Božja žabica 
Spisal Ivo Blažič.
ožja žabica je  sedela  v  hudi suši na drevesu poleg potoka in prosila  dežja.    Po vodi  je  plavala  žaba  in  jo  zasmehovala: ,,Čemu prosiš dežja,  saj je še dosti vode v potoku. Pridi dol in se napij! Ne vem, zakaj prosiš,če imaš." ,,Ne veš, kaj govoriš, zato ti ne zamerim." Božja žabica je prosila dežja, dokler ni bila uslišana. Bog je poslal veliko  ploho, da so   narasli vsi potoki in lepo oze-leneli travniki.
Žaba   je  prilezla  s potoka  na kopno  in  zagledala  božjo žabico na drevesu. Ta ji reče:
nZdaj vidiš, četnu je bilo treba dežja. Hvala Bogu zanj!"