številka 45 četrtek, 13. novembra 1997 160 tolarjev Mehka preproga, stkana iz tisočev listov, se vije pod našimi nogami, ko v teh dneh stopamo po neštetih poteh. Tudi mestnih. Prijetna je in topla, a kaj, ko govori, da je mimo še eno leto, da se približuje zima, ko bo narava počivala pod belo odejo, naša življenja pa se zaradi tega ne bodo veliko spremenila. Še naprej bomo vsako jutro in vsak dan hiteli. V šolo, službo, po nakupih... Sedaj lahko to počnemo v barvah. Toplih, jesenskih barvah. Vezmite si čas in si spočijte pogled na njih, saj jih bo kmalu odpihnil veter... ■ bš, foto:vos Prvič tudi občinska priznanja ^ ^^ i m Ji » 1 1 ...,: ., n Hvii^l t I \ . # JJ Od leve proti desni: Bojan Kladnik, Drago Šabac, Ivan Ježovnik, Milan Rogelj, predsednik odbora invalidov, Ivan Napret, Avgust Reberšak, predstavnik LD Oljka in župan Ivan Rakun. Šmartno ob Paki, 11. novembra - Na slavnostni seji v počastitev letošnjega praznika občine Šmartno ob Paki sta predsednik občinskega sveta Bojan Kladnik (bil je tudi slavnostni govornik) in župan Ivan Rakun podelila priznanja. Grb občine Šmartno ob Paki je prejel Drago Šabac iz Šmartnega ob Paki za dolgoletno delo na področju športne vzgoje in izobraževanja mladih, plaketo občine Ivan Ježovnik iz Paske vasi za dolgoletno uspešno delovanje v PGD Paška vas ter Odbor invalidov občine Šmartno ob Paki za dolgoletno ustvarjalno in izjemno aktivno društveno delovanje. Priznanje župana pa sta prejela šmarški župnik Ivan Napret in Lovska družina Oljka Šmartno ob Paki. mtp Pri Igli odneslo cesto Bo Solčavsko odrezan ISSN 0350-5561 Močno deževje je v Zgornji savinjski dolini povzročilo precej škode. Hudega divjanja narasle vode navajeni ob »nekaj« manjšpih plazovih in »ostalih« poškodbah niso zagnali posebnega preplaha, izjemno huda poškodba pa je nastala na regionalni cesti med Lučami in Solčavo, malo pred znamenito Iglo. Narasla Savinja je namreč do polovice odtrgala nekaj deset metrov ceste in je še precej spodkopala. S hitrim posegom so jo v soboto zasilno usposobili za enosmerni promet, vendar to ni nikakršna rešitev. Voda namreč spodkopava in odnaša še naprej in cesta kmalu sploh ne bo prevozna. Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest je ukrepalo skladno s svojimi možnostmi, nadzornik družbe za državne ceste sije poškodbo ogledal tudi že v soboto in obljubil pomoč. Po prvi oceni bi popravilo veljalo med 15 in 20 milijoni tolarjev, sredstva pa seveda mora zagotoviti država. Če tega ne bo takoj, bo zgorni del doline s Solčavo in Logarsko vred kmalu odrezan od sveta. V ponedeljek so si mesto »nesreče« ogledali projektanti, lučki župan Mirko Za-mernik pa je zatrdil, da bodo poškodbo sanirali v vsakem pri- meru, čeprav v ponedeljek še ni imel »denarnih« zagotovil ustreznih državnih ustanov. ■ foto:jp Velenje, Mozirje Zgornjesavinjskim smetem odločen NE! Smetarska vojna v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini se na vso nesrečo še nadaljuje. Celo zaostruje se, vanjo pa se je slučajno ali ne, vpletla tudi Šaleška dolina oziroma velenjsko odlagališče. Znano je, da je občina tolarjev zaenkrat še ni izpolni- Gornji Grad s svojim komunalnim podjetjem že pred nekaj tedni svoje odlagališče zaprla za občino Mozirje in za njeno komunalno podjetje, ki na tem odlagališču odlaga smeti in odpadke tudi za občini Luče in Ljubno. Ti dve občini sta svoje denarne obveznosti za sanacijo odlagališča v Podhomu poravnali, enako tudi občini Nazarje in Gornji Grad, občina Mozirje pa sicer dogovorjene obveznosti v znesku dobrih štirih milijonov la. Prepoved odlaganja torej velja izključno za občino Mozirje, pravzaprav za njene občane, ne velja pa za pogodbene kontejnerske odvoze. Občina Mozirje in njeno komunalno podjetje sta odvoz začasno rešila z odvaža-njem smeti in odpadkov na velenjsko odlagališče, s ponedeljkom pa so v Velenju to odločno prepovedali. Na gornje-grajski občini in komunali so potrdili, da odlaganje smeti za štiri občine ni sporno ne glede na izvajalca, na mozirski komunali pa so tudi potrdili, da od ponedeljka dalje v Velenje ne smejo več odvažati. Zato so ponedeljkov odvoz za občino Mozirje na hitro opravili že v soboto, kaj bo z odvozom v prihodnje pa niso znali povedati. Razen tega, daje vse odvisno od dogovora med občinama Gornji Grad in Mozirje, torej od (ne)plačila dogovorjenega zneska. Na občini Mozirje se problema zavedajo, župan je bil plačilu zneska naklonjen, občinski svet pa gaje zavrnil in do torka odločitve še ni bilo. mjp V razbitinah dva mrtva VELENJE - V noči iz torka na sredo, pol ure po polnoči, sta v prometni nesreči na Ljubljanski cesti v Velenju izgubila življenje dva mlada fanta, 25-letni Roman Novak iz Podkraja pri Žalcu in 25-letni Robert Blažič iz Velenja. Do nesreče je prišlo, ko je voznik tovornega vozila s polpriklopnikom Adolf P. iz Dobruške vasi, ki je vozil iz smeri Velenja proti Polzeli, pri stanovanjski hiši na Ljubljanski cesti 41 z glavne ceste vzvratno zavijal na dovoz do te hiše. Ko je na stransko cesto zapeljal s prikolico, in je bil sprednji del vozila prečno preko cestišča, je iz smeri Polzele z osebnim avtomobilom pripeljal Roman Novak. Vozilo je silovito trčilo v vlečno vozilo in se zagozdilo v podvozje. Posledice so bile za voznika in njegovega sopotnika usodne. ■ bš NA DOM 861-729 d d ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 639-086 Gorenje Notranja oprema na pohištvenem sejmu Mnogo novosti Na pohištvenem področju je velika konkurenca in merjenje moči s svetovnimi velesilami ni enostavno. Pa vendar to Gorenju Notranji opremi dobro uspeva. V prvi polovici leta so zastavljeni plan presegli za dva odstotka, več kot tri četrtine proizvodnje pa so prodali na zahtevna nemška tržišča, na Nizozemsko in v Skandinavijo. Te dni se predstavljajo na ljubljanskem pohištvenem sejmu (sejem je odprt do nedelje), kjer predstavljajo kar nekaj novosti. Med drugim je to nova blagovna znamka kuhinj Optigor, to bo sestav-Ijavi program, ki bo vedno na zalogi, z redno proizvodnjo bodo začeli z novim letom. Predstavljajo tudi tri nove kuhinje in nove dizajne keramike, med katerimi so še zlasti zanimivo mozaiki. ■ mz 9770350556014 DOGODKI 13. novembra 1997 Gospodarska zbornica Slovenije Borut Meh kandidat za svetnika Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev so za štiri mesta, ki jih imajo v Državnem svetu, predlagali šest kandidatov in izvolili elektorje. Med kandidati za svetnika je tudi Borut Meh iz Gorenja. ■ mz Novembra in decembra Unicefova akcija »En svet, eno upanje « Slovenski odbor za UNICEF v novembru in decembru letos organizira humanitarno akcijo, posvečeno afriškim otrokom, prizadetim zaradi AIDS-a. Podatki namreč kažejo, da se vsak dan 1000 otrok okuži z virusom HIV in da vsak dan 1000 otrok umre zaradi te bolezni. Žarišče epidemije je v podsa-harskem delu Afrike, zagotovo pa je problematika velika ne le med afriškimi otroki. Ta svet je samo en, zato obstaja samo eno upanje za preživetje. »Vsi smo na eni ladji in deljenje na »mi« in »oni tam« je nevzdržno, saj prej ali slej vodi v pogubo. Afrika je del nas in afriški otroci so naši otroci, čeprav ne živijo v naši ulici in je barva njihove kože drugačna od naše,« pravijo v odboru. Akcija bo zajela vso Slovenijo, vrhunec pa" bo slavnostni koncert »En svet, eno upanje«, ki bo 24. novembra letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na njem bosta za nacionalna ambasadorja Unicefa slavnostno proglašena ga. Milena Zupančič in g. Boris Cavazza, ki sta v veliki meri tudi nosilca medijske kampanje, nastopili pa bodo Mia Žnidarič, Zoran Predin, New Svving Ouartet in drugi. Koliko je vredno življenje otrok? »Na videz se zdi nebogljeno, skoraj neznatno. Kakor želod. Če zremo le v višave in vrhove, ga spregledamo. A prav ti vrhovi so bili nekoč želod in želod bo nekoč vrh. Seveda, če ga ne bomo prej poteptali. Svet pa je pogosto krut in velikokrat tepta. Ali smo do tragedij in smrti otrok ter njihovih upov že brezčutni? Res je, lahko si zatisnemo oči, češ, saj otrok ni moj. Morda ne živi v isti ulici in je njegova koža celo drugače obarvana kot naša. Toda naša usoda in usoda Slovenije je povezana z vsemi, ki živijo na Zemlji. Odprimo oči in poglejmo,« pravita letošnja Unicefova ambasadorja. Te misli so podkrepljene s strašljivimi podatki; zaradi AIDS-a je umrlo že skoraj tri milijone otrok, starih manj kot 15 let. V Sloveniji je lani zaradi AIDS-a umrlo 6 ljudi. Vsak dan se z virusom HIV okuži tisoč otrok, od tega skoraj 70 % v podsa-harski Afriki. Večina otrok se okuži preko okuženih mater, drugi vzroki so transfuzija, spolne zlorabe, droge ... Tisoč otrok umre vsak dan zaradi AIDS-a, več kot devet milijonov otrok je zaradi njega že izgubilo svoje matere. Strokovnjaki ocenjujejo: če se epidemija ne bo zmanjšala, bo AIDS do leta 2010 v najbolj prizadetih območjih zvišal stopnjo umrljivosti za 75 % in za več kot 100 % med otroki, mlajšimi od pet let.« Zato Unicef vabi tudi vas, da se jim pridružite v akciji in pomagate ustaviti AIDS. Mnogi boste v teh dneh na dom prejeli položnico za podporo akciji (predlagajo od 1.000 do 3.000 SIT), vabljeni pa tudi na humanitarni koncert. ■ bš Upravna enota Mozirje Glede društev nic presenetljivega S četrtim novembrom je pričel veljati zakon o društvih, sprejet sicer že natančno pred dvema letoma. To je pomembno zaradi tega, ker je v 33. členu določil, da morajo vsa društva v dveh letih, torej do I 4. novembra 1997, uskladiti svoje delovanje, torej temeljne akte, kot sta statut in pravilnik, z zakonskimi določili in na pristojni upravni enoti zahtevati spremembo registracije. Na področju mozirske upravne enote je bilo pred dvema letoma 149 društev. V dveletnem obdobju so na upravni enoti prejeli 114 zahtevkov za spremembo registracije. Leta 1995 nobenega, v celem letu 1996 vsega 7, letos pa 104; od tega do 30. septembra 60, preostalih 47 pa skoraj v zadnjem trenutku, večino med 25. oktobrom in 4. novembrom. Do sredine prejšnjega tedna so že rešili 73 zahtevkov, ostalih 41 bodo kmalu. Zanimivo je, da so iz registra v tem času črtali 4 društva ali zveze društev, po 4. novembru pa so na podlagi novega zakona v register vpisali 19 novih društev. V določenem roku ni uskladilo svojih aktov in zahtevalo spremembe registracije 31 društev. Na upravni enoti predvidevajo, da približno deset društev tega tudi ne bo storilo in jih bodo torej črtali, za preostala pa računajo, da bodo obveznosti izpolnila v podaljšanem roku, ki ga bo na podlagi navodil ustreznega ministrstva določila upravna enota. Na Upravni enoti Mozirje posebej poudarjajo, da so v celotnem j dveletnem obdobju stalno in celovito obveščali društva o obveznos- | tih in časovnem roku za njihovo izpolnitev. Prav tako velja ocena, da | stanje ni zaskrbljujoče in da bodo vse zahtevke rešili pravočasno. | Mjp | I__________________________I I Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje Mama, zakaj sem slep? Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje je prejšnji teden opozorilo nase tudi z zloženko Mama, zakaj sem slep? Izšla je v nakladi 30 000 izvodov, z njo pa želijo opozoriti na dejstvo, da drama slepote ni v njej sami, temveč v odnosu družbe do nje. Povedano drugače, na takšen način bi radi zdrave seznaniti, kaj lahko storijo, da bodo slabovidni in slepi čim manj odvisni od pomoči drugih, na njihove stiske in potrebe. Neodvisno življenje jim v precejšnji meri omogočajo najrazličnejši tehnični pripomočki. Ti so dragi in zaradi slabega socialnega položaja si jih ne morejo privoščiti. Samo sodobna elektronska Braillova vrstica stane kar 20 tisoč nemških mark, kje so še drugi pripomočki, ki so za premagovanje njihovih težav nujni. Zato se obračajo na ljudi odprtih dlani in širokega srca, da bi jim s svojimi denarnimi prispevki pri tem pomagali. Namenska sredstva za pomoč slepim in slabovidnim zbirajo na naslovu društva na Krekovem trgu 3/11 v Celju ali na žiro računu: 50700 -678 - 45468 s pripisom Akcija za pripomočke. Edi Vodeb, predsednik društva, ocenjuje, da bodo z zbranimi sredstvi lahko olajšali življenje marsikateremu članu. V društvu trenutno združujejo 330 oseb z okvaro vida iz 23-ih občin celjske regije. V reševanje njihovih vsakdanjih vprašanj se vključujejo člani kar petih komisij, in sicer za zaposlovanje, šolanje in rehabilitacijo, za socialno-zdravstvena vprašanja, za šport, šah in rekreacijo, komisija za aktivnost žena in za kulturo. ■ tp Ko danes bolj mislimo na včeraj kot jutri Delavci Vegrada želijo kvaliteto potrditi s pridobitvijo certifikata ISO 9001 Več možnosti za pridobitev del V svoji poslovni strategiji za letošnje leto sije Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad zastavilo tudi pričetek aktivnosti za pridobitev mednarodnega certifikata kakovosti ISO 9001. Mednarodna verifikacija kakovosti jim bo dobrodošla pri pridobivanju del na tujih trgih, vse bolj pomembna pa postaja tudi doma. Pred dnevi so omenjene aktivnosti že tudi zastavili, v projektu pa aktivno deluje trideset zaposlenih. Računajo, da bodo vse potrebno opravili do sredine prihodnjega leta, ko naj bi certifikat mednarodne kakovosti tudi pridobili. Njihov tehnični direktor Matija Blagus upa, da bodo imeli potem več možnosti za pridobitev del, ki jih razpisujeta DARS in država. ■ mz Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Velenje Za drugačno vrednotenje dela Že pred 23-imi leti so medicinske sestre in zdravstveni tehniki Savinjsko-šaleške regije čutili potrebo po združevanju interesov v društvu. Danes je ta izrazita še toliko bolj, ker se zavedajo, da bodo le z enotnim delovanjem lažje dosegli začrtane smernice. "Želimo si namreč, da bi strokovna in laična javnost pojmovala zdravstveno nego kot enega najpomembnejših členov v sistemu zdravstvenega varstva," so med drugim poudarili na nedavnem občnem zboru društva. V sodelovanju s sindikatom delavcev v zdravstveni negi se tako zavzemajo za izboljšanje kadrovskih normativov, delovnih pogojev in boljši družbeno-ekonomski položaj delavcev v tej branži. Vse to poskušajo doseči tudi s poklicno organizacijo - Zbornico zdravstvene nege Slovenije, v katero so vključeni. Ob zapisanem velja med opravljenimi društvenimi aktivnostmi omeniti skrb za izobraževanje. Samo letos so pripravili strokovna predavanja o odvisnosti, sodobnem zdravljenju astme, se seznanili s programom za nego ran in za nego izpeljanega črevesja. V ospredju pozornosti članov in članic Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Velenje v prihodnjem letu bodo nadaljnja prizadevanja za drugačno, precej boljše vrednotenje njihovega dela. Z rednimi strokovnimi predavanji pa naj bi še naprej sledili dosežkom na področju, na katerem delujejo poklicno. Mtp IIABIT »o podjetje za upravljanje s stanovanji Kersnikova 13, Velenje Pa smo proslavili našega najpomembnejšega svetnika. Veselo je bilo, marsikje se je slišala ubrana pesem. Kot v en glas, pa vendar v različnih tonih. Ob tem se je marsikdo spomnil, da nam takega sozvočja manjka na prenekaterem drugem področju. Takega sozvočja gotovo tudi ne moremo pričakovati od slovenskega okteta, ki se v teh dneh bori za naklonjenost Slovencev. V teh predstavitvah ne bodo postali znani po tistem, v čemer so si enotni, ampak po tistem, v čemer se razlikujejo. V teh dneh bomo zato morda še več kot doslej buljili v televizorje in čakali, da nam kdo le pove kaj novega. Kaj obetavnega, usmerjenega vnaprej, ne pa le v pranje dosedanjega umazanega perila in ponavaljanja obtožb na nekdanji čas in ljudi. Nekateri že opozarjajo, da bo novi predsednik Slovence popeljal v novo tisočletje. In vanj se je treba ozreti. Da bo dva milijona Slovencev, upajmo, da nas bo tedaj že toliko, veselo stopilo v tretje tisočletje. V teh dneh je kot naročena prišla knjiga mariborskega naslovnega škofa z naslovom Iskanje resnice. Ne le zato, ker hoče poiskati vsaj del svoje resnice vsak od kandidatov za novega predsednika, tudi zato, ker je med Slovence udarila nova tujka, ki naj bi jo čimbolj udomačili. Tik pred volitvami, ko je nekatere postalo strah, da ne bi zmagal napačen človek, se je med nami pojavila beseda lus-tracija. Po naše naj bi pomenila očiščenje. Pa ne v tistem verskem smislu, ampak očiščenje vsega tistega iz preteklega totalitarnega režima. Čeprav je večina za to, da vendarle enkrat prekinemo s to našo temno platjo zgodovine, druge skrbi, na kak način naj bi se lotili tega očiščenja. Če naj bi šlo zgolj za neke vrste maščevanja ali dejavnosti iz nemoči zaradi nečesa drugega, potem to seveda ni dobro. Kot ni dobro, da zdaj naenkrat kažemo, da prav zaradi tega, ker še nimamo lustracijskega zakona, nismo bili sprejeti v Nato in se še nismo približali Evropi, kot bi se lahko. Nič ni narobe, če o vsem tem razmislimo. Toda trezno in ne na vrat na nos. Naglica nam je že večkrat prinesla preveč škode, tako da tudi dobronamerne stvari izgubijo na veljavi. Se dobro, da načrtovalci tega očiščenja pravijo, da to ne pomeni lova na čarovnice in ne sodnega pregona. Res hvala bogu, bi porekel kdo, ki ve, kako zatipana so že zdaj naša sodišča. Ta imajo toliko dela, da se komaj vidijo iz njega. In iz kupov spisov se pogosto ne vidi pravica. Ali vsaj zelo pozno. Pri nas pa nič novega, bi porekel kdo, ki bi dogajanja pri nas meril z lokalnimi vatli. Kaj novega se seveda dogaja vsak dan, a to so stvari, ki se nekaterim ne zdijo nove. Za kaj novega imajo, če se dve občini na nož spreta zaradi meje, če kje zavre kri zaradi smeti, če kakšen svetnik ne maha le z besedami, ampak še s čim, če kdo dobiva grozilna pisma, če krajani kakšnega kraja svarijo druge, ki želijo v sosednjo občino, naj ne nasedajo lepim besedam, ker se obljube prehitro spremenijo v "saj bo", če... Navadne vsakodnevne stvari se zdijo mnogim dolgočasne, zato si nekateri sami zmišljujejo kaj takega, da bi razburkali sivino povprečja. Dokler zaradi takih izmišljanj ni škode, ampak res le popestritev, ni nič hudega. Posebneži so bili vedno slovenska posebnost. Pa naj še ostane. Drugače je, če se kdo stvari loti z drugačnimi nameni. Tudi s tem imamo dosti izkušenj. Zal! M (k) objavlja prosto delovno mesto REFERENT UPRAVLJANJA (nadzor) POGOJI: • najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe (gradbene ali elektro smeri), * opravljen strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov, | > tri leta delovnih izkušenj; Z izbranim kandidatom oziroma kandidatko bomo sklenili : razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom. , Kandidati naj posredujejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva objave na naslov: J HABIT, d.o.o. i Kersnikova 13, 3320 Velenje. Jože Angeli, prokurist invalidskega podjetja Blues iz Velenja, zagrenjeno pravi: Ta država gospodarstva ne podpira! V podjetju Blues je zaposlenih 60 delavcev, med njimi 57 odstotkov invalidov. V ponedeljek, 17. novembra, bodo odprli novo proizvodno linijo za izdelavo žlebnih perlanih grelcev, dosežek domače pameti, kot pravijo. S tem prejemajo tudi zagotovilo, da delovna mesta v podjetju bodo, in to tudi za invalide, ki se jih danes povsod otepajo. Naložba jih je stala več kot milijon nemških mark, zaokrožuje pa tisto, kar so si v podjetju zastavili za letos. Otvoritev bo tiha, brez slovesnosti, brez povabljencev, brez govorov, brez rezanja traku in brez kulturnega programa. Sami bodo opravili tako, da bodo vključili trak in začeli. Ker... Ta »ker« je začetek tistega, kar je Jože Angeli, prokurist podjetja, povedal v enem samem dolgem stavku brez pik in vejic. V eni sapi in na mah. Pravi, daje v Sloveniji vse preveč frazarjenja, vse preveč papirnatih in puhlih obljub o podpori gospodarstvu, o tem, kako je treba spodbujati razvoj, domačo pamet in izvoz. Ce to verjameš, pravi, si naiven in ni ti pomoči. »Bom navedel nekaj svojih izkušenj o tem, kako ministrstvo za gospodarstvo spodbuja gospodarstvo. Januarja smo se prijavili na javni razpis za sofinanciranje malih podjetij pri pridobivanju certifikata ISO 9001. Niti odgovora nismo dobili! Avgusta smo se za isto stvar prijavili znova in do danes zvedeli samo to, kdo se je prijavil. Ne moreš verjeti,« pravi. »Drug primer. Januarja je ministrstvo objavilo razpis za promocijo slovenskih izdelkov na sejmih in sofinanciranje prostora na njih. 15 milijonov tolarjev je bila zgornja meja. Seveda smo se prijavili, saj smo odhajali na Domotehnico v Koeln, kjer smo se zelo uspešno predstavili. Promocija nas je stala 9,3 milijona tolarjev. Po pol leta smo dobili odgovor, ki je bolj šala kot kaj drugega. Govori o tem, da so vsa prijavljena podjetja razvrščena v tri skupine -zelo dobri projekti, malo slabši in slabi. Mi smo bili razvrščeni v prvo skupino. Danes Jože Angeli: »Ta država, da podpira gospodarstvo? To verjamejo le še naivni.« (10. november) imam na mizi pogodbo o sofinanciranju v višini 260.000 tolarjev. Kot bi se kdo hecal iz nas,« pravi. »Hočete še kak primer?«. Ni čakal na Proizvodnja novih žlebnih perlanih grelcev se začne v ponedeljek. Brez govorov in brez povabljencev. odgovor. »Ministrstvo za delo so polna usta aktivne politike zaposlovanja. Prijavili smo se na enega njihovih razpisov. Pred dvema letoma smo od njih za oharanitev delovnih mest za 44 zaposlenih prejeli nekaj sredstev, zdaj smo startali na sredstva za prekvalifikacije in tehnološki razvoj, saj prehajamo na novo tehnologijo. Njihov odgovor - če ste pred tem že pridobili kakšen denar iz tega naslova,.ga ne morete več. Pika. Tovarne, ki so v 100-odstotni lasti tujcev, pa financirajo. Tak primer najdete v Nazarjah, MGA, kjer je podjetje dobilo status invalidskega podjetja in 8 milijonov tolarjev. Jaz osebno sem v razvoj podjetja vložil vse svoje imetje. V njem so zaposleni štirije moji družinski člafii in še 56 delavcev z družinami, od teh jim ima 28 partnerje doma, ker nimajo zaposlitve; tu je še 21 dobaviteljev, ki živijo od našega programa ... Ob tem pa se danes na državo, ker ta laže in zavaja, ni mogoče zanašati. Vem, da so to težke besede, se jih tudi zavedam. Ampak tako je.« Jože Angeli pa pravi, da kljub temu ne bo stal ali šel nazaj. Zato, ker je v podjetje vložil preveč denatja in preveč ljubezni. »V življenje bom spravil tudi magnetna tesnila in zaposlil še 25 najtežjih invalidov, intenzivno delam na sevalnih grelcih, kjer se dogovarjam z Angleži in kjer se bo zaposlilo 370 ljudi. Ti nikakor ne razumejo naše politike in naše »podpore« novim programom. Odkrito so me vprašali, če gremo z njimi na Češko. Pa sem jim odgovoril: ne, jaz ne. Ostal bom tu in se bojeval z ministrstvi, ki nimajo pojma, kaj se dogaja, ki se ukvarjajo sama s seboj. Dvoje pa moram izvzeti - Gorenje in Zavod za zaposlovanje Velenje, konkretneje gospo Tanjo Zapušek s tega zavoda.« Povedal je vse, kar se mu je nabralo, in nakazal, zakaj slovesnosti v ponedeljek ne bo. Bo pa ob koncu leta, ko bodo razglasili naj delavca podjetja Blues za leto 1997. ■ Milena Krstič - Planine foto: Stane Vovk /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da smo z Novo Ljubljansko banko d. d. Ljubljana podpisali pogodbo o poslovnem sodelovanju in obvladovanju poslovnih tveganj v bančni skupini Nove Ljubljanske banke d. d. Ljubljana. Zakon o trgu vrednostnih papirjev dovoljuje opravljanje poslov z vrednostnimi papirji le eni izmed članic v bančni skupini, zato smo s 1. novembrom 1997 prenesli posle z vrednostnimi papirji na Novo Ljubljansko banko d. d., ki ima poslovne prostore v okviru Splošne banke Velenje d. d. na Rudarski 3, Velenje, 5. nadstropje. Strankam sta na voljo borzni posrednici ROMANA BOROVNIK in MOJCA VERDNIK. Zahvaljujemo se za zaupanje in Vam želimo čimveč investicij v znamenju borznega bika. Poslovne novice Majhna podjetja in samostojne podjetnike, ki so člani GZS, vabimo, da koristijo brezplačno pravno svetovanje, ki ga izvaja g. Andjelko Tičič (tel.: 852-790) in finančno-davčno svetovanje, ki ga izvaja podjetje Elstar d.o.o. (ga. Ivanka Tajnik, tel.: 497-66-60). Danes ob 12. uri bo v prostorih Savinjsko-šaleške območne zbornice predstavitev REFA industrijskega inženiringa. Jutri, s pričetkom ob 9. uri in zaključkom ob 16.30, bo v Celju potekal seminar o pripravah na zaključek davčnega leta 1997 in o slovenski davčni zakonodaji. Prejeli smo oktobrski pregled mednarodne borze ponudb in povpraševanj. GEA College razpisuje usposabljanje svetovalcev za malo gospodarstvo s pričetkom 1. decembra. V torek, 25. novembra, ob 18. uri bo v prostorih Savinjsko-šaleške območne zbornice seminar oziroma delavnica Trgovanje po zakonu, ki ga bo izvajal g. Brane Trnovšek. Svetovna banka razpisuje štipendije za študij Ekonomske politike na Univerzi Columbia, New York. Podrobnejše informacije in gradiva so na voljo na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, tel.: 063/856-920, faks: 063/855-645. Gorenje Š polnimi jadri v leto 1998 Čeprav v podjetjih šele zaključujejo devetmesečne obračune, se v Gorenju že intenzivno pripravljajo na prihodnje leto. Tako so imeli minuli teden v Radencih Plansko konferenco, kjer so potrdili proizvodni program za leto 1998. Gre predvsem za obseg proizvodnje, prodajo in mnoge marketinške aktivnosti, ki zagotavljajo ohranitev in povečevanje tržnih deležev na različnih evropskih in svetovnih trgih. V Gorenju ugotavljajo, da so dosedanji rezultati poslovanja zadovoljivi, še posebej če jih primerjamo s trendi na trgu bele tehnike. Obseg prodaje velikih gospodinjskih aparatov se v Evropi znižuje dve leti, vrednostno ta obseg pada že pet let. Tudi proces globalizacije proizvajalcev, ki se je začel konec osemdesetih let, ni prinesel olajšanja, temveč je le prispeval k padcu nominalne ravni cen v zadnjem desetletju. Zaradi tega so lahko na trgu obstali samo proizvajalci, ki so uspeli obvladovati obseg proizvodnje in stroške, ob tem pa so morali ponuditi trgu dopadljive, sodobne, varčne, cenovno ugodne in lahko upravljive gospodinjske aparate. Vse kaže, da jim je v Gorenju ravno to uspelo. V devetih letošnjih mesecih so prodali 1.346.429 velikih gospodinjskih aparatov, kar predstavlja 87 odstotkov načrtovane prodaje za to leto. Predvidevajo, da bodo letošnji konsolidirani čisti prihodki znašali 950 milijonov nemških mark. Dobra prodaja v tem letu bo zagotovo vplivala na ugoden poslovni izid, ob tem pa postavlja pred Gorenje zahtevno nalogo, kako ohraniti visok ritem poslovanja tudi v prihodnje. V vsakem primeru bodo dali še večji poudarek trženju pod lastno blagovno znamko in povečevanju tržnih deležev v centralni in vzhodni Evropi. Nova generacija proizvodov, ki jih uvajajo na trg kot Simple & Logical, že danes opravičuje razvojna vlaganja in dokazuje, da so pri snovanju nove generacije na pravi poti. Tako za leto 1998 realno pričakujejo prodajo blizu 1.900.000 velikih gospodinjskih aparatov in prvič čez milijardo nemških mark čistega konsolidiranega prihodka. S tem bi Gorenje še naprej ostalo daleč največje slovensko neto izvozno podjetje. ■ Vojko Zupane R—K _j:_0_/ _XI Banka Celje Še bolj trdno na petem mestu Četudi je na bančnem področju vse večja konkurenca, se Banka Celje lahko pohvali z dobrimi rezultati. TVžni delež so v letošnjih devetih mesecih povečali s 5,14 na 5,52 odstotka, po opravljenem plačilnem prometu s tujino pa s 5,05 na 5,35 odstotka. V skladu s pričakovanji so ustvarili tudi dobiček, kije od lanskega v enakem obdobju višji za 35 odstotkov. Konec septembra je bilančna vsota te banke znašala 102,689 milijard tolarjev (povečala seje za 10%) in ohranja s tem peto mesto med 28-irni slovenskimi bankami. V tem obodbju so poslovali s 5.970 pravnimi osebami in 1.170 samostojnimi podjetniki. Poleg dobička so uspešno uresničili tudi ostale cilje. Aprila so uskladili pasivne obrestne mere z določili dogovora o zgornjih mejah pasivnih obrestnih mer, znižali pa so tudi realne obresti in obrestno maržo. Dosegli so želeno donosnost kapitala in odstotek pokritja poslovnih stroškov z neto prihodki. Za zbiranje dodatnih kratkoročnih sredstev pravnih osebje Banka Celje izdala nov finančni instrument - potrdilo o vlogi. To je izdano kot kratkoročni, imenski, neserijski vrednostni papir, ki ga je mogoče prenesti na drugo osebo in ravno ta prenosljivost omogoča tržnost in s tem likvidnost deponiranih sredstev. Samostojnim podjetnikom, ki imajo žiro-račune v Celjski mestni hranilnici, so v začetku oktobra ponudili poslovanje z uporabo dnevno-nočnega trezorja. V kratkem ga bodo namestili tudi v Žalcu. Povečali in razširili so tudi poslovne prostore v agenciji Mozirje in poskrbeli za več zasebnosti v Celjski mestni hranilnici. Njihovi varčevalci se lahko za obisk naprej dogovorijo. Spremenili so tudi delovni čas finančnih svetovalcev, ki so odslej na voljo v celotni verigi mreže Banke Celje med 8. in 16. uro. Širijo tudi mrežo bančnih avtomatov, pred nedavnim so ju namestili na Dobrni in v Vojniku, po novem pa lahko tekoče račune pri njih dobijo tudi študentje. ■ M. Zakošek Pogovor z direktorjem podjetja EKO, d. d., iz Velenja Andrejem Glušičem Gazela, ki posluje z nadpoprečnlmi rezultati Med tipičnimi slovenskimi hitro rastočimi podjetji, imenovanimi gazele, je po podatkih iz obsežne raziskave, ki jo je opravil Gospodarski vestnik, med 406-imi gazelami na zar vidanja vrednem 6. mestu v Sloveniji podjetje EKO, d. d., iz Velenja, proizvajalec kabelskih setov za avtomobile znamke Renault clio. Podjetje je staro pet let, nastalo pa je izključno na podlagi samozavestne trme takratnega in današnjega direktorja Andreja Glušiča. Nekoč je rekel, da tako hitre rasti podjetja niti sam ni pričakoval, ni pa povedal, da je ves čas vedel, kaj hoče. Pa tudi če bi govoril, bi mu pred petimi leti, ko je pred tem kot stečajni upravitelj končal stečajni postopek za EKO (tisti EKO, ki je izšel iz RŠC-ja), na njegovih nesrečnih temeljih postavil T. T. E., se z njim razšel, »zamrznil« odnose z Gorenjem, kjer je sam začel kot pripravnik in bil vrsto let na vodilnih mestih, verjeli le redki. Andreju Glušiču so logične stvari, ki večini niso, nelogične pa so mu tiste, ki so večini jasne. Brez dlake na jeziku je, na videz precej trd. Tako pogajalec kot sogovornik. Redke so stvari, ki se jih boji. Morda le številke 13. Malo vražever-nosti je v njem, pravi. Mi smo ga povabili na pogovor. # Gazela torej. Vi pa, kot da se s tem podatkom nočete in ne želite hvaliti. Se motim? ANDREJ GLUŠIČ: »Rezultati našega petletnega dela so res izjemno dobri, ampak mi se z njimi ne hvalimo posebej, razen če nas kdo vpraša. Po tem ne čutimo nobene potrebe. Podatki so zgovorni sami po sebi. To, kar smo dosegli, je bil naš prvi, ne pa edini cilj. Postati hočemo namreč eden največjih proizvajalcev kabelskih setov na področju avtomobilske industrije v srednji Evropi.« # Poglejva malo v zgodovino podjetja, po tistem, ko je razpadel T. T. E. in ko je v novem EKU ostalo najprej samo pet ljudi, vsi drugi se se prezaposlili v Gorenju. Obdobje, ki najbrž ni bilo enostavno in ko je bilo najbrž tudi malo tistih, ki so verjeli v uspeh EKA. ANDREJ GLUŠIČ: »Bilo je zelo hudo, ker v Šaleški dolini ni bilo tistih, ki bi verjeli v program. Verjeli pa so nam ljudje iz podjetja Renault Dreux v Franciji in iz Revoza v Novem mestu. Največje možnosti so nam dali tujci, Francozi. Med Slovenci so nam zaupali le tisti, ki so razmišljali trezno, teh pa je bilo takrat res bolj malo. Glede na splet okoliščin in na negativno propagando, ki se je širila o nas, tudi niso mogli verjeti drugače. Bil je to čas kraj družbenega premoženja, samo to smo v tistem obdobju brali po časopisih in vsak je sumil, da hočemo v tej Sloveniji vsi vse pokrasti.« # Mislite na lastninjenje družbenega premoženja, ko pravite »kraja«? ANDREJ GLUŠIČ: »Ne Andrej Giušič, direktor EKA, podjetja, ki ga po rasti uvrščajo med gazele, najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji. Podjetje za urejanje prostora Velenje Od januarja 1998 kot delniška družba Na velenjskem Podjetju za urejanje prostora (PUP) od 25. maja čakajo le še na obvestilo o vpisu v register družb, da bodo začeli poslovno leto 1998 kot delniška družba. V postopku lastninskega preoblikovanja podjetja so se odločili za klasičen sistem, v katerem so 60% lastniki premoženja zaposleni in bivši zaposleni, preostalo so prenesli na sklade, ki pa se za zdaj še niso odločili za ponudbo delnic na borzi. Direktor podjetja Jože Mraz je ob tem povedal, da je konec administrativnih zadev, pred njimi pa so pomembnejša dejanja, kot je poslovanje podjetja kot delniške družbe. »137 delničarjev moramo organizirati tako, da bodo s tem podjetjem znali tudi upravljati. Začasno upravo in nadzorni svet imamo, sedaj pripravljamo primeren organizacijski projekt podjetja na vseh treh ravneh. V tem trenutku mi večjo pozornost namenjamo urejanju koncesijskih razmerij do občin. Prizadevamo si in tudi pripravljeni smo za to, da bi za dela na področju javnih gospodarskih služb sklenili koncesijske pogodbe za dobo vsaj 10 let, da bi lahko upravičili nakup potrebne opreme.« Letos so že kupili kompak-tor za stiskanje odpadkov, cestno pometalni stroj, novo smetarsko vozilo, ki bo imelo vgrajene tudi glave za pranje posod za odpadke. Stroji so dragi, samo nakup slednjega jih bo veljal približno 300 000 nemških mark. Pred slabima dvema mesecema so občinama Velenje in Šmartno ob Paki že poslali koncesijsko pogodbo za ravnanje z odpadki, v naslednjih dneh naj bi pripravili takšno pogodbo za mestno občino Velenje za pogrebno-pokopališko dejavnost. »Še za nekaj bi bila potrebna koncesijska podgoba, in sicer za urejanje mestnih površin. Če bomo prihodnje leto ta razmerja uredili, potem bomo lahko govorili o podjetju PUP kot podjetju s trdnimi temelji.« Je Velenje urejeno mesto? Glede na to, da se je v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa, urejena in čista Velenje v skupini večjih mest uvrstilo na drugo mesto, bi bil lahko odgovor na zastavljeno vprašanje pritrdilen. Če bi vprašali za mnenja občane, bi bila najbrž ta zelo različna. Kaj pravi o tem prvi mož podjetja, ki naj bi skrbelo za urejene zelenice, pometene ceste Jože Mraz? »Mi nismo zadovoljnji, čeprav kadar grem v tujino in pridem nazaj v Velenje, dobim občutek, da je urejeno. Mesto ne bo imelo nikoli toliko denarja, da bi lahko vse uredilo, odpravilo ves nered. Ima pa možnost organizirati stvari za izboljšanje stanja. V mislih imam načrte, odločitve, katere funkcionalne površine naj kdo in kako ureja. Znotraj mesta bi za nekatere že morali skrb prevzeti javni poklicni servisi, storitev bi plačali iz nadomestila za uporabo mestnega zemljišča. Ostale površine pa naj bi bi v enakem standardu urejali lastniki (šole, vrtci, poslovne stavbe, trgovine ).« Koliko denarja je potrebnega za te namene? Po Mrazovih besedah vsako leto pripravijo za mestno občino Velenje, zadnje leto tudi za občino Šoštanj, plan potreb, kot jih vidijo sami. V občinah jih pregledajo, jih kaj radi oklestijo, ob tem pa naj ne bi nihče ne omenil, česa ni potrebno urediti. Septembra, oktobra jim tako za te namene zmanjka denarja. Sploh menda velja ugotovitev za mestno občino Velenje. Mraz nadalje trdi, da so mestne oblasti prepričane, da lahko z manj denarja naredijo več. Tudi sami so, vendar naj bi standard, ki si ga niso izmislili sami, zagotavljajo pa ga, opravičeval porabo denarja: dnevno pometanje cest, čiščenje in praznjenje košev, košnja trave na zelenicah 12-krat na leto, sanacija poškodb, med katerimi je veliko takih, ki so jih nekateri občani povzročili namerno. »Če tega ne bi bilo, bi mnenje občinskih mož držalo.« PUP-ova ponudba za omenjena dela na področju mestne občine Velenje je za letos znašala več kot 90 milijonov tolarjev, »priznali so nam le tri čertine (60 do 70 milijonov), porabili pa smo toliko denarja, kot smo načrtovali mi. Menim, da ob 2 milijardi SIT »težkem« občinskem proračunu pomeni 100 milijonov, kolikor bi naj zaslužili mi, vse prej kot veliko.« Za občino Šoštanj je bila PUP-ova ponudba »velika« 15 milijonov tolaijev, v občini Šmartno ob Paki pa so prisotni šele krajši čas in tega podatka za zdaj še nimajo. Sogovornik je povedal, da se bodo na področju spodnjega toka reke Pake organizirali tako, da bodo poskušali tudi tu opravljati manjši servis za urejanje in vzdrževanje zelenic, cest, ostalih površin. Za ta dela v občini Šmartno ob Paki naj bi za stalno zaposlili eno osebo. ■ tp lastninjenje, to pa ne. Po podatkih, ki so v Sloveniji, kraj družbenega premoženja ni bilo. Zelo malo je bilo izrečenih sodb o tem, da bi kdo kradel. Tisti, ki so to hoteli, so to naredili prej, ne pa v času od leta 1993 dalje, ko so to ni dalo.« Ni pa bilo v času lastninjenja prav velikega zanimanja za vlaganje certifikatov v vaše podjetje. Koliko certifikatov ste zbrali? ANDREJ GLUŠIČ: »Približno 13 odstotkov od delnic, ki smo jih razpisali.« # Zdaj bi bilo najbrž drugače? ANDREJ GLUŠIČ: »Najbrž. Že zato, ker so ljudje počasi le doumeli, daje bilo treba certifikate vlagati v podjetja, ne pa v PID-e. Sicer pa je za Slovence znano, da delajo vse tako, kot delajo drugi, zelo redko razmišljajo sami, predvsem pa se ne odločajo za rizične naložbe, kadar nimajo zanesljivih podatkov. V svetu v take naložbe vlaga 5 odstotkov ljudi, v Sloveniji pa samo 2.« # Stavili ste na kabelske sete za clia in sodelovanje z Kevozom. In dobili. Ti so zdaj vaša paradna disciplina, sodelovanje z novomeško tovarno pa vzor dobrega sodelovanja. ANDREJ GLUŠIČ: »Računamo, da nam bo uspelo pridobiti tudi posle za kabelske sete za novo Renaultovo vozilo. Ta pogajanja trajajo že lep čas, niso pa še sklenjena. V tem trenutku težko trdim, da bomo uspeli, verjamem pa, da bomo.« # V EKO je ta hip zaposlenih nekaj več kot 160 ljudi, blizu 150 jih dela v proizvodnji. Kakšna je bila v teh letih dinamika zaposlovanja? ANDREJ GLUŠIČ: »Začeli smo s petimi, tremi redno zaposlenimi in dvema pogodbenima. V prvem letu smo zaposlili 27 ljudi, v tretjem letu pa nas je bilo že 140. Zaposlovali smo s takim tempom, s kakršnim smo osvajali izdelek. V petih letih smo na novo zaposlili 155 ljudi, kar tudi kaže rast podjetja, čeprav rasti ne merimo po zaposlenih, ampak po prihodku. Tega pa smo v petih letih povečali za 1976-krat!« # Danes , ko zaključujete prvo petletno obdobje, gotovo trasirate že tudi pot za naprej. Utegnete znova presenetiti? ANDREJ GLUŠIČ: »Upam, in to pozitivno, kajti presenečenja so lahko tudi negativna. Ko bo projekt za-jključen, bomo o tem govorili.« # Namig? ANDREJ GLUŠIČ: »Recimo, da ne gre samo za pridobivanje novih poslov, ampak za skupna vlaganja s Francozi.« ■ Milena Krstič - Planine V času ljubljanskega pohištvenega sejma in do konca novembra vam v Prodajnem studiu za kopalnice v Šoštanju in v industrijski prodajalni keramičnih ploščic v vasi Gorenje nudimo 5 % sejemski popust. Istočasno so vam do prodaje zalog na voljo keramične ploščice iz izvoznega programa, kjer so posamezni modeli znižani do 50 odstotkov. Obiščite naši prodajalni na naslednjih lokacijah: gorenj eKopalnice Gorenje Notranja oprema, d.d. Program Kopalnic Primorska 6/b 3325 Šoštanj Telefon: (063) 40 22 400 gorenj eKeramika Gorenje Notranja oprema, d.d. Program Keramika Gorenje 1 b 3327 Šmartno ob Paki Telefon: (063) 40 23 270 13. novembra 1997 INTERVJU KAK VAS 5 Pet let v državnem svetu dr. Jože Zupančič ocenjuje kot plodno "V.................................'"_'............................................................. Ce znas poslusati, imas prednost Državni svet predstavljajo nosilci različnih interesov -lokalnih, gospodarskih, socialnih in poklicnih. Do novih volitev državnih svetnikov, te pa bodo v Sloveniji 26. in 27. novembra, tri dni za predsedniškimi, lokalne interese s tega območja (Velenje, Mozirje) zastopa dr. Jože Zupančič. Po poklicu zdravnik in po funkciji direktor Zdravstvenega doma Velenje. V državni svet je bil pred petimi leti izvoljen neposredno, kar pomeni, da so zanj svoj glas zastavili volilci osebno. Pred iztekom mandata smo dr. Jožeta Zupančiča povabili na pogovor. # V javnosti se v zadnjem obdobju krešejo mnenja o tem, ali je državni svet sploh potreben. Kaj menite vi? dr. JOŽE ZUPANČIČ: »Žal samo o tem, ne pa tudi o delu državnega sveta. Nosilec teh idej je tisti, ki je državni svet s takšno vsebino umestil v parlamentarno proceduro, prof. Bučar. Osebno menim, da je državni svet potreben in da je v prvem obdobju odigral pozitivno vlogo. Zgrajen je na drugačni institucionalni podlagi kot državni zbor. V državnem zboru so nosilke aktivnosti stranke, organizirani so poslanski klubi... Državni svet pa sestavljajo interesne skupine. Pomembno je, da je bil državni svet voljen po drugačnem sistemu, ne po stankarskem, samo v skupino lokalnih interesov so lahko kandidate predlagale stranke, vse ostale skupine pa so bile voljene po elektorskem sistemu.« # Pred petimi leti ste bili tudi v v državni svet kot predstavnik lokalnih interesov izvoljeni neposredno, tokrat svetnike, tudi za skupino lokalnih interesov, volijo elektorji. Kateri način se vam zdi bolj sprejemljiv? dr. JOŽE ZUPANČIČ: »O volilnih sistemih se na hitro ne da govoriti, preveč enostavno v tem primeru vse skupaj izgleda. Na vaše vprašanje bi težko odgovoril. Idealnega volilnega sistema ni. Dejstvo pa je, daje državni svet predlagal, da bi tudi za drugi mandat predstavnike lokalnih interesov volili po istem sistemu kot prvikrat, torej z večinskim sistemom in neposredno.« # Človeka, ki v državnem svetu predstavlja lokalne interese, si preprosti občani predstavljamo kot tistega, ki je zmožen in sposoben v vsakem trenutku iz vsake teme izluščiti tisto, kar bi bilo dobro za okolje, od koder izhaja. Vendar pa postajajo lokalni interesi vse bolj tisto področje, na katerem se spopadajo med seboj različni strankarski interesi in tudi strankarski veljaki. Imate tudi vi tak občutek? dr. JOŽE ZUPANČIČ: »To je dejstvo. Že s tem, da lahko v to skupino predlagajo svoje kandidate politične stranke. Za obdobje, kot sem deloval v državnem svetu, pa moram reči, da smo zelo uspešno sodelovali ne glede na strankarsko pripadnost in interesno skupino. V velikih primerih smo dosegali visoko stopnjo soglasja, velikokrat smo bili na skupnem imenovalcu. Znali smo se poslušati, upoštevati argumente in razdeljenosti političnega prostora, koalicijskih povezav pa se danes skoraj z gotovostjo že da napovedati, kdo bo izvoljen.« Jožetu Zupančiču bo z novimi volitvami svetnikov v skupino lokalnih interesov državnega zbora prenehal petletni mandat. izluščiti najboljše možnosti. Uporabljali smo, in to zelo pogosto, mnenja strokovnih institucij in upoštevali tuje izkušnje.« # Če poznava kandidate za svet v 6. volilni enoti, govorimo o predstavnikih lokalnih interesov, ni težko izračunati, kdo bo dobil (čeprav so tudi presenečenja možna). Bi si upali biti vi bolj direktni in rezultat napovedati? dr. JOŽE ZUPANČIČ: »Rezultata ne bom napovedoval, dejstvo pa je, da so te volitve že opravljene, konec novembra bo šlo samo še za formalno potrditev. Zakaj? Ker lahko predlagajo kandidate politične stranke. Od % Ste se vi pred odločanjem v državnem svetu s kom o konkretnih stvareh posvetovali ali pa je bilo vse prepuščeno vam samim ? dr. JOŽE ZUPANČIČ: »Prav gotovo sem se posvetoval, tako na lokalnem nivoju kot tudi sicer. V tem mandatu smo na novo gradili lokalno samoupravo, v zvezi s tem je imel državni svet res dobra stališča. Ce bi jih pri uresničitvi tega projekta upoštevali, bi bilo bistveno manj zapletov in težav. Danes je veliki večini svetnikov žal, da tistikrat nismo odločali referendumsko, vendar je bila takrat ocena in tudi pritiski takšni, da bi s tem zavrli preobrazbo celotnega družbenega sistema, da naj nikar ne uporabimo tega mehanizma, ker bodo naši predlogi tudi brez tega upoštevani. To se ni zgodilo in še danes nekatere zadeve niso razrešene. Veliko smo se, denimo, pogovarjali o delitvi pristojnosti med lokalno samoupravo in državno upravo, določene stvari so se znašle * celo na ustavnem sodišču. Ker smo v državnem svetu znali najti soglasje o globalnih projektih, potem tudi ni bilo težko najti soglasja, če je šlo za interes katerega koli okolja, ker je bil vedno v sozvočju z osnovnim.« # Tudi ko je šlo za status občine Velenje - bo mestna, ne bo mestna? dr. JOŽE ZUPANČIČ: »Tudi. Takrat si je lokalna oblast v Velenju uspešno prizadevala za pridobitev tega statusa. V to je bil močno vpet tudi poslanec v državnem zboru mag. Franc Avberšek. Velenju so očitali pomanjkljivo izpolnjevanje kriterijev, češ da nima bolnišnice, da je premalo tercialnih dejavnosti ... Takrat smo imeli v državnem svetu pripravljen veto, ki bi ga tudi izglasovali, če bi Velenje izpadlo iz tega seznama.« # Pogosto je iz tega pogovora razbrati vaš poudarek, češ, se je dalo najti soglasje, se je pošteno ... Prihaja pa nov mandat. Se bo v njem dogajalo tudi kaj takega, kar bo pomembno za to okolje in o čemer se že danes ve, da prihaja? dr. JOŽE ZUPANČIČ: »V naslednjem mandatnem ob- dobju bo Slovenija gradila drugo stopnjo lokalne samouprave, uvajale se bo regije oziroma pokrajine in treba bo biti buden, da Velenje ne izpade. Čutiti je že določene dogovore. Na eni zadnjih sej v državnem svetu sem terjal, da se svet že v fazi priprave materialov aktivno vključi v projekt. Projekt re-gionalizacije Slovenije namreč ne bo tako nepomemben, kot je zgledalo na začetku. Po zadnjih informacijah vemo, da bodo imele regije precej izvirnih pristojnosti." • Kaj pričakujete, kaj si želite, pri delu državnega sveta v prihodnje? dr. JOŽE ZUPANČIČ: »Želel bi, da bi Slovenija znala zgraditi še učinkovitejši parlamentarni sistem. Menim, da bi bil popolni dvodomni sistem dobra podlaga za parlamentarno demokracijo, da državnega sveta ne bi ukinjali, ampak ga jasneje definirali, določene relacije z državnim zborom pa bi lahko popravili z majhnimi korekcijami poslovnika državnega zbora. To smo kar nekajkrat izpostavljali kot velik problem. Ob odložilnem vetu je državni zbor običajno dal zakon samo še enkrat na glasovanje, razprave pa ni obnavljal. Predvsem pa si želim, da bi v parlamentu sedeli trezni ljudje, ki bi se znali poslušati, pogovarjati, nikakor pa ne bi želel, da bi bilo v državnem svetu preveč nastopačev in karieris-tov.« ■ Milena Krstič - Planine Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje Prej preveč kot malo V začetku letošnjega leta smo slišali optimistične napovedi o tem, da bodo pri Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje zgradili prizidek, v katerem bodo novi prostori varstveno-delovnega centra. Do konca tega leta naj bi zanj imeli že vse potrebne dokumente, z gradnjo pa naj bi začeli takoj oziroma v začetku prihodnjega leta. Le še dober mesec in pol je do konca leta, nas pa je zanimalo, kako je z uresničevanjem napovedi. Marija Kovačič, ravnateljica Centra (mimogrede - takoj po vpisu v sodni register se bo ta ustanova preimenovala v Center Mak) je povedala, da so za zdaj bolj daleč kot blizu. Glede potrebnih dokumentov niso dlje, kot so bili ob dajanju optimističnih napovedi v začetku leta, majhen korak bližje prepotrebni naložbi pa naj bi pomenilo imenovanje gradbenega odbora. "Vmes so se dogajale še druge aktivnosti. Najbrž lahko razloge za zakasnitev pripišemo tudi poznemu sprejetju proračuna na Marija Kovačič: "Število otrok s težjimi motnjami v razvoju raste. Že v tem šolskem letu je razmerje med lažje in težje prizadetimi 1:2." občinski in še vedno nesprejete-mu proračunu na republiški ravni. 70 % denarja naj bi namreč za našo naložbo prispevalo republiško ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, preostalih 30 % pa lokalna skup- nost. Dvomim, da bomo lahko v začetku prihodnjega leta začeli. Mi bomo veseli, če bomo proti koncu leta 1998 lahko v zvezi s prizidkom pokazali že kaj konkretnega." Predračunska vrednost naložbe znaša nekaj manj kot 205 milijonov tolarjev. S prizidkom bodo pridobili 1000 m2, glavnino površine bodo namenili delavnicam, v katerih bodo odrasle prizadete osebe oziroma varovanci njihovega centra zaposleni. Tistim prizadetim osebam, ki se v ta delovni proces ne bodo mogle vključiti, pa bodo nudili dnevno nego in vzdrževanje fizične kondicije v tako imenovanih bivalnih skupnosti. Je naložba upravičena? "O tem ne dvomimo in upam, da tudi drugi tako ne razmišljajo. Uradno je v že obstoječem VDC-ju zaposlenih 25 polnoletnih mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem raz\'oju. Stiskajo se na 94 m2 in sreča je, da ne prihajajo vsak dan vsi, sicer ne bi mogli izpeljati vseh tistih dejavnosti, kot jih organiziramo zanje. Potencialnih kandidatov pa je na terenu menda še več kot 40. V prostorih prizidka ali novega VDC-ja načrtujemo mesta za 35 varovancev v dnevnem varstvu." Marija Kovačič je povedala, da se s tem skrb za zmerno, težje in kombinirano prizadete občane s tem še ne konča. Ti ljudje se starajo, večna ob sebi nima staršev, ki bi skrbeli zanje, v VDC-ju do smrti ne morejo biti, varovanci domov za varstvo odraslih pa tudi ne morejo biti. V prid upravičenosti izgradnje prizidka naj bi govorili tudi realni rezultati opravljene analize: otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, kamor seže "teren" Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, je vsako leto za en oddelek. "Pred tem si ne smemo in ne moremo zatiskati oči. Sploh ob dejstvu, da število otrok s težkimi motnjami v razvoju narašča. V program šole s prilagojenim programom je vključenih 65, v oddelek vzgoje in izobraževanja pa 31 otrok. Ti so po končanem usposabljanju vsi kandidati za VDC. Rečem lahko torej, da nas je prej veliko kot malo." Denar za izgradnjo tudi sami V prizadevanjih za čimprejšnji začetek izgradnje prizidka seveda delavci Centra in varovanci ne bodo stali križem rok. Da so prizidka res potrebni in da ga težko čakajo, bodo širši javnosti dokazali s človekoljubno akcijo. To bo najbrž tudi prvi finančni prispevek za naložbo. Nadvse zadovoljni so, ker so se jim pri tem že pridružili člani Društva šaleških likovnikov, ki bodo v dneh Miklavževega tedna organizirali prodajno razstavo svo- jih del in denar namenili za pridobitev dokumentacije za prizidek. Njihovemu vabilu za sodelovanje so se odzvala že tudi nekatera podjetja v Dolini. Prodajno razstavo njihovih izdelkov bodo organizirali prvi teden v decembru. Svoje sodelovanje jim je obljubil tudi dramski igralec Evgen Car, ki bo nastopil na Miklavževo popoldne. Marija Kovačič skupaj z varovanci Centra pričakuje, da se jim bo morda pridružil še kdo, da bodo njihove želje lahko kmalu postale dejstvo. ■ tp Internet je... Ja. če di do 10.12. (997 Izmi&lii duhovit odseve r na vprašanje 5'v'ETR internet? in ga na razglednici pošlješ na naslov: Slovenija Online, 1106 Ljubljana Pohiti! Čas je za odkrivanje realnih in navideznih svetov! Na potovanju po internetu če ti obetajo popolnoma drugačna odkritja! Zato le obišči najbližjo tetetrgcvinc kjer ti bodo postregli z vsemi informacijami o priklopu, ali pokliči na brezplačno telehonsko številko: 080 8765 v sliki in besedi čaka tudi na naši spletni strani: http://www,$iol.riet Letos na Martinovo v Šmartnem ob Paki To ie bila "fešta" Šmartno ob Paki, 7., 8. in 9. novembra - Pred osmimi leti so se člani Turističnega društva iz Šmartnega ob Paki odločili, da bodo na primeren način zaznamovali trenutek, ko »svet Martin spremeni mošt v vin«. Tej odločitvi so ostali zvesti do današnjih dni in po njihovi zaslugi ter zaslugi za zdaj še sekcije društva Vinskih mušic je bil minuli konec tedna v spodnjem toku reke Pake zelo živahen. Ob tem pa velja omeniti ne le mlado vino, ki je nekaterim pustilo posledice pridnega gašenja »žeje« naslednjega dne, ampak tudi pokrovitelja vesele Martinove sobote - občino Šmartno ob Paki in podjetja Era Vino Šmartno. To je bila »fešta«, so komentirali dogajanje nekateri občani dan kasneje. In kaj jih je najbolj navdušilo? Vinogradnike zagotovo petkovo strokovno predavanje v organizaciji Vinskih mušic. Doroteja letos ogledali dogajanje sredi kraja, presenetili z veliko in lepo sceno (izdelal jo je domačin Jože Napotnik) in številnimi gosti: godbo Zarja iz Šoštanja, domačim Šaleški likovniki ob koncu tradicionalne slikarske kolonije oziroma po pripravi razstave. Nekatera dela so podarili občini Šmartno ob Paki, druga so hranili za dobrodelno akcijo za izgradnjo novega varstveno-delovnega centra v Velenju. Ozimič s Kmetijskega zavoda Maribor jim je povedala nekaj o okolju prijaznem vinogradništvu. Za vedro razpoloženje vseh je v soboto najprej poskrbelo vreme. Še dopoldne je lilo kot iz škafa, ob začetku napovedanih prireditev pa je sijalo sonce. Začetek dogajanja so zaznamovali člani Društva šaleških likovnikov, ki so tudi tokrat ustvarjali na že tradicionalni likovni koloniji. Nič ali zelo malo je bilo videti na napovedanem uličnem sejmu vinogradniško-vinarske opreme, pa zato ni bilo mogoče spregledati precejšnje gneče pri šankih, ki jih je bilo kljub hitri postrežbi, po mnenju nekaterih, premalo. Organizatorji so tiste, ki so tudi Strokovnemu predavanju je sledila obvezna degustacija lanskih buteljk. vse bolj uveljavljenim ansamblom Petra Šibanca, pevcem in povezovalcem programa Borisom Kopitarjem, ansamblom Nagelj, pravi otroški ringaraja so doživeli najmlajši obiskovalci prireditve z gostjo pevko Romano Krajnčan, nasmejali so se lahko domislicam Strašnih Jožetov v Martinovem trič traču, za konec pa so zaploskali še Zlatku Dobriču. Obiskal jih je tudi sam parton, sv. Martin, ki je po prikazu dela v vinogradu (opravili so ga plesalci in plesalke šmarške folklorne skupine Oljka) krstil mošt v vino. Nedeljsko praznovanje Martinovega praznika so sklenili člani glasbeno-pevske družine Galič, in sicer s koncertom v tamkajšnji farni cerkvi. Skratka, bilo je živahno in tudi letošnji Martin je dal prazniku občine Šmartno ob Paki svojstven pečat. Utp Nastop Romane Krajnčan je navdušil najmlajše obiskovalce dogajanja Vesele Martinove sobote. V Vinski Gori zavračajo očitke Republikancev! Stormanu grozijo, Republikanci krivijo Prejšnji teden smo v uredništvo prejeli pismo Republikancev Slovenije, v katerem so nas obvestili, naj bi njihovemu predsedniku Adolfu Štormanu grozili muslimani. Priložili so tudi kopijo na roke napisane grožnje v srbohrvaškem jeziku. Žal je bilo oboje k nam poslano prepozno, da bi objavili že prejšnji teden. Ker pa seje obvestilo med tem pojavilo v nekaterih medijih in ker so zaradi tega prizadeti prebivalci Vinske Gore, predvsem člani vodstva krajevne skupnosti ter OŠ Gorica, so nam sporočilo za javnost medtem posredovali tudi oni. Povzemamo obe vsebini. Adolf Štorman je grozilno pismo, kot piše v sporočilu za jc:sitost, prejel 4. novembra, in to na domači naslov. »Po poštnem žigu sodeč je bilo pismo oddano na pošto v Velenju dne 3.11. 1997. Pismo, ki vsebuje nizkotne grožnje, je verjetno posledica muslimanskega obrezovanja, ki je bilo v nedeljo, 2.11.1997, v večnamenski dvorani i' Vinski Gori, za kar niso imeli ustreznih dovoljenj in kar bi veliko raje počeli v džamiji. Po njihovem tolmačenju bi džamijo v Velenju že zdavnaj imeli, če ne bi bilo nas in gospoda Stor-mana, zato so njihovi napadi na stranko postali že skoraj del vsakdanjika in bodo očitno trajali, dokler ne bomo začeli uporabljati fizične samoobrambe,« je med drugim zapisano v obvestilu Republikancev. To pa je tudi tisti del pisma, ki je v Vinski Gori dvignil prah, zato so se odzvali z odgovorom, ki so ga podkrepili s dokazili in konkretnimi podatki. Bodo »zrušili« Slovencem dobro poznan dom? »Pred dobrimi desetimi leti smo v Vinski Gori izročili v uporabo novozgrajeni večnamenski dom. Zgrajen je bil s sredstvi takratne VIO Žalec, Kulturne in telesnokulturne skupnosti Žalec in samoprispevka krajanov Vinske Gore. Namen izgradnje je bil, da bi imeli otroci telovadbo v telovadnici, kulturniki svoje kulturne prireditve na Krajevni urad Rečica ob Savinji Obstoj odvisen od občinske blagajne Že s pričetkom delovanja v začetku leta 1995 so se na mozirski upravni enoti odločili, da krajevnih uradov ne bodo ukinili, temveč bodo njihov delovni čas prilagodili številu strank. To je pomembno tudi zaradi tega, ker seje obseg del na krajevnih uradih po razmejitvi pristojnosti med novimi občinami in upravno enoto bistveno zmanjšal. Ločiti je bilo namreč treba tajniška opravila za krajevne skupnosti, ki predstavljajo večino dela na krajevnih uradih, in matično službo. Ob sprotnem spremljanju števila zadev na posameznih krajevnih uradih so na upravni enoti ugotovili, da obstoj urada na Rečici ob Savinji ni več smiseln in ne opravičuje svojega obstoja. Dejstvo namreč je, da na rečiškem krajevnem uradu mesečno rešujejo povprečno le 16 zadev; to pomeni le 23 odstotkov občanov, vsi ostali namreč urejajo upravne zadeve, sprožajo razne postopke ali karkoli drugega neposredno na sedežu upravne enote v Mozirju. Razlog za to je seveda neposredna bližina sedeža enote, ne kaže pa zanemariti dejstva, da občani na upravni enoti, v isti stavbi tudi na sedežu občinskih organov, pa na ostalih ustanovah v neposredni bližini, lahko uredijo kopico ostalih zadev. Smiselnost delovanja krajevnega urada na Rečici ob Savinji je torej več kot vprašljiva. Za delovanje urada je seveda treba plačati najemnino, vzdrževanje in ostale sprotne stroške, pomembno pa jc tudi, da delavka, čeprav samo enkrat tedensko, na rečiškem uradu ni imela kaj početi, na oddelku za upravne in notranje zadeve pri upravni enoti pa se otepajo s perečimi kadrovskimi zagatami. Še nekaj razlogov je, ki so upravno enoto napeljali do tega, da je občino Mozirje postavila pred dejstvo. Obstoj urada sicer ni v pristojnosti občine, vendar na upravni enoti želijo pravo in pošteno dogovarjanje o zadevah, ki se tičejo občanov. Občini so torej ponudili dve možnosti. Prva je, da občina krije stroške krajevnega urada, enota zagotovi in plača delavko, druga pa je seveda ukinitev krajevnega urada s 1. januarjem 1998. Glede tega so se v javnosti pojavile izkrivljene informacije. Upravna enota je namreč že dvakrat predlagala občinskemu svetu, da zadevo skupno obravnavajo na seji sveta, vendar povabila ni bilo, na seji pa so o tem problemu zgrešeno razpravljali in sklepali. Predlagali so torej. da »občinska« delavka na krajevnem uradu prevzame tudi opravila matičarke, torej »državne« delavke, kar pa v nobenem primeru ni možno. Slednja mora imeti poseben državni izpit, saj matičnih zadev ne more in sme opravljati nihče drug. Možnosti sta torej znani in jasni, odločitev pa mora biti sprejeta do konca tega leta. Morda bodo zanimivi še podatki za ostalih pet krajevnih uradov. V Gornjem Gradu in Lučah na krajevnih uradih ureja svoje zadeve 50 odstotkov občanov, na Ljubnem 52, v Solčavi 40 in v Nazarjah 27. Vprašljiv je torej tudi nazarski urad, vendar je treba upoštevati, da je tam poročna soba, kjer sklepajo zakonske zveze pari s področja vse upravne enote, veliko pa jih prihaja tudi od drugod, zato je obseg dela resnično večji. ■ jP primernem odru, športniki rekreacijo in tekmovanja v primemo opremljeni telovadnici. Ker pa z omenjeno dejavnostjo ni mogoče pokrivati vseh stroškov vzdrževanja, smo od vsega začetka poskušali zapomniti čim več vikendov z različnimi prireditvami v domu, saj z najemnino dobimo precej sredstev. Skoraj vsi Slovenci vemo, da so v tej dvorani gostovale različne TV in radijske oddaje; Poglej in zadeni, Videomeh, Slovenska polka in valček ... Tu so bili raziskovalni tabori in še mnogo drugih dejavnosti. Vrata doma so odprta vsaki organizirani skupini ljudi, ki zna čuvati tuje imetje, ki sklene z najemodajalcem pogodbo o dogovorjenih obojestranskih obveznostih in ki za svojo prireditev pridobi pravočasno potrebno dovoljenje na Upravni enoti Žalec, pred prireditvijo pa poravna svojo finančno obveznost do upravljalca doma,« so uvodoma zapisali v obvestilu za javnost člani vodstva KS Vinska Gora in OŠ Gorica. »Ob prireditvi »Izpiti iz znanja verouka«, ki je potekala v večnamenskem domu v nedeljo, 2. novembra, 1997, na pohvalno visoki kulturni ravni, kar zago- tavljajo očividci, je prišlo v večini slovenskih medijev v članku »Adolfu Stormanu grozijo« do dveh hudo lažnih trditev. Piva je, da so izvajali v Vinski Gori obred obrezovanja, druga pa, da si prireditelji za to niso pridobili ustreznega dovoljenja.« Zato so pismu priložili fotokopijo ustreznega dovoljenja, ki gaje izdala Upravna enota Žalec. Na vpogled je v uredništvu. »S tem je razvidno, da hoče gospod Adolf Štorman s svojimi lažmi rušiti delovanje večnamenskega doma, ki je s svojimi kvalitetnimi prireditvami vsestransko priznan. Vodstvo KS Vinska Gora in OS Gorica ostro obsojata v medijih posredovani lažni izjavi gospoda Stonnana, še naprej pa si v Vinski Gori prizadevamo, da bo večnamenski dom s svojimi prireditvami ostal v lepi luči pri vseh Slovencih,« so še zapisali v obvestilu za javnost. Napisali so ga tudi zato, ker so telefoni na sedežu krajevne skupnosti, pa tudi pri predsedniku sveta, pogosto zvonili, klicatelji pa so bili ogorčeni... ■ Bojana Špegel IKOMUNALNO I PODJETJE I VELENJE, 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje FOTO TEKAUC Kardeljev trg 1, Velenje, tel.: 861-328 - KVALITETNA EXPRESNA IZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFIJ STANDARDNIH VELIKOSTI - EXPRESNA IZDELAVA FOTOGRAFIJ ZA DOKUMENTE - IZDELAVA BARVNIH VIZITK - IZDELAVA VOŠČILNIC TUDI IZ VAŠIH FILMOV - PRODAJA VSEH VRST FILMOV, BATERIJ IN ALBUMOV V ČASU OD 10. NOVEMBRA DO KONCA LETA BO VSAKEMU, KI BO PRINESEL FILME V RAZVIJANJE, OB DVIGU SLIK PODARJEN NOV FILM 20-LETNA TRADICIJA IN KVALITETA TO JE FOTO TEKAUC S tem kuponom vam brezplačno razvijemo film 13. novembra 1997 KULTURA Z zbora delegatov Zveze kulturnih organizacij Velenje Kaj ima oblast z ljubiteljsko kulturo? Velenje, 3. novembra Delegati Zveze kulturnih organizacij Velenje so letos zbrali na zboru prej kot lani predvsem zato, je ugotovil predsednik ZKO Velenje Srečko Meh, ker so do prejšnjega torka morali sprejeti statut zveze, usklajen z novim zakonom o društvih. Njihova dejavnost na kulturnem področju je v preteklih mesecih letos minila v znamenju številnih jubilejev in prireditev v posameznih okoljih. Svoj pečat so obdobju dali tudi trije dobitniki visokih republiških priznanj s kulturnega področja. Pri tem je Ivan Marin, član upravnega odbora Sklada Republike Slovenije za ljubiteljsko dejavnost, opozoril na pomanjkljivo evidenco o sodelovanju in tudi dosežkih uspešnih skupin iz tega okolja. Srečko Meh pa je večkrat naglasil, daje osnova za financiranje delo po društvih in torej pisanje poročil, kjer pa so mnogokje glede tega premalo dosledni. Letos 6, prihodnje leto 8% več denarja? Mestna občina Velenje je za dejavnost ljubiteljske kulture v letošnjem proračunu namenila za 6 % več denaija kot leto prej. Neva Trampuš, strokovna delavka ZKO Velenje, je pojasnila, da so največ sredstev namenili za strokovni kader. Podobna merila so pripravili tudi za društva iz občine Šoštanj, za kulturno društvo iz Šmartnega ob Paki pa financiranje ne poteka preko ZKO-ja, ampak se tamkajšnji kulturniki glede tega dogovarjajo z občino sami. Čeprav izhodišča za prihodnje leto še niso znana, so pri ZKO Velenje kljub temu pripravili predlog za 8% povečanje sredstev. Vendar ta podatek, po besedah predsedujočega, ni zanesljiv. Udeležence zbora je Meh med drugim seznanil, da je velenjski ZKO pri- javil na razpis Sklada Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturo 47 projektov, pri katerih sodeluje več občin ali društev v skupni vrednosti 25 milijonov 825 tisoč tolarjev. Od tega pričakujejo, da bo republika krila stroške v vrednosti nekaj več kot 9 milijonov SIT. Na omenjeni sklad je menda prispelo kar 392 ponudb iz vse Slovenije, kaj bodo podprli in kaj ne, pa bodo najbrž zveze izvedele dokaj pozno. V društvih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki pa bodo o prijavljenih projektih velenjskega ZKO-ja izvedeli v naslednjih dneh. Med generalnimi usmeritvami za leto 1998 velja zapisati dogovor, da bodo v okviru plana poskušali poma- Ob 160. obletnici rojstva Mihaela Vošnjaka Resnično velik mož je štanjski rojak bil Svetovni dan varčevanja in 160. obletnica rojstva sta pravšnji priožnosti, da se spomnimo očeta slovenskega hranilništva -šoštanjskega rojaka Mihaela Vošnjaka. O tem pokončnem Slovencu v najtežjih časih po-nemčevanja, o vrhunskem želez-ničarskem strokovnjaku in utemeljitelju hranilništva in posojil-ništva na Slovenskem, o njegovem izjemno plodnem delu in resnično tragičnem življenju današnji rod na vso žalost ve zelo malo. V tem dejstvu je kanček krivice, skušajmo jo torej vsaj malo popraviti s pomočjo neutrudnega raziskovalca in poznavalca Aleksandra Videčnika. Obupne razmere za slovenskega kmeta Za razumevanje veličine Voš-njakovega dela je dobrodošel vsaj kanček poznavanja razmer njegovega časa. Na začetku ustavne dobe po marčni revoluciji v Avstriji seje slovenski narod znašel v izjemnih težavah, posebej kmetje, ki so predstavljali pretežni del prebivalstva. Osvobajanje izpod fevdalizma je bilo kruto. Kmetje so bili nepismeni, gospodarsko in sicer nerazgledani, plačati so morali tretjino vrednosti svojega posestva, ostali dve sta plačala fevdalec in država. Jasno je, da so bile cenitve izredno pristranske in vsa največja bremena so padla na kmečki hrbet. V takih razmerah se je razbohotilo tiho ponemčeva-nje, saj kmetje denarja niso imeli, nihče na slovenski strani ni imel kapitala, zato so z ugodnimi kre-ditrposredovali Nemci. »Ugodnost« je bila seveda v tem, da so kmetije kasneje spravili na kant in dokazano je, da so celotne vasi v objemnem področju do prve svetovne vojne postale nemške. Ljudje so postali žrtve tujega kapitala, kmetije so množično propadale, prav tako množično je bilo izseljevanje v tuje dežele. Pa to ni veljalo le za slovenski narod, v samo osmih letih ustavne dobe je namreč v tedanji Avstriji prišlo na kant preko 100.000 kmetij, pojasnjuje Aleksander Videč-nik. Zelo zgovorna je tudi ugotovitev, ki jo je v zadružnem zborniku leta 1937 zapisal dr. Ivan Prijatelj: »To mizerijo slovenskega naroda, mišljeno je v političnem pogledu, v začetku nove ustavne dobe je dopolnjevalo skrajno slabo materialno stanje ljudstva. V kosteh so mu tičale še vse slabe posledice pred kratkim minuvše tlačanske dobe, v kateri je bil Slovenec hlapec in gospodar njegov Nemec. Revni kmet se je čutil po dolgi navadi še vedno privezanega na borno skopo grudo. O podjetnosti in industriji ni bilo niti sledu. Tu, kakor v trgovini, je gospodoval še vedno tujec.« Ugleden železničars-ki strokovnjak Mihael Vošnjak se je rodil šo-štanjskemu usnjarju in bil četrti otrok v družini. Štarejši brat Josip je bil zdravnik, Mihael pa je ubral tehniško pot. Študirati je začel na politehniki v Gradcu in diplomiral na Dunaju. Postal je priznan železničarski inženir in je ogromno prispeval h gradnji prog na spodnjem Štajerskem, tudi na progi med Celjem, Velenjem in Dravogradom. Izkazal se je z ogromnimi tehničnimi sposobnostmi in je v času vojne Avstrije z Italijo in Prusijo delal kot postajni načelnik na najbolj zahtevnih vozliščih - tudi v Zagrebu in v letu Fotografija z dne 8. 4. 1891 1876 je poznan njegov hud spopad z oblastmi, vezan na zagrebškega nadškofa Juraja Strossmayerja, tudi hrvaškega narodnega voditelja pod madžarsko oblastjo. Nadškof se je vračal s koncila v Rimu, kjer je edini odločno nasprotoval dogmi o nezmotljivosti papeža in Vošnjaku so ukazali, da ne sme dovoliti sprejema na železniški postaji, ki so ga pripravljali hrvaški domoljubi. Vošnjak ni ubogal, odprl je celo dvorno čakalnico zanj. Hrvaški ban, po rodu seveda Madžar, je pobesnel in zahteval, da Vošnjaka takoj vržejo iz službe. To se ni zgodilo, saj ga je uprava železnic izjemno cenila, zato so ga premestili v Gradec in mu celo dali višje mesto nadzornika. Po tem dejanju se je Vošnjak prvič in krepko zapisal v spomin vsem slovansko usmerjenim ljudem in seveda vsem nasprotnikom. Najplodnejše »celjsko obdobje« Zal Mihael Vošnjak ni imel sreče z zdravjem, zato se je 1879 upokojil in se preselil v Celje in to je najpomembnejše obdobje njegovega življenja, za kar pa se mu mesto niti približno ni oddolžilo. Prav po njegovi zaslugi je Celje postalo središče slovenskega narodnostnega in gospodarskega gibanja. Vošnjak je namreč kmalu ustanovil celjsko posojilnico, ki je bila najmočnejši in vzorni slovenski denarni zavod. Po njegovem vzoru so nastajale vedno nove hranilnice in posojilnice, čeprav je resnici na ljubo treba povedati, da so nekatere, kot denimo v Mozirju in Šoštanju, ustanovili že prej. Zasluge za te je imel dr. Josip Vošnjak, ki je imel veliko zamisli, ni pa bil dober organizator. To je zapisal v svojih spominih in v njih posebej poudaril iznajdljivost in pragmatičnost brata Mihaela, bil pa je Josip pomemben narodni buditelj, kar med ostalim potrjujejo njegovi članki v takratnem Slovenskem narodu. Na drugi strani je Mihael Vošnjak kaj hitro spoznal, da slovenske hranilnice brez povezave ne bodo mogle kljubovati nemškemu kapitalu. Zato so v Celju ustanovili Zadružno zvezo, prvo takšno ustanovo v jugovzhodni Evropi sploh. Zveza slovenskih hranilnic in posojilnic je imela tako svoj sedež v Celju, kmalu so zgradili narodni dom, pa veliko zadružno palačo ter slovensko tiskarno; z njo je izginila odvisnost od nemških tiskarjev. Mihael Vošnjak je obenem podprl dr. Dečka, ki je ustanovil prvo delavsko stavbno zadrugo in gradil delavske hišice, česar dotlej v Avstriji niti poznali niso. Ustanovil je list Domovina in strokovni časopis Zadruga in še marsikaj bi veljalo omeniti. Leta 1884 je Vošnjak postal najprej deželni poslanec, leto zatem pa državnozborski poslanec na Dunaju in se takoj spopadel s sodnimi oblastmi v Celju, ki niso dovolile dvojezičnega sodnega poslovanja, kar je bilo sicer določeno z ustavo iz leta 1848. Dosegel je celo, da so z Dunaja odstavili predsednika celjskega sodišča, s tem pa si je na hrbet nakopal jezo celjskih Nemcev, ki Fotografija ob osemdesetletnici 18. 9. 1917 so imeli Celje za svoje. Še hujšega besa je bil deležen leta 1886, ko je zahteval slovensko paralelko na celjski gimnaziji. Takrat je za-grmelo po vsej Avstriji in Nemčiji, pisali so o celjskem razbojniškem gnezdu, Nemci so celo izdali knjigo o Vošnjakovih zločinih. Zaradi postavk v proračunu za celjsko paralelko sta celo padli dve avstrijski vladi, šele tretja to postavko uspela sprejeti in para-lelka je zaživela. Bolezen, izgnanstvo in zadnji počitek v Šentilju Mihael Vošnjak se je v Celju poročil s sodnikovo hčerko, rodil se jima je sin Bogomil, težka bolezen in sinova bolehnost pa sta bili razlog, da so se preselili v Gorico. Sin Bogomil je bil kasneje ugleden univerzitetni profesor v Zagrebu, tudi član jugoslovanskega odbora v Londonu od leta 1917, precej pa je tudi pisal v slovensko literarno revijo Veda, ki jo je oče ustanovil v Gorici. Vanjo so pisali Anton Gradnik in ostali najuglednejši sodelavci. Leta 1915 je Italija stopila v vojno in Mihael Vošnjak je moral zbežati. V Gorici je pusti] vse premoženje in se naselil v Švici, še vedno je bil denarno zelo močan, zato je z velikimi sredstvi podpiral jugoslovanski odbor v Londonu. Z vsem srcem se je namreč zavzemal za konfederacijo jugoslovanskih narodov, zato je bil leta 1918 hudo razočaran, ko takšne države niso ustanovili. To je bil tudi vzrok, da se leta 1919 ni vrnil domov, ko pa seje leta 1920 star in bolan le odločil za vrnitev, ga je od razburjenja pokosila kap. V domovino so ga prepeljali šele leta 1927 in ga pokopali v Šentilju pri Velenju, kamor je vedno rad zahajal. gati projektom, ki so jih prijavili na Sklad, če pri razpisu zanje seveda ne bodo uspešni. Denar za dejavnost društva ne bodo dobila indeksirano glede na porabo v letu 1997, ampak na osnovi opravljene dejavnosti. V nadaljevanju seje so pozornost namenili še organizacijskim spremembam na področju ljubiteljske kulture. Po novem je ta organizirana v Skladu Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturo, ki bo po določenih merilih oblikoval območne izpostave. Ena od njih naj bi imela sedež tudi v Velenju, v njenem najvišjem organu (svetu) pa naj bi bili štirje predstavniki iz občine Velenje, dva iz občine Šoštanj in eden iz občine Šmartno ob Paki. Pri obravnavi te teme so se udeleženci vprašali, kaj ima občinska in tudi siceršnja oblast z ljubiteljsko kulturo glede na to, da se v njej združujejo ljudje v svojem prostem času, da je to samostojna, prostovoljna organizacija, člane sveta pa imenujejo občinski sveti? To proceduralno vprašanje bodo sedaj zastavili na ustreznem višjem mestu. Kot smo slišali, naj bi na velenjskem občinskem svetu razpravljali o naslednjih predlogih: Matjaž Šalej, Šrečko Meh, Dragan Martinšek in Vinko Šmajs. Šmarški kulturniki pa so na nedavnem občnem zboru predlagali za svet območne izpostave Sklada novega predsednika društva Petra Podgorška. Po novem statutu, ki ga morajo uskladiti še z zahtevami Upravne enote, ljubiteljska kultura v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ne bo več združena v ZKO-ju, ampak v Zvezi kulturnih društev Šaleške doline. Tudi to je bil eden od sklepov omenjenega zbora. Vinka Šmajsa, enega od delegatov zbora pa je zanimalo, zakaj ni povezave ZKO-ja z osnovnimi, še bolj pa s srednjimi šolami? Izvedel je, da bo potrebno poiskati nove oblike sodelovanja oziroma povezovanja. mtp Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje Consortium musicae Velanensis Glasbena mladina Velenje vabijo na KONCERT klavirskega tria "ARCADIA" za abonma (2. koncert) in izven v ponedeljek, 17. novembra, ob 19.30 v veliki dvorani Glasbene šole Velenje PREM0G0UNIK UELENJE in Pihalni orkester Premogouniha ueienje VABITA NA KONCERT u zahvalo sponzorjem in vsem. Ki so pomagali pri proiehtu SVETOVNO TEKMOVANJE -KERKRADE1997, a hier je naš orkester že petič osvojil 11, mesto in zlato plaketo. Koncert Do u peteK. 14. nouembra. od 19.30 u ueiihi duorani glasbene šole uelenie. RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * V Našem času oglasa ne spregleda niti propaganda! Vili Grabner sije pred nedavnim z zanimanjem ogledal nastop Avsenikov v Beli dvorani. Preverjal je tisto, o čemer sta v oddaji »Domači ansambli se predstavljajo« govorila z Gregom Avsenikom. Njihov nastop je ocenil za super. Kaj takega lahko izpeljejo samo oni, pravi, (foto: vos) Kdo bi si mislil, da je odgovorni urednik Našega časa Stane Vovk, ki je na videz pojava, da se je prestrašiš, v resnici tako plah. Z rokometaši Gorenja ni odšel na gostovanje za Ural, v Čeljabinsk samo zato, ker se je ustrašil letala in hotela v Moskvi katerem je nekoč že bival. Potem, ko so se rokometaši vrnili živi in zdravi (športnih rezultatov v mozaiku ne komentiramo posebej, zato bomo spregledali tudi tega), je rekel, da mu je žal, ker ni šel. Ko pa je slišal še, da so v Moskvi bivali v hotelu Rusija, mu je bilo pa sploh žal. Kar naj mu bo. Da prava beseda v časopisu (ne na oglasni deski) pravo mesto najde, to pa je tisto, kar trdijo naši propagandisti, so na lastni koži spoznali in v praksi potrdili tudi sami. Za uradno otvoritev prebeljenih prostorov, z novim podom in novimi mizami se sploh niso zmenili, dokler so očitek brali samo na oglasni deski. Ko so videli oglas v časopisu, so zadevo takoj speljali. Nina Jug, z največjo mizo v propagand- nem oddelku, je prerezala trak. Iz tega sledi - oglasa v Našem času ni mogoče spregledati! Vili Grabner, ki iz radia najpogosteje odmeva ob nedeljah popoldne, pa je jezen. Ne jezi se na zasedene nedeljske popoldneve, ampak na tiste iste poslušalce, ki iz tedena v teden pobirajo nagrade za pravilne odgovore na nagradna vprašanja. Predlaga, da ti prepustijo vsaj tu in tam priložnost še komu drugemu. Bi šlo? ■ mkp JAZZ VEČERI RADIA VELENJE V KLUBU MAX V okviru sodelovanja Radia Velenje in kluba Max smo si v preteklih treh mesecih že lahko ogledali nekaj nastopov bolj ali manj znanih jazzovskih zasedb. Če se še spomnite, je začel Primož Grašič s svojim kvartetom, nato je prijeten večer pripravil Big band Radlje ob Dravi, ki je s simpatičnim nastopom poživil večer v oktobru, minuli petek, pa se je velenjskemu občinstvu predstavil zagrebško - ljubljanski kvartet "Matija Dedič - Kruno Levačič kvartet". Zasedba, ki ji osnovo dajeta pianist Matija Dedič, sicer sin slavnega glasbenika Arsena Dediča in bobnar Kruno Levačič, se je predstavila skupaj z basistom Žigo Golobom in kitaristom Darkom Jurkovičem. Tri člane te zasedbe smo v Velenju pred časom že imeli priložnost slišati. Takrat v zasedbi Boilers, katere nastop smo si med drugim zapomnili tudi po izredno duhovitih napovedih posameznih skladb. Za te napovedi je takrat bil odgovoren bobnar Kruno Levačič, zato smo nekaj podobnega pričakovali tudi v petek. Žal pa so tokrat člani hrvaško - slovenskega kvarteta svoj nastop vzeli zelo resno in ga v dveh delih odigrali, ne da bi med skladbami spregovorili eno samo besedo. Govorila je torej le glasba in glasbeniki so se posvetili samo njej. Bili smo priča skoraj dve uri trajajočemu virtuoznemu muziciranju, med katerim smo slišali nekaj bolj ali manj znanih jazz standardov, pa tudi nekaj povsem neznanih skladb, odigranih v znani jazzovski maniri: tema -improvizacija - tema, s številnimi solističnimi vložki predvsem pianista Matije Dediča in kitarista Darka Jurkoviča. Prava poslastica za vse ljubitelje dobrega jazza pa se nam obeta 21. novembra, ko bo v klubu Max nastopila ena najbolj znanih in najboljših slovenskih jazzovskih zasedb: LJUBLJANA JAZZ SELECTION Zasedba je nastala konec leta 1989, ko sta jo ustanovila zagrebški tenor saksofonist Miroslav Sedak Benčič in ljubljanski bobnar Dragan Gajič in se je takrat imenovala še Yu Jazz Selection. Nenadna smrt Miroslava Sedaka Benčiča leta 1991 je delo skupine za kratek čas ustavila. Ponovno je skupino aktiviral prihod odličnega trobentača Pera Ugrina, sicer tudi dobitnika Prešernove nagrade. Od njegovega prihoda dalje deluje skupina kot kvartet, v katerega stalni sestavi so bobnar Drago Gajo, trobentač Pero Ugrin, pianist Dejan Pečenko in basist Čarli Novak. Doslej je zasedba izdala že pet albumov in nastopila na številnih pomembnih jazzovskih festivalih. V bogato zbriko svojih nastopov bodo prihodnji petek vključili tudi nastop v velenjskem klubu Max, kjer bo prav gotovo mogoče slišati znane jazz standarde, predvsem iz bogate tradicije ameriške jazz glasbe, obogatene z dušo in idejami članov ljubljan- • ske jazz selekcije, v kateri bo v petek v vlogi basista, namesto Čarlija Novaka, nastopil Aleš Avbelj. ■ MiČ Študent naj bo O ljudeh s statusom S skupščino in brucovanjem, ki sta se zgodila v soboto vstopa Šaleški študentski klub tudi uradno v novo sezono delovanja. Če se najprej omejimo na skupščino, potem lahko rečemo, da je bila še kar produktivna. Med drugim je bil sprejet nov statut, ki je že na poti v Upravno enoto. Študenti so izvolili tudi nove organe kluba. V upravnem organu bodo po novem sedeli: Domen Bastič, Primož Cajner, Zalika Klemene, Suzana Križanec, Peter Lojen, Peter Nakov, Jure Trampuš in Sebastjan Volavc, v nadzornem organu pa jim bodo gledali pod prste David Geršak, Tanja Hribar in Davorin Tonkli. Seveda je bil višek sobotnega večera vsekakor sprejem brucov v vrste prekaljenih študentov. Kot kaže, nas letos Bog ni nagradil samo z odlično letino vina, pač pa tudi z izdatno količino brucov, zato je bil večer na Martinovo soboto več kot simboličen datum za preobrazbo mladih substanc v žlahtnejšo obliko Biti. Tinktura je bila seveda tradicionalno ogabna, napitek pa je ekipa presvetlega Zelenega carstva preverila na lastnih jetrih, tako da možnosti za ugovore proti recepturi ni. In še majhen pogled v prihodnost. Plač deluje vsak dan razen nedelje, za kar se imamo zahvaliti študentom, ki študirajo v Velenju. Tam si lahko zato poleg starih in znanih študentskih tac do konca leta ogledate tudi prodajno razstavo mladih velenjskih likovnikov Nede Hafner, Maje Lesjak, Urške Stropnik in Nataše Tajnik. Rekreacija poteka v soboto zvečer od 17.00 ure dalje v B telovadnici Centra. Oddaja V imenu sove pa ob sobotnih večerih (18.00) prezentira tudi študentske vokale, če vas recimo zanimajo njihove misli. V zvezi z novimi izkaznicami lepo prosimo vse člane, da prinesejo svojo fotografijo in potrdilo o šolanju v Plac. Če jim je to predaleč, lahko oboje pošljejo tudi po pošti na naslov: Šaleški študentski klub, Titov trg 4,3320 Velenje. Seveda je potrebno poravnati tudi članarino, katere cena je letos 500 SIT, kar so lahko obiskovalci brucovanja izkusili kar na lastni koži. Ker se upravni odbor do tega trenutka še ni zbral na prvem sestanku, vam kaj več o bližajočih se projektih kluba v tem trenutku ne moremo povedati. Berite nas zato zopet čez teden dni. ■ Informator. KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tednik Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 9. novembra: 1. CVERLE: Veselo na rajanje 9 glasov 2. BR. iZ 0PL0TNICE: Jaz sem fantič mlad 8 glasov 3. BURNIK: Pivo 7 glasov 4. SLOV.MUZIKANTJE: Umetnika na snegu 4 glasovi 5. SLAPOVI: Zidarska 2 glasova Predlogi za nedeljo, 16. novembra: 1. GREGA AVSENIK: Ljubček moj, nič ne bo 2. BOBRI: Martin S 3. POLJANŠEK: Roža rož i 4. PRIMORSKI: Z vešpo te bom ujel 1 5. SAVINJA: Žlahta - raztrgana plahta ■ Vili Grabner Jon Bon Jovi, najboljša ženska izvajalka: Janet Jackson, naj skupina: Spice Girls, največji up: Hanson (nagrado so dobili tudi za najboljšo skladbo) in najboljši ročk izvajalec: Oasis. Največ nagrad je pobrala britanska skupina Prodigy (na sliki), ki je zmagala kar v treh kategorijah, in sicer za najboljši video, za najboljšo dance skladbo in kot najboljša alter-nativana skupina. ANJA RUPEL Pri založi MEN ART je izšla nova cd plošča Anje Rupel, prve dame slovenskega popa, kot jo nekateri radi imenujejo. Album z naslovom "Moje sanje" je delo avtorskega (pa tudi drugačnega) para Klinar - Rupel, ki je tokrat proizvedel osem pop sklad- EROS RAMA-ZZOTTI Eros Ramazzotti je petnajstletnico svoje bleščeče kariere obeležil z izdajo novega albuma, ki predstavlja nekakšno retrospektivo njegovega dela v tem desetletje in pol trajajočem obdobju, od začetka njegove bleščeče kariere z nastopom v San Remu, do danes. Na albumu je devet starih skladb, ki so vse na novo posnete in zmiksane, gre pa večinoma za znane uspešnice, kot so "Adesso tu", "Cose della vita" in druge. Na albumu najdemo tudi nekaj novih skladb, med njimi tudi najnovejši single "Quanto amore sei", posebno poslastico za ljubitelje dobre glasbe pa nudita dva dueta, in sicer s Tino Tur-ner in odličnim tenoristom Andreo Bocellijem. WHITNEY H0UST0N Ameriška pevka in igralka Whitney Houston, o kateri zadnje čase ni slišati nič novega, je padla v veliko ne- milost dela svojih oboževalcev in kritikov, ko se je odločila nastopiti na velikem koncertu v podporo neke verske sekte, za katero velja, da ni ravno na dobrem glasu. "Pela bo samemu hudiču", ji očitajo nekateri njeni oboževalci, ki so doslej v velikem številu kupovali njene plošče. SPICE GIRLS Kljub velikim prodajnim uspehom in uspešnem lansiranju novega albuma v taboru najdonosnejše britanske ženske pop združbe ni vse tako lepo kot izgleda. Pred časom so namreč dekleta odpustila svojega manager-ja Simona Fullerja, ki je moral oditi zato, ker je njegova zveza s članico skupine, plavolaso Emmo, postala neznosna za ostale članice. Poleg tega dekleta Fullerju očitajo tudi to, da jim je pripravil naravnost uničujoč program nastopov in da se vse preveč vmešava v zasebno življenje posameznih članic. Odpuščeni ma-nager lahko računa na slabih dvajset milijonov dolarjev odpravnine. Kar tudi ni slabo. 1997 MTV EU-ROPE AVVARDS 6. novembra so v Rotterdamu, na stadionu Ahoy, podelili letošnje nagrade evropske podružnice znamenite svetovne TV hiše MTV. Na prireditvi, ki si jo je po vsej Evropi v neposrednem prenosu ogledalo ogromno gledalcev, so podelili nagrade najuspešnješim glasbenikom za njihovo delo v preteklem letu tako po izboru kritike, kot tudi po izboru gledalcev MTV. Poglejmo si zmagovalce v nekaterih najpomembnejših kategorijah: najboljši moški izvajalec: bic, večinoma v slogu že znanih stvaritev omenjenega para. Ena skladba je sicer avtorstvo Lennya Kravitza, uspešno pa jo je poleg že omenjenih Klinarja in Ruplove po- magal predelati Andrej Karoly, sicer bolj znan kot najmlajši glasbeni urednik na Radiu Slovenija. Poleg prvega hita "Brez ljubezni" in trenutno aktualnega "Plašč ljubezni" je na ploščku še kar nekaj potencialnih uspešnic, ki si jih bodo ljudje radi požvižgavali tudi če v njihovem naslovu ni besede "ljubezen". ■ MiČ 13. novembra 1997 KULTURA, PORTRET NAŠ ŽAS 9 Kulturni center Ivana Napotnika pripravil pestro abonmajsko sezono »Zanimiva ponudba ni kriva za manjši vpis« V Kulturnem centru Ivana Napotnika se vsako jesen potrudijo, da pripravijo zanimivo abonmajsko ponudbo. Tudi letos sojo. A ker prihaja tudi pri povpraševanju po kulturi do občasnih nihanj, je bil letošnji vpis abonmajev za 10 odstotkov manjši kot leto prej. Kot pravijo, ni kriva ponudba, ki je tudi letos odlična. Tako pač pride ... Ker v septembru v KC IN večino časa posvetijo Pikinemu festivalu, abonmaje vpisujejo šele oktobra. Letos so že petič zapovrstjo razpisali rumeni in beli gledališki abonma, zato vsa gledališča v Velenju z isto predstavo gostujejo dvakrat, kar je po besedah vodje prireditev v KC IN Marjana Marinška zelo drago. "Vseeno želimo ta standard obdržati. Če pogledamo letošnji vpis, je abonentov 304 v rumenem in 324 v belem, skupaj 628, lani pa jih je bilo skupaj 665.« Na vprašanje, ali so se tudi letos odločali pretežno za komedije, pa odgovarja: »Komedije so vsekakor zelo priljubljene, program pa skušamo sestaviti tako, da bi bilo vsakomur prav. Zato izberemo tri bolj resne predstave, tri pa bolj za vse okuse. Mislim, da je letošnji program takšen, da nudi raznovrstne prireditve. Med njimi sta dve predstavi, ki sta zelo visoko ocenjeni; prva je igra Tri visoke ženske, v kateri igrajo Štefanija Drolc, Jožica A vbelj in Mirijam Korbar. Vse tri so dobile nagrado na letošnjem Boršnikovem srečanju, dniga, prav tako nagrajena predstava, pa bo Ukročena trmoglavka SLG iz Celja.« Tudi v mladinskem abonmaju je letos vpis manjši. Bistveno. Lani je bilo abonentov 306, letos samo 157. »Vsaka stvar je za nekaj dobra. 306 obiskovalcev v dvorani je velika številka za predstave, ki so bolj komornega tipa, tako da je številka 157za ta abonma zelo primerna. Marsikatero predstavo bomo lažje izpelali. Program mladinskega abonmaja pa tudi letos obsega raznovrstne prireditve. Tu je baletna predstava, koncert indijske klasične glasbe, zelo popularna gledališka predstava Silence, silence, silence in tri lažje gledališke uprizoritve; gostovalo bo gledališče Ane Monroe, Gledališče Ptuj in Zijah Sokolovič z monodramo.« Pikin abonma tudi za starše! Pikin abonmaje vsako leto dobro obiskan in tudi dobro prodajan, saj večina staršev svojim otrokom kupi ta abonma, le redki se odločajo za posamezne oglede gostujočih predstav. Tudi letos je bilo tako. »Tu pa bi rad poudaril, da je naša želja, da starši najmlajših, recimo štiriletnih otrok, ne spuščajo samih na predstavo. Želimo si, da bi imeli tudi starši abonma, saj se je treba z otrokom o predstavi tudi pogovoriti. Abonma je zato zelo poceni, stane le 2 000 tolarjev, v njem pa je 6 dobrih predstav naših lutkovnih gledališč.« ■ bš Galerija KC IN vabi na otvoritev Neizčrpne, žareče barve Veljka Tomana Jutri ob 19. uri bodo v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika odprli razstavo slik priznanega slikarja Veljka Tomana. V spremljajočem programu bo nastopil kitarist Bojan Drobež, kar bo zagotovo prijeten doprinos k dogodku, na katerega ste vabljeni tudi vi! Akademski slikar Veljko Toman se je rodil v Splitu, otroštvo pa je preživel v vasi Vrbje v Savinjski dolini. Po končani šoli za oblikovanje in Pedagoški akademiji je končal še Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Doslej je imel 104 samostojne in 155 skupinskih razstav. Vodja galerije Milena Koren-Božiček je v katalog, ki je izšel ob odprtju razstave, o umetnikovem delu med drugim zapisala: »Energija, svežina in kolorit že desetletja aktualizirajo slikarstvo v širokih slovenskih krogih prisotnega slikarja Veljka Tomana. Njegova baivna paleta je neizčrpna in žareča, če so temu spremljajoči pogoji, ali pa zamolkla in turobno metafizična, če so s takšnim vzdušjem prepojeni vtisi. Če njegovo predstavitev omejim predvsem na slike zadnjih treh let, ki jim sledi koncept razstave, je ta identičen življenskim zaznavam. Izstopajo trije izrazito spreminjajoči in ponavljajoči ciklusi: "Sončnice", "Zasavska pokrajina", "Sonca«. S tem izborom morda bolj kot sicer poudarjamo njegovo subtilnost do pokrajine, ki v grafu predstavlja nihan je od vrha do dna in spel nazaj do vrha. Hkrati pa je to objektivna označitev slikarja, ki tako reagira in zna reagirati na velike spremembe s celovitostjo, brez padca intenzivnosti, kije emblem redkokaterega ustvarjalca ...« ■ bš Mladinski center Velenje pripravlja literarni večer 0 moči pisatelja v novih demokracijah Jutri ob 19.00 uri bo v Mladinskem centru literarni veče z odličnima literatoma Josipom Ostijem in Pavlom ViIikovskym. Oba sta dobitnika mednarodne nagrade Vilenica, z njima pa se bosta na temo »Moč pisatelja v novih demokracijah« pogovarjala Andrej Rozman in Alenka Salej. Ob tem bo v Galeriji MC odprta prodajna razstava grafik slovaškega slikarja Martina Kellenbergerja. Prav je, da vam sodelujoča pisatelja še malce predstavimo, bolje pa ju boste spoznali na jutrišnjem večeru. Pavel Vilikovsky je slovaški pisatelj, esejist in prevajalec. Odprl je novo poglavje v zgodovini sloveške književnosti. S spretnim izkoriščanjem izpovednih možnosti je prenesel težišče v intimni svet svojih junakov, ki so postali mimo svoje volje žrtve in ujetniki neizprosnega časa in nepredvidljivih družbenih razmer. Bralcu ne vsiljuje svojih idej, marveč mu pušča možnost, da na osnovi lastnih izkušenj delo dograjuje in dopolnjuje. Josip Osti je bil rojen v Sarajevu in je pesnik, prevajalec, esejist ter urednik. Je eno najvidnejših imen bosanskohercegovske književnosti, ki je za svojo vsestransko literarno dejavnost prejel številne nagrade in priznanja. Njegova poezija je prevedena v mnoge tuje jezike. Za svoje dosežke v literaturi je 1994 prejel tudi mednarodno literarno nagrado Vilenica, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev... Med vojno se je preselil v Ljubljano, kjer sedaj živi in ustvarja. ■ bš Zgodilo se je... 13. listopada Leta 1956 Tudi 13. novembra leta 1956 so v Večeru objavili kar nekaj novic iz Šaleške doline. Za naš današnji prispevek smo povzeli tri novice, od katerih ima prva naslov "Šola za odrasle v Šoštanju že dela". "V Šoštanju je že pričela z delom šola za odrasle, deluje v okviru DPD "Svoboda". Prijavljenih je okrog 60 delavcev in uslužbencev, največ iz podjetij Lesnega industrijskega kombinata, tovarne usnja, galanterije, dalje iz občine in drugod. Kaže, da je sedanje število za Šoštanj nekoliko prenizko. Z večjo prizadevnostjo in propagando društva in množičnih organizacij bi lahko bilo slušateljev več." S šolo so vedno križi in težave, zato se je večina ljudi najraje že na daleč izogne. "Velenjska kmetijsko gospodarska šola uspešna" je naslov druge novice iz iste številke Večera, ki je zopet posvečena izobraževanju: "Tudi letošnjo zimo bo izkoristila kmetijsko gospodarska šola, ki ima že nekaj časa pouk. Zanimanje med kmečko mladino je letos veliko večje, saj obiskuje prvi letnik kar 30, drugi letnik pa 15 mladincev in mladink. Za velik obisk ima precej zasluge domača kmetijska zadruga, ki šoli pomaga, in aktiv mladih zadružnikov, ki uspešno deluje." Očitno je bila kmečka mladina v tistih časih veliko bolj vedoželj- na kot tovarniški delavci in uslužbenci. Za konec pa iz Večera, ki je izšel na današnji dan leta 1956, povzemamo še novico z naslovom "V Velenju snujejo gospodinje svoje društvo": "Velenjske gospodinje, ki jih ni malo, že nekaj časa pripravljajo vse potrebno za ustanovitev društva za napredek gospodinjstva. Posebno vneta pri tem delu je gospodinja Zinka Pečnik, ki se zelo trudi, da bi društvo čimprej začelo z delom. Sedaj se bodo poleg žena zadružnic v Velenju organizirale tudi žene gospodinje. Res je, da jim zanimivega dela za napredek gospodinjstva v Velenju ne bo zmanjkalo." Ali se je društvo morebiti tudi politično udejstvovalo v tedanjem časopisju, ni bilo moč najti nobenih poročil. Če pa drži tista stara modrost, da za vsakim uspešnim moškim stoji še bolj uspešna ženska, je pa tudi brez tovrstnih poročil tako vse jasno. ■ Damjan Kljajič Zaleščanski portreti 27 JANEZ FURMAN Dobniki /Skerbinškii/ in Furmani so bili sosedje v Konjiški vasi pri Slovenskih Konjicah in Furmanov Jože je rad zahajal v svoj vinograd, od koder je imel lep razgled -tudi na sedemnajstletno Frido. Pa nista ostala samo pri pogledih, 9. novembra 1960 se je namreč rodil Janez, potem pa jima je Bog do leta 1974 podaril še Jožeta, Toneta, Minko, Lojza, Treziko in Jaka. Mlada zakonca sta se kmalu po poroki naselila v Slovenskih Konjicah, prav blizu cerkve, mož je delal v tovarni Lip, mati je gospodinjila. Oba skupaj pa sta bila cerkovnika v bližnji cerkvi, zvonila, skrbela za cerkev in delila verske časopise. Prav zaradi tega in zaradi zavidljivega števila otrok je bila Furmanova družina med najbolj znanimi. Janez je bil priden in kolikor je bilo potrebno tudi ubogljiv otrok. Rasel je v vzorni krščanski družini, zato ni prav nič čudno, da je že zgodaj začel zvoniti in ministrirati. Odkar je shodil, je bilo pravzaprav jasno njemu in staršem, da bo nekoč postal "gospod". Kljub temu mu seveda ni ušla prav nobena otroška igra, še najraje pa si je šel kavbojce, 'Indijance, ravbarje in žandarje. Čestokrat je bil varuška svojim bratom in sestram, vsak dan pa je, še do konca osnovne šole, pomival posodo in materi pomagal pri čiščenju hiše. Na osnovni šoli Toneta Melive zaradi svoje verske opredelitve nikoli ni imel težav, pa tudi njegovi sestri in bratje ne. Poleg košarke je imel rad glasbo, slovenščino, geografijo in naravo, tehnični predmeti mu niso bili najbližji. Dobršen del izobrazbe pa so prispevala številna srečanja z duhovniki, ki so radi prihajali v njihovo hišo, še posebej pa se je razumel s kaplanom Jožetom Pribožičem /sedanjim šoštanjskim dekanom/, ki ga je vsake počitnice tudi vključil v obnovitvena dela pri cerkvi, potem pa ga v zadnjem tednu avgusta nagradil s prijetnim potovanjem po ožji in širši domovini. Dekleta so mu šla precej na živce, zato je svoj dolg jezik dostikrat uporabil proti njim. Že res, da mu je bila katera kdaj simpatična, toda nikoli v življenju z nobeno žensko ni imel zmenka niti ni nikoli nobeni izpovedal naklonjenosti. Na nek način se je žensk bal - kajti od malega je bilo v njegovi zavesti, da bo duhovnik in da mora iti v božjo službo "čist". To zavedanje mu je pomagalo, da ni nikoli grešil, v trenutkih pa, ko je morda le prišla na dan stotisočletna človekova narava, jo je premagal s Kristusom in v molitvi... Po osnovni šoli se je Janez preselil v Slomškovo dijaško semenišče v Mariboru in se vpisal na klasično gimnazijo. Hišni red v semenišču, ki ga je vodil sedanji škof dr. Franc Kramberger, ga ni motil, po dveh mesecih domotožja se je tako privadil, da kasneje ni prav pogosto zahajal domov. Dr. Kramberger je s svojim zgledom na dijake močno vplival, razumel jih je, oni pa so ga cenili in spoštovali. Tudi v šoli je bila prav prijetna druščina, še najlepši pa so spomini na četrti letnik, ko je z Vidmarjevimi Obrazi, Dostojevskim in Tolstojem dozoreval. Seveda je imel cel kup prikupnih sošolk, bile so tudi naklonjenosti, a navadno je dolg, samoten sprehod razblinil meglice... Bil je v prvi generaciji "enoletnih" vojakov, na mariborski železniški postaji jih je ob odhodu pospremil celo Lačni Franz. Zapeljal se je do Niša, v II. proletersko brigado. Že iz semenišča je imel občutek za red, disciplino in hierarhijo, kot najstarejši Furman pa je tudi od nekdaj rad komandi-ral, zato je bil dober vojak. Še v Nišu je postal desetar, ko so se začeli nemiri na Kosovu, so vojake poslali tja in po sedmih mesecih Kosova je iz vojske odšel kot vodnik, da bi se po enajstih letih, leta 1991, vrnil in si tik pred razpadom Jugoslavije še enkrat ogledal kraje, kjer je služil in kjer so njemu - bogoslovcu - ponujali, da bi šel na beograjsko vojno akademijo! Decembra 1991 se je udobno namestil v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani in študiral teologijo. Brez težav. Odhodi v mesto so bili redki, navadno le v knjižnico in v kino, kjer so ga vedno znova pritegnile kavbojke in tovrstna glasba. In ogromno je bral, pretolkel se je skozi vso rusko klasiko, na pamet pa je znal številne pesmi svetovnih poetov. Študiral je v glavnem le ponoči, ob koncih tedna pa hodil naokoli s škofi po različnih blagoslovih, zlatih mašah in drugih obredih. Drugi del teološkega študija je, kot je bilo v navadi, opravil v Mariboru. Maribor - Kanaan /obljubljena dežela/ za štajerske bogoslovce. Štajerska širina, manj strogosti, bližina doma... Prihod v Maribor je za študenta, od nekdaj vajenega pisane, verne in neverne druščine pomenil pre-rojenje. Spet je našel del sošolcev iz gimnazije, dosti je hodil na obiske, v družbo, ukvarjal se je s kulturo, organiziral večere, recimo s Štihom, Rožancem, Bibičem ... Od 1985. do 1990. leta je bil predstavnik bogoslovcev v republiškem predsedstvu SZDL-ja, kjer je spoznal kar nekaj takrat vidnih politikov, od Smoleta - Božička do Kmecla, s katerim si je še danes dober. Kljub vsem aktivnostim uka ni zanemaril in 28. junija 1987 je bil v mariborski stolnici posvečen v duhovnika. Bil je prvi duhovnik v svoji družini, za njim je bil posvečen tudi brat Jože /nekaj časa je kaplanoval v Šoštanju, kasneje izstopil iz stanu in je danes poročen/. Vojnik pri Celju je bila Janezova prva župnija. V novem župnišču so se srečevali številni duhovniki, od katerih je tudi mladi kaplan Janez črpal bogate izkušnje. Njegov župnik Anton Pergar je bil izjemen človek, poleg tega pa glasbenik, pevec in animator. Pa tudi demokrat, saj je kaplanu prepustil mnoga opravila, ki so sicer v domeni župnika. Tako je Janez maševal, pokopaval, poučeval in tudi spovedoval./Nekoč je spovedoval mlado nevesto, pa je uboga revica malo zaradi ner-voze pred poroko, malo pa tudi zaradi tega, ker je bil v njej že krepko razvit plod predzakonske ljubezni, padla v nezavest. In kaplan jo je lastnoročno odnesel na svež zrak./ Tudi pri obnovi cerkva je pomagal, veliko pa je hodil med ljudi. Leta 1990 je končno /verjetno z božjo pomočjo/v tretje le opravil najtežji izpit v življenju - šoferski. Menda je bil od sile neroden, ampak se je potem avtomobila hitro privadil in z njim obredel že pol Evrope. Še nekaj je pridobil v Vojniku -kilograme. Po študentskem obdobju se je začelo bolj umirjeno življenje, pa tudi kuharica je bila vešča svojega posla, svoje pa je prispeval še avtomobil. Avtomobil mu je veliko pomenil med vojno v Jugoslaviji, z njim je namreč popolnoma sam kar dvanajstkrat odpotoval v Bosno in vedno je imel avto poln hrane, zdravil in oblačil za vse, ki so pomoč potrebovali. Bolj kot svinčenk, med katere je kdaj zapeljal, se spominja grozot, ki so jih ljudje storili drug drugemu. Vsaka njegova pot se je končala v samoti štajerske gorce, kjer je preboleval stres. Z dekretom je bil kaplan Janez premeščen za župnika v Markovce pri Ptuju. To je majhna fara v kmečkem okolju in s prijaznimi, vernimi ljudmi. A vendar - za mesta vajenega fanta kmečka ravnica brez gozdov in hribov ni bilo okolje, kjer bi bil popolnoma srečen. In ko je minilo dobro leto, je, kot je bilo že nekoč prej dogovorjeno, avgusta 1995 odšel za župnika v faro sv. Marije v Starem Velenju. Kot mlad župnik se še vedno privaja na okolje, spoznava ljudi, išče stik z njimi, hkrati pa tudi farani spoznavajo njega. Zdi se mu, da se je v Velenju dobro ujel in da je to okolje, kjer bi rade volje dočakal zlato mašo. Dela mu nikoli ne zmanjka, dan začne z molitvijo, pregleda novo pošto in časopise, opravi vrsto telefonskih pogovorov /tudi mobitel je vedno z njim/, skoči na pošto in banko, opravi verouk, popoldan odpre cerkev, zvečer opravi mašo, potem običajno pogleda kaj pametnega na TV, pa vzame v roko knjigo in dan zaključi z molitvijo. Ko so poroke, pogrebi in prazniki, je seveda dela več. Kosilo si da navadno postreči kar v bližnjem Lovskem dvoru, saj kuharice nima, samemu pa se ne ljubi vedno kuhati, čeprav se je že priučil tudi tega dela. Za njegove kilograme pa je najbolj nevaren hladilnik, ki je čisto njegov in poln in vedno sili v skušnjavo. Starovelenjski župnik izjemno ceni družbo kolegov duhovnikov, veliko je z njimi in veliko se od njih nauči. Prav tako pa je zanj nepogrešljiva družba "nevernikov", ogromno ima znancev in prijateljev med navadnimi ljudmi, politiki in poslovneži, stalno je v gibanju. Je vesele in odprte narave, tako vsaj menijo ljudje - morda zato, ker se, ko je tako razpoložen, med ljudmi tudi najraje prikaže. Kadar ni razpoložen, med ljudi ne gre, raje vzame v roke knjigo ali si zavrti kakšen dober blues ali dober komad iz filma in se prepusti razpoloženju. Že davno se je odločil za svoj poklic in nikoli ni bil v dvomih, ali bo zmogel vse preizkušnje. Vse moči /Res je sam, a osamljen ni. Prepričan je, da bi odprava celibata naredila duhovniškemu poklicu samo škodo./ posveča svojemu poslanstvu, njegov najvišji cilj je, da se čimbolj približa liku svetnika in po tej poti popelje tudi svoje ovčice. Zemeljskih ciljev župnik Janez Furman nima veliko, nekoč bi, recimo, rad videl Južno Ameriko, pa, malo v šali, bi rad imel svoje košarkarsko igrišče ali pa plavalni bazen, da bi se laže spopadel s kilogrami... ■ U. Hrast NAŠI KRAJI IN LJUDJE 13. novembra 1997 Kulturno-umetniško društvo Ravne V pričakovanju 15-letnice Šoštanj, 8. novembra - Leta 1975 so v Ravnah pri Šoštanju tamkajšnji pevci ustanovili moški pevski zbor. Ta deluje še danes. Kmalu so se jim pridružili še ljubitelji odrske umetnosti, nato har-monikaši in ljudski godci, folk-loristi, v svoj krog so vključili še učence podružnične šole. Danes vsi ti (razen folkloristov, ki so se zaradi načrtovane razširitve letos odločili za samostojnost) "domu-jejo" pod streho Kulturno-umet-niškega društva Ravne. Minulo soboto so na odru kulturnega doma v Šoštanju predstavili vsi svojo dejavnost širšemu krogu in z nastopi popestrili občni zbor ravenskih kulturnikov. Drago Kotnik, predsednik ravenskega KUD-a, nam je ob tej priložnosti povedal, da društvo vključuje približno 50 kulturnih zanesenjakov in bi kar težko izločil najbolj delavne. Vsi se trudijo po svojih močeh. Nastopajo predvsem pred domačim občinstvom, le tu in tam se odpravijo na gostovanje v bližino svojega kraja. "Smo kar zadovoljni s tem, kar pripravimo, krajani pa z obiskom na prireditvah potrjujejo našo oceno. Delamo pač ljubiteljsko, denarja za kaj več pa nimamo." Leto 1998 bo za ravenske kulturnike jubilejno. Minilo bo namreč 15 let od ustanovnega zbora kulturno-umetniškega Najstarejša sekcija v kulturno-umetniškem društvu Ravne so tamkajšnji člani moškega pevskega zbora. Tako kot ostale sekcije tudi oni največkrat ubrano zapoje- jo pred domačim občinstvom. društva. Prve priprave na primerno obeležitev jubileja so že stekle. Poleg jubileja in nastopov, ne le pred domačim občinstvom, ampak tudi na gostovanjih po drugih krajih, načrtujejo več vaj. Sogovornik upa, da bodo njihove potrebe po kakšnem dodatnem tolarju tisti, na katere se bodo obrnili, razumeli in jim pomagali. ■ tp Zlata poroka pri Brglezovih Pred dnevi sta v krogu svojih najbližjih praznovala 50-letnico skupnega življenja Pavla in Slavko Brglez iz Velenja. Slavko se je rodil v Šaleku pri Velenju 10. oktobra 1920, kot peti otrok v številni obrtniško-kmečki družini, po domače pri Kolavtarju, kjer sta bila mlin in žaga in seveda tudi veliko obdelovalne zemlje. Pavla, kije sedem let mlajša, pa je na svet prišla v Radljah ob Dravi na slovensko-avstrijski meji. Na tej domačiji so se rodili štirje otroci. Slavko seje pred 19-imi leti upokojil. Vseskozi je bil zaposlen na matičnem uradu ter uradu za notranje zadeve. Bilje tudi matičar in v letih 1951-1956 tudi poročal. Takrat je Velenje imelo svojo poročno dvorano, in sicer v Starem trgu. Žena Pavla je bila po poklicu trgovka in se je v Šoštanju zaposlila v tedanji trgovski hiši Naproza, kjer sta se tudi spoznala. Poročila sta se 31. oktobra 1947 v Starem Velenju. To so bili časi, ki so sicer še vedno spominjali na vojne grozote -ni bilo oblačil in obutve, ni bilo prevoznih sredstev - vendar pa lačni niso bili, saj so bili pri hiši mlin in žaga ter obdelovalna zemlja pa kar nekaj repov v hlevu. Dela torej Brglezovim ni nikoli zmanjkalo. Po srečni poroki je prišel naraščaj - sinova Janez in Slavko ter hči Zdenka, sedaj pa je tukaj že pet vnukov in kar štirje pravnuki. Za slavljenca lahko rečemo, da sta zdrava, vedno vesela in nasmejana, korenjaka torej, da bi gore premikala. Sta pravi koroško-štajerski grči, vredni vsega spoštovanja. ■ Lojze Ojsteršek 97 let Marije Hramec z Malega Vrha Spoznali delo, ki bogati mesto Mali šolarji iz vrtcev Najdihojca in Tinkara so si v ponedeljek, 3. novembra, v spremstvu vzgojiteljic in ob prijaznem vodstvu dipl.ing. Matjaža Koželja ogledali naprave in učilnice na Starem jašku Premogovnika Velenje. Navdušenje je bilo nepopisno, prvi vtisi o delu rudarja pa bodo še dolgo živi. ■ L. L. Uh, je bilo zanimivo. Kaj vse smo videli in zvedeli! KS Bevče, KS Vinska Gora Končno kabelska televizija Jutri ob 15. uri pripravljajo v spodnjem Lipju v KS Vinska Gora slavnost ob pričetku delovanja novega kabelskega omrežja za prenos slike in tona. Poleg celotnega naselja Bevče bodo tega dobili tudi v Lipju in Zgornji Crnovi. V Bevčah bodo tako lahko v kar 50 gospodinjstvih (od skupno 54) pričeli gledati kabelsko televizijo, saj naj bi končno dobili signal preko Kabelsko razdelilnega sistema Velenje. Izgradnja seje namreč precej vlekla. V Bevčah so prva dela so opravili že lani spomladi, potem pa se je izgradnja ustavila, ker so precej dolgo potekali dogovori s podjetjem Telecom, kije istočasno polagal optični kabel. Na področju telefonije so lahko krajani zadovoljni, saj imajo v kraju telefon prav vsi, ki so ga želeli. Krajani so precej dela pri izgradnji KRS sistema opravili tudi sami, predvsem pri zemeljskih delih in postavitvi omaric. Priključek je posamezno gospodinjstvo stal 1000 DEM. V Bevčah so zadovoljni tudi zato, ker so letos uspeli urediti dve krajši krajevni cesti; prva je nekaj več kot kilometer dolga obvoznica, da se krajani preko Okroze izognejo regionalne ceste, druga pa je dolga 150 metrov in so jo krajani uredili sami. Zato so nanjo še toliko bolj ponosni. II bš Mali Vrh, 4. novembra -Prejšnji torek je najstarejša občanka v občini Šmartno ob Paki Marija Hramec praznovala 97 rojstni dan. Ob tej priložnosti sta jo obiskala šmarški župan Ivan Rakun in predsednik tamkajšnjega občinskega sveta Bojan Kladnik. Prijetno toplo je bilo v njeni majhni kuhinji, v kateri se je poleg nje mudila še snaha Štefka. »Tak je pridna, da skrbi še zame in res se lepo razumeva« je povedala slavljenka. V lični hišici na obromkih Malega Vrha živi sama, čeprav sta z možem »spravila gor« šest otrok, tri svoje in prav toliko tujih. »Vse tri svoje sem izgubila. Štiri mesece po praznovanju zlate poroke je umrl še mož. Nič si ne moreš pomagati, Slavljenka Marija (v sredini) se je razveselila pozornosti župana občine Šmartno ob Paki Ivana Rakuna (prvi z leve) in predsednika šmarškega občinskega sveta Bojana Kladnika (prvi z desne) trpeti moraš.« Marija ne pozna posebnega recepta za dolgo življenje. »Vseskozi sem de- lala. Res sem doma gospodinjila, vzgajala otroke in skrbela za družino, vendar to ni bilo lahko. Zmogla sem, ker sem imela dobrega moža.« Kolikortoliko ji služi zdravje, da si z raznimi drobnimi deli krajša dolge dneve. Zelo rada bere, tudi plete, malo gre po-vasovat k sosedom, še najraje pa pri Kladnikovih igra karte -»šnops«. Vesela je, ker ima okoli sebe dobre ljudi. Tako kot občinska moža so se njenega rojstnega dne spomnili tudi ti in dodobra napolnili Marijin prijazen dom. Zdravje ji za zdaj še kolikortoliko dobro služi. Želi si, da bi ji tako do zadnje ure. Kaj pa 100 let? »O, ja leto je res hitro naokoli, ampak tri leta so pa le tri leta. » Zdravja in zadovoljstva ji želi tudi naše uredništvo. ■ tp Franc Pečovnik iz Raven Sovaščanom v Mali šolarji obiskali Stari jašek slovo Franc Pečovnik pri svojih 71-ih ni le prizadeven čebelar, ampak se vse pogosteje pojavlja tudi v družbi avtorjev pisane besede. Do sedaj je napisal pet knjižic, zadnja je izšla prejšnji mesec. Gre za drugi del spominskega potopisa Sovaščanom v slovo. Kakor v prejšnji, med krajani lepo sprejeti knjižici, tudi v tej ohranja obraze preminulih, bližnjih in najdražjih, ki ob prelistavanju spet in spet zaživijo pred očmi. Kot je zapisal pesnik, pisatelj in esejist Ivo Stropnik, prav tako Naslovnica že pete Ravenčan, »je to prvi emo- Pečovnikove knjige. cionalni vidik pričujočega zbranega gradiva. Avtor se namesto strokovnejšega biografiranja odloča zgolj za osnovna podatka (datuma rojstva in smrti), k temu pa z nekaj kiticami prida preprosto in iskreno žalostinko, spominsko pesem. Tako je priklical v spomin 155 imen sokrajanov, ki so bili še včeraj oziroma še nekaj let nazaj sestavni del živega vaškega življenja." V drugem delu knjižice je seznam padlih v NOV, umrlih v nemških taboriščih, seznam ustreljenih talcev, v tretjem pa so zapisani padli in pogrešani Ravenčani, ki jih je okupator ob zasedbi takratne Jugoslavije mobiliziral v nemško vojsko. Kot nam je povedal avtor Franc Pečovnik, je skupni imenovalec tem v tej knjigi smrt. "Spomina na umrle, padle, med katerimi je tudi moj brat, ne moreš spustiti iz glave. Knjižico sem v prvi vrsti namenil svojcem preminulih, sokra-janom, morda bo zanimala še koga." Poleg omenjenih knjig sta v založbi Drumac Maribor izšli dve njegovi pesniški zbirki, še za eno knjigo ima zbranih pesmi. Kaj ga je spodbudilo k literarnemu ustvarjanju? "Poleti se pečam s čebelami, pozimi mora človek prav tako nekaj početi. Za težko fizično delo nisem, ker sem invalid, zato pišem. Kaj, prozo ali pesem, je odvisno od trenutnega razpoloženja." Pisalu še nekaj časa ne bo dal miru. Razmišlja namreč o izdaji knjige o treh čebelarskih družinah, če bodo seveda soglašale in tudi pomagale: Raven, Velenja in Šmartnega ob Paki. ■ tp _____ 13. novembra 1997 VRTILJAK KAS VAS 11 Mira Videčnik (nekdaj matematičarka, pa ravnateljica šole, zdaj pa predana sindikalistka) je pred kratkim slavila srebrno poroko. Na slavje je povabila veliko tistih, ki so bili zraven, ko se je odločila za ta živi-jenski korak. Danes ji ni žal, da ga je opravila, saj je v zakonu s Stankom vzgojila dva čudovita otroka, na katera je, kot bi bila vsaka mama, zelo ponosna. REZANJE ŠOŠTANJA KIHOT Nekaj dni nazaj sem bil prav prijetno presenečen nad reakcijo Ljubomiija Melanška. Na moje vprašanje, če lahko malo pokritiziram občino, ki bi morala z večjim in sistematskim odkupom njegovih del, hkrati povečati njegov motiv za ustvarjanje, mi je odvrnil: "Bohvar! Ne jih kritizirat', ker so mi z'lo pomagali!" Človek z veseljem sliši takšno pohvalo in tudi meni se srce kar ogreje, ko se zavem, da vse ni tako črno in da se predvsem na področju kulture in umetnosti, le premika. Spomnimo, da je bila pred časom realizirana za naše mesto nenavadna ideja o sejmu leposlovnih knjih, občinski mesečnik redno izhaja, kakršenkoli pač žeje, občina ciklično uprizarja sicer enolične proslave in akademije itd., pa bomo čez čas lahko uradnico, ki skrbi za del občinskih aktivnosti, uvrstili med tiste, za katere bomo rekli, da so delale bolj, kot so bile za delo plačane. Dogodki v šoštanjskem kulturnem domu se po obiskanosti nikakor ne morejo primerjati s tistim, česar je bil deležen nekdanji Dom svobode poleg stare šmihelske cerkve. Seveda pa so tudi časi takšni, da se ljudje ob osemindvajsetih televizijskih programih, ki jih ponuja šoštanjska televizija, le s težavo prekopic-nejo iz svojih foteljev, sezujejo copate in si gredo ogledati dogodke in umetnine, ki nastajajo zdaj in med nami. Se toliko teže se je odločiti za ogled razstav, ki jih itak nismo navajeni. In če vemo, da razstavlja domačin, ki še ni uveljavljen, nas kljub kasnejši radovednosti, ko nam drugi povedo, daje bilo lepo, ne zgrabi ambivalenca, ampak trdno vztrajamo in se ne damo motiti v svojih železnih navadah. Morebiti pa bo otvoritev današnje razstave železnih, varjenih skulptur umetnika Ljubomiija Melanška iz Lokovice, le premamila večje število Soštanjčanov, da se bodo srečali s sosedom, ki je ravno takšen kot oni, pa vseeno drugačen, saj spada tudi med tiste, ki mislijo da so sposobni in smejo svoj odnos do sveta upodobiti na svoj način. Res daje Ljubo dokaj neznan, marsikoga pa sem že slišal reči, kako "fanj šloser" je "izšvasan" na dvorišču Sovičeve posesti ob poti iz Šoštanja v Ravne. Čeprav je jasno, da se Ljubo šele "lovi" v svoji motiviki in njegove stvaritve (še) niso prepoznavne tako, da bi ob pogledu na njegovo umetnino vsakdo zavzdihnil, "Aha, to je pa Melanšek...", je očitno da je medij, ki si ga je izbral, ravno pravšnji, saj izraža vso trdoto in krivičnost tega sveta, ki jo je bil bolj, kot povprečen človek, deležen tudi umetnik. Ko sem govoril o njegovem delu z nekim "poznavalcem", se je le ta zmrdnil in dejal, da varjene skulpture pač niso bogve kako cenjene, saj se njihova trajnost ne more primerjati z umetninami v bronu, kamnu in tudi lesu. Poleg tega, je pridal, Ljubomir Melanšek pač še ni uveljavljeni umetnik. In smo zopet tam. Kot da neznan in neuveljavljen umetnik ni umetnik in da njegovo delo nima umetniške vrednosti. Ne bi obujali zgobde o strani vrat "šu-pe", ki bi seji naj reklo atelje, zapisal: umetnost je umiranje na obroke. Od tod tudi moje vprašanje kiparju, ali je občina odkupila kaj njegovih del. V sistemu današnje razporeditve vrednot, ko ljudje na prvem mestu razumejo govorico denarja, bi namreč marsikdo takoj pomislil, da nekaj že mora biti na stvari, če je občina odkupila toliko in toliko kipcev za takšna in drugačna sredstva! Ne gre torej toliko za "materialno okoriščanje" umetnika, ampak za njegovo pozitivno prezentacijo (skozi znano slovensko nevoščljivost, kakopak) pa tudi občina, kot glavni sponzor razstave bi s takšnim dejanjem dokazala, da res verjame v umetniško vrednost ustvarjalčevih del in da ne gre v prvi vrsti za lastno promocijo, s katero se bodo njeni današnji svetniki, kot s kulturno referenco predstavljali na naslednjih volitvah. Velikost sponzoijevega grba na hrbtni strani vabila nam ta sumničenja okrepi, ali pa kaže na pomanjkanje takta, saj se podpornike umetnosti pravilom navede veliko bolj diskretno, ne kot na kakšni športni prireditvi ali veselici. Umetnost namreč terja bolj spoštljiv odnos, a že od časov slavnega viteza iz Manče, se umetniki, kot z mlini na veter spopadajo z nerazumevanjem v času svojega življenja. Upajmo, da bo Ljubomir-ju Melanšku uspelo vsaj za silo slediti uspehom Alojza Jerčiča. Gotovo tudi sam verjame v uspeh, kar priča njegov "opti-mistično-agresiven" Don Kihot. ■ Perorez Selektor ekipe Trhlih vej (znana malonogometna ekipa iz Šoštanja, začinjena z Velenjčani) Matjaž Natek, ki je na zadnjem srečanju v malem nogometu v Ljubljani premagala ekipo doktorjev s Fakultete za šport z 1: 0 (strelec zmagovitega gola Janez Hudarin) razlaga nogometnemu znanstveniku, dr. Zdenku Verdeniku, selektroju prfoksov in državne A reprezentance v velikem nogometu, da je praksa nekaj povsem drugega kot teorija. Fajn bi bilo, ko bi mu verjel! Sicer pa je vez med Fakulteto in Trhlimi vejami stara že četrt stoletja. Zadnje srečanje je bilo 48. zapovrstjo. BS^Menda je okoli predstavnika lokalnih interesov v državnem svetu vse jasno že pred volitvami. Ker je pri matematiki kljub družbenim spremembam 1 -I- 1 še vedno 2, naj bi 6. volilno enoto v svetu zastopal dr. Vladimir Korun (SDS), kandidat občine Šoštanj. Menda pa ne misli ostati samo pri tem, ampak se kondi-cijsko že pripravlja za pohod na vrh. CSrNe krajevna skupnost Skale, ne domačin in mestni svetnik Herman Arlič, naj ne bi imela nič pri tem, da Savinjčani ne smejo več odlagati smeti v Velenju. To prepoved nekateri namreč pripisujejo prav Hermanu in si zaradi nje dvigujejo telefonske račune. Na klice odgovarja tako, da jim predlaga, naj kličejo tja, kjer se ukvarjajo z visoko politiko in kjer kupčkajo z vsem, z glasovi in s smetmi. F R K A N J E levo in desno Martinovo Minil je sveti Martin, naredil je iz mošta vin'. Za to pa ne bo kriv, če ga kdo za volanom preveč bo pil. Zdravo Le kdo pravi, da je naše gospodarstvo bolno. Saj še bolnišnicam pomaga. Na zdravje Nekako prav neprijetno je, če morajo v Vinski Gori tudi ob krstu mošta v vino govoriti o vodi. Pomanjkanje vode je dobro lc zato, da je težje "krstiti" vino. Osmica V teh dneh o osmicah ne govorijo le na Primorskem. O posebni osmici - predsedniški - govori vsa država in še tujina. Osem poklicanih, le eden bo oklican! Na tujem Vegrad bo torej tudi naprej gradil še na tujem. In ne le, kot mu nekateri očitajo, tujcem (trgovcem) pri nas. Finiš Nekaterim se zdi čudno, da Katarina Srebotnik kljub letošnjim rezultatom, ki so boljši od lanskih, ne vodi v boju za naj osebnost Velenja. Ampak Katarina je že večkrat dokazala, daje najbolj zagrizena pri zadnjih udarcih. Morda bo tako tudi s tistimi, ki glasujejo zanjo. Najlepše Priznajte, da ima občina Šmartno ob Paki najlepši praznik. Tudi če ne bi bila uspešna, bi ljudje slavili. Varčevanje Vse kaže, da bo pri nas spet vse bolj popularna naša pesem Treba bo šparati... Oh, mrzlo Velenjski rokometaši so tam daleč za Uralom in na pragu Sibirije res dodobra zmrznili. Nekatere je strah, da se bodo Rusi še na tekmi v Velenju počutili na pol doma, ko bodo igrali v Rdeči dvorani. Črno za belo Napovedali smo boj črni ekonomiji. Da bi zagotovili svetlejšo prihodnost. Našel se je lastnik Planinski dom na Paškem Kozjaku je v lasti Planinskega društva Velenje. To je bilo nesporno vse do časa (pred dnevi), ko so popravili porušeno nosilno škarpo za hišo. Takoj, ko sta oskrbnika Ramšaka v sodelovanju s PD Velenje in zavarovalnico (škarpa se je porušila pod težo avtobusa) škodo popravili, seje našel še nekdanji lastnik, ki bi (bo?) imel dom in okoliško zemljišče ali pa terja (samo!) 500.000 DEM. Imeti že, imeti, le kdo mu dati?!!! Etnološka paberkovanja 41 O jesenskem pustu in vinu~. Piše: mag. Jože Hudales Martinovanja so bolj ali manj srečno že za nami, vendar pa smo v današnjih paberkovanjih vendale še dolžni zapisati nekaj besed o godu sv. Martina, ki je že od nekdaj eden najbolj priljubljenih svetnikov pri nas. Deloma je k temu pripomoglo dejstvo, da je bil rojen skorajda na naših tleh (v rimski Panoniji, današnjem Szombathelyu) v 4 stoletju n.š., drugi razlog pa je v tem, da je nekdaj god sv. Martina veljal za nekak "jesenski pust". Njegov praznik je namreč prekril nek pred-krščanski jesenski zahvalni praznik za dobro letino, poleg tega pa se je začel v krščanskem bogoslužju nekdaj ravno na dan po sv. Martinu štiridesetdnevni post pred božičem, ki je bil skoraj tako strog kot post pred veliko nočjo. V petem stoletju so se tako po sv. Martinu vse do božiča postili po trikrat na teden, kasneje pa se je post skrčil le na adventni čas (štiri tedne pred božičem). Ljudje so si zato na god sv. Martina privoščili obilno obloženo mizo, ki se ji je že pridružilo tudi novo vino, ki je ravno v tem času že zavrelo in se izčistilo. Zato se je pač na ta dan povsod na Slovenskem uveljavilo še praznovanje -"krst" novega vina in sv. Martin je obveljal za svetnika, kije iz "mošta del vin". Vinska kultura pa je bila med našimi predniki očitno močno razvita, saj v ljudskem pe-semskem izročilu skoraj ne nademo pesmi, ki bi šla čisto mimo vina in pitja; stare, žlahtne sorte, ki jih je uničila trtna uš konec prejšenega stoletja pa so veljale za posebej odlične: "tako dobrega zdravega vina seje lahko brez skrbi za več let nakupilo. Čimdl-je je bilo v kleti, boljše, finejše, močnejše je postajalo..." Podobno so znali tudi naši predniki iz Šaleške doline ceniti dobra stara vina, kot nam dokazujejo verzi iz pesmi, zapisane v Šaleški dolini, ki je v nebo kovala stara štajerska vina: Prijatli, naj bo meni prepuščeno, od vina bom zapev,Razveselil moža in tudi ženo, mladenč bo tud vesev.Naj se človeku kupica nalije, mu srce zaigra,Boga zahvali, gladko ga popije, in moč životu da.Če hočeš pit domače, žlahtno vino, poznaš bizelšino,kje vino je čez štajersko starino, ko bi tak zdrav blo?Ne ogersko, hrvaško, laško vino, francosko, špansko ne,ni zdravšega čez štajersko starino, za piti gladka je.Premočne vine so za nas unajne, tud prenezdrave so,pa mar-buršni in ptujšini* priklanja vsak gospod glavo.Prežlahtna tud konjiška je černina, poiskalčan, bisterčan,za kralja vsega štajerskega vina je pruntar prav spoznan. Tud lutenberško vino prav poglejmo, al ni žlahtno blago,tud pikrarja pozabiti ne smemo, ga radi pijemo... Tudi v Šaleški dolini pa se je na Martinovo ohranilo še nekaj manj znanih običajev, ki so povezani s pastirji. God sv. Martina je namreč veljal tudi za neke vrste pastirski praznik, saj je bilo v tem času paše zares konec. Zato je bila marsikje v navadi skupna pastirska pojedina pri kateri je pomembno vlogo igrala "Martinova" kaša, pri čemer je seveda treba poudariti, da je bila prav kaša stara slovenska obredna jed. Drugje pa so si pastirji na paši pripravljali cvrtje in pili novo vino. Ob ostankih teh predkrščanskih šeg pa se je ponekod na Martinovo brala tudi "pastirska" maša, o katerih so redka poročila iz skorajda vseh slovenskih pokrajin. Na Štajerskem se pastirska maša omenja le v Šentvidu nad Šoštanjem sredi preteklega stoletja. 12 naš ČAS OBJAVE 13. novembra 1997 Referenduma za KS (še) ne bo ŠOŠTANJ - Čeprav je svetnik v svetu občine Šoštanj Marjan Vrtačnik zbral 10 odstotkov podpisov občanov, ki podpirajo njegovo pobudo o razpisu referenduma, na katerem naj bi občani povedali, ali si želijo v občini Šoštanj »prave« krajevne skupnosti pri tem ne bo vztrajal. Na seji Komisije za statut so v ponedeljek, 10. novembra, predlagali drugačno in tudi zanj sprejemljivo rešitev. Do 31. decembra naj bi v občini pripravili oziro- V Skorno po novih cestah ŠOŠTANJ - V soboto, 15. novembra ob 11. uri, bodo v Skor-nem predali namenu dva preurejena in asfaltirana odseka cest, od Acmana do vrha Skornega v dolžini 2600 metrov in od Pireč-nika do Anclina v dolžini 650 me- trov. Vili Drolc, podpredsednik gradbenega odbora, je povedal, da so za preureditev porabili le 20 milijonov tolarjev občinskega denarja, čeprav je bila predračunska vrednost precej višja, kar 47 mi- rna popravili statut tako, da bo mogoče izvesti volitve v organe krajevnih skupnosti, svet pa naj bi na prvi seji v januarju v prvem branju že obravnaval dopolnjen dokument. ■ mkp lijonov tolarjev. To jim je uspelo s pomočjo odličnih izvajalcev, kot je rekel, mnogih donatorjev in udarniškega dela krajanov samih. ■ mkp m OBVESTILO Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE OBVEZNI REDNI TEHNIČNI PREGLED OROŽJA "Upravna enota Velenje, Oddelek za upravne notranje zadeve, obvešča vse lastnike strelnega orožja, za katero je bil izdan orožni list Upravne enote Velenje, da bo izveden obvezni redni tehnični pregled orožja. Tehnični pregled bo izveden v smislu 55. člena Zakona o orožju (Uradni list RS št. 17/81) in Navodila o opravljanju tehničnih pregledov strelnega orožja, za katero je bil izdan orožni list (Uradni list RS, št. 16/75), in sicer v naslednjih terminih: datum čas prostor lovska družina 25.11.1997 od 09.00 do 16.00 ure v gostišču "Janez" v Lajšah za LD Velunja-Šoštonj 26.11.1997 od 09.00 do 16.00 ure v Ribiški koči v Šoštanju za LD Smrekovec-Soštanj 27.11.1997 od 09.00 do 16.00 ure v Lovskem domu v Skornem za LD Oljka Šmartno ob Paki 28.11.1997 od 09.00 do 16.00 ure v Domu krajanov v Škalah za LD Škale 01.12.1997 od 09.00 do 15.00 ure na sedežu Upravne enote Velenje za vse, ki niso člani lovskih družin 02.12.1997 od 09.00 do 14.00 ure v gostišču Kavčič v Šaleku za LD Velenje V primeru opravičene odsotnosti na določen dan z vabilom, ki ga boste prejeli v teh dneh, je možno dostaviti orožje v pregled v zgoraj navedenih dneh, na katero koli mesto pregleda. ZDRAVJE JI PREVEČ DRAGOCENO, DA BI TVEGALI. V letu 1997 poteče vaše PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVNJE pri ZAVODU ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE. V treh letih so zavarovani pri Zavodu nemoteno uveljavljali zavarovanje pri osebnem zdravniku, zobozdravniku, v bolnišnici, pri specialistih in v lekarnah. Zavodu tako zaupa 1,2 milijona zavarovancev. Ne zaradi propagande, ampak ker je zanesljiva in varna zavarovalnica. PREDNOSTI ZAVODA • SPECIALIZIRAVA ZAVAROVALNICA ZA PODROČJE ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ • STABILNA IN FINANČNO ZANESLJIVA ZAVAROVALNICA • UGODNA ZAVAROVALNA PREMIJA • ZAGOTAVLJA, KOT DO SEDAJ, NEMOTENO UVELJAVLJANJE PRAVIC • VSE V ZVEZI Z ZDRAVSTVENIM ZAVAROVANJEM LAHKO UREDITE NA ENEM MESTU • STROKOVNO USPOSOBLJEN KADER • PROMOCIJSKI POPUSTI ZA NEKATERA DODATNA ZAVAROVANJA UGODNI ZAVAROVALNI POGOJI MESEČNA PREMIJA S 40 % POPUSTOM *JE 1.440 TOLARJEV LETNA PREMIJA *JE 15.246 TOLARJEV MESEČNA PREMIJA *ZA KRVODAJALCE, KI SO DAROVALI KRI NAJMANJ 20 - KRAT, JE 1.200 TOLARJEV 'Popust se prizna ob izpolnjevanju določenih pogojev. Možnost posebnega dogovora. Vaše zdravje in zdravje vaših najbližjih je neprecenljivo bogastvo. Zavarujete to bogastvo pri stabilni in zanesljivi zavarovalnici. Zavarujemo bogastvo zdravja. Podrobnejše informacije: Izpostava MOZIRJE. Na trgu 10, 3330 Mozirje fax + tel..: 063/ 833-340 Izpostava VELENJE, Efenkova 61, 3320 Velenje tel..: 063/ 851-987 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE JL L E A S I N G LAMPRET LEASING LAMPRET d.o.o. V NOVI, VELIKI IN SODOBNI PREOBLEKI Slovenj Gradec, 7. november. Otvoritev velikega, sodobnega, prekrasnega avtomobilskega centra... Končno so ga dočakali, lahko rečemo in jim ga privoščimo vsi, ki vsaj bežno poznamo dolgoletno prizadevanje družine Lampret. Končno zato, ker se je družinsko podjetje LEASING LAMPRET že dolgo spopadalo z veliko prostorsko stisko. Zmogljivosti dosedanjih poslovnih prostorov namreč že vrsto let niso več zadoščale potrebam in zavidljivim poslovnim rezultatom podjetja LEASING LAMPRET. Med številnimi priznanji, ki so jih prejeli za svojo uspešnost, sta morda najbolj zveneči takoimenovani "ZLATI PRODAJALEC (GOLDEN DEALER)" za leti 1995 in 1996. Priznanje "GOLDEN DEALER" vsako leto podeljuje SEAT svojim najuspešnejšim zastopnikom oziroma prodajalcem po vsem svetu. Leasing Lampret d.o.o. je sodobno organizirano družinsko podjetje, pooblaščeno za prodajo in servisiranje vozil SEAT, oplemenitenih s španskim temperamentom in vrhunsko nemško tehnologijo. Podjetje je povezano v SEATOVO trgovsko mrežo, ki jo pri nas zastopa PORSCHE SLOVENIJA. Skupni cilj vseh, ki so vanjo povezani, je zvest in zadovoljen kupec, stalno izpopolnjevanje že sicer zelo kakovostnih storitev in največja pozornost potrebam današnjega kupca. Razvoju trgovske mreže namenjajo, poleg investicij v sodobne poslovne objekte, tudi posebne razvojne in izobraževalne programe, ki vključujejo trgovce iz vseh držav. Rezultat takšne poslovne strategije je novoodprti avtomobilski center LEASING LAMPRET, ki je zrasel zares hitro - kot goba po dežju, tik ob obvoznici v Slovenj Gradcu. V njem boste dosedanji in bodoči lastniki SEATOV našli pravzaprav vse in še nekaj več! Svoje nove jeklene konjičke boste lahko odslej izbirali v prostornem prodajnem salonu v pritličju, vse formalnosti v zvezi z nakupom, pa urejali v prav tako prostornih, prijetno opremljenih pisarnah v prvem nadstropju. Pa ne samo to! Ob obisku pri njih boste lahko tudi posedeli in se okrepčali v bistroju, ki ga bo Lampretovim gotovo zavidal marsikateri gostinec. Prostori v spodnji etaži poslovnega kompleksa so namenjeni servisno-vzdrževalnim storitvam, kleparsko-ličarskim popravilom in pranju avtomobilov. Novogradnjo obdaja še ogromen parkirni prostor, namenjen novim in rabljenim vozilom. Vse našteto podjetju Leasing Lampret zagotavlja zanesljivo in dolgoročno rešitev prostorskega vprašanja. Lampretovi so odlično poskrbeli tudi za pestro otvoritveno dogajanje. Poleg okusnih prigrizkov in šampanjca so za dobro razpoloženje obiskovalcev poskrbeli še amsambel Štirje kovači, Korado Buzeti, Brendi, Moški pevski zbor Šmartno, plesni par Janja Zupan in Igor Galič ter 6 najlepših Slovenk. Prireditev je povezoval Vinko Šimek, obiskovalcem pa so spregovorili tudi župan mestne občine g. Janez Komljanec, direktor Porsche za Slovenijo g. Norbert VVindisch, popularni slovenski plavalec g. Martin Strel in direktor podjetja Leasing Lampret g. Jože Lampret. Objekt je še pred uradno otvoritvijo Nov objekt podjetja Leasing Lampret d.o.o. je velik in sodoben. Z njim bodo lahko Lampretovi odločno stopili tudi v novo tisočletje. Kot se za družinsko podjetje spodobi, je novi objekt svečano otvorila družina Lampret. blagoslovil nadžupnik g. Franc Rataj. To. kar smo videli medijski poročevalci, je bilo zelo impresivno. Verjamem, da boste z lepimi občutki od njih odhajali tudi ostali obiskovalci. Za doseženo jim lahko vsi skupaj čestitamo, v njihovem imenu pa vas vabim, da jih čimprej obiščete. Njihov novi naslov je LEASING LAMPRET d.o.o., Francetova cesta 23,2380 Slovenj Gradec, novi telefonski številki pa: 0602/501-730 ali 501-740. Niko R. V prodajnem salonu novih avtomobilov bo odslej zares veliko prostora in prijetnega počutja. HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Dobro ste se znašli v okoliščinah, ki bi marsikoga spravile ob živce. Od ponedeljka dalje boste želeli počivati na lovorikah, o vam tego ne bodo dovolili. Bodite pazljivi in ne dovolite prijatelju, da bi si ustvaril dober glas na vaš račun. S partnerjem se boste pogovarjali o zadevi, ki vas vedno znova vrže in tira, ker vas močno vznemiri. Privoščite si tudi počitek! BIK OD 22.4. DO 20.5. Če boste prisluhnili razumu in boste v teh težkih trenutkih utišali glas srca, boste dobro prekrmarili mnoge, vendar ne čisto vse ožine. Pri izbiri boste v zadregi, saj ne veste, ali vam ne ponujajo mačka v žaklju. listi, ki ste mu naklonjeni, se bo izkazal in vam povrnil uslugo, ki ste mu jo pred kratkim storili. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Vse se bo odvijalo po načrtu, vi pa boste kljub vsemu vznemirjeni. Ne veste, kaj lahko pričakujete od prihodnjih dni. Zaplet, ki ste si ga toliko časa želeli, ni obrodil pravih sadov, dolgočasite se in si no vso moč želite sprememb. V odnosih s partnerjem boste hoteli imeti prvo in zadnjo besedo, a zaman. Ne bo se vam pustil. Se več - močno se bo uprl, zoto si bosta izreklo tudi kakšno krepko. RAK OD 22.6. DO 22.7. Dolgo in temeljito boste razmišljali o neki stvari, ki se vas pravzaprav ne tiče. Bolje je, da ste zadovoljni s tistim, kar imate, oziroma s tistim, kar lahko dosežete brez posebnih žrtev, trudili se boste, da bi vas nekdo ohranil v trajnem in prijetnem spominu. Kot kaže, vam bo uspelo. Sicer pa vam bodo spomini povzročili kor nekaj težav. LEV OD 23.7. DO 23.8 Nekogo si boste z lahkoto ovijali okrog prsta, vendar se vam bo ravno zaradi tega zdelo vse skupaj zelo dolgočasno. Pripravljate se na spremembo, ki je od daleč videti vznemirljiva, iz bližine pa bo izpadla prav vsakdanja. Nekdo vam bo ali pisal ali pa telefoniral, vsekakor bo želel od vas nekoj, česar vi niste pripravljeni doti. to mu raje povejte tokoj, da boste imeli mir in se boste lahko posvečali stvarem, kijih imate radi. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Upate in si želite, da izjeme ne bodo več dolgo izjeme. Nekdo, s katerim se dogovarjate za sodelovanje, omahuje in nemara si bo tudi sam še premislil, če ne boste pravočasno postregli s trdimi in prepričljivimi dokazi. Kjer je dim, je tudi ogenj, zato ne bodite tako lahkomiselno brezskrbni. Raje se pobrigajte, da boste s starimi grehi opravili še pred iztekom leta. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Neka odločitev je dobra, da bi boljša ne mogla biti. Noleteli boste na človeka, s katerim imate mnogo skupnega. Prepiri bodo utihnili, čakajo vas dnevi neskaljene sreče. Nekdo gleda za vami in vas poskuša predramiti iz vaše slepe zaljubljenosti. Ne bo mu uspelo, saj bodo vaše oči videle čisto drugo kof njegove. Nad denarnim stanjem se ne boste mogli pritoževati. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Nenehno ste v središču pozornosti, zato gledate predvsem nase in prov nič na druge. Nekaj boste morali spremeniti, drugače ne boste več tako priljubljeni kot bi radi bili. Nakupovali boste in si ustvarjali temelje za prihodnje življenje. Ce ste pred velikimi spremembami, se dobro pripravite nanje. Predvsem psihično, saj ste v zadnjem času tu zelo ronljivi. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Vznemirjajo vas dogodki, ki se odvijajo v vaši bližini in v katere zaenkrat še niste vpleteni. Naredili boste pametno potezo, nekdo pa vam bo kljub temu očital, da postavljate na kocko vse, kar je v vašem življenju pomembnega. Navada vas bo silila v dejanja, ki so vsaj nepremišljena, če ne nespametna. Poskusite uporabljati možgane, čustva pa raje malce potlačite. Sicer vam bo kmalu krepko žal. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Odločitev je dobro, izpeljali pa jo boste lahko le ob pomoči nekoga, ki ima tudi svoje načrte. Manjka vam občutek, da ste nekomu na svetu čisto vse. Kar iščete, boste najbrž tudi našli, kljub temu pa se poskušajte v življenju znajti tudi tako, da ne boste odvisni od tuje pomoči. Nežnosti vos bodo ogrele, a ne dovolj, da bi se odlično počutili. Zdravje bo namreč precej šibko in nestabilno. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Veselje, ki vam ga pripravlja partner, vas bo ganilo do solz. Pričakovoli ste marsikaj, česa takinego pa niti v sanjah ne. Poslušali boste govorice, ki so sicer izmišljene, vendar zelo blizu resnici. Naredite vse, da preprečite nasprotniku zmagoslavje, ki si ga obeta, tega si trenutno res ne morete privoščiti. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Preveč ste zaskrbljeni, da bi vas motile drobne napake, brez katerih ni nihče na tem svetu. Ko boste opazili, da ste zgrešili pravo pot, bo že precej pozno za popravke in kesanje. K sreči imate ob sebi razumevajočega človeko, ki vas bo v odločilnem trenutku podprl. Neko darilo vas bo utišolo, a le za nekaj dni. Zdravje ranljivo, počutje precej spreminjajoče. Včasih so ga nosili kralji in kraljice. Potem se je pojavljal v vsaki modni sezoni že nekaj let. A le rahlo. Letos paje žamet, gladek, rebrast, potiskan, z elastinom ali brez, postal pravi modni hit. Novost bodo zagotovo dobro sprejeli predvsem mladi, saj je večina oblačil krojenih v njihovem stilu. Sestava tkanin, ki imajo žametno plišast otip in izgled je zelo različna - od bombažev, ki jim dodajajo pravo svilo, pa laycro in lastekst, do čisto sintetičnih materialov. Dobro je vedeti, iz česa so oblačila, ker je od tega odvisno tudi vzdrževanje pa tudi občutek pri nošenju.. Sicer pa je iz tega modnega materiala letos izdelano prav vse - od bluz do jaken, pa hlač, tako pisanih kot enobarvnih, hlačnih in klasičnih kostimov, oblek vseh dolžin.. .J Tudi čevlji in torbice. Zaradi svetlečega izgleda sta pliš in gladki žamet izredno primerna za slavnostna oblačila, ki jih boste v decembru zagotovo potrebovali tudi vi! Najbolj in bodo vsi odtenki rdeče, sploh vinsko rdeče, pa temno vijolična in seveda večno elegantna črna. Ovseni kosmiči niso samo zdrava in okusna hrana, ki dobro vpliva na prebavo in celotno počutje organizma, ampak tudi odlično lepotilno sredstvo. Surove ali kuhane dodajte vodi za umivanje in vaša (pozimi izsušena )koža bo spet postala žametno mehka. Pozimi lahko z ovsenimi kosmiči krmite tudi ptice. i