Nazorni nauk v Ijudskej šoli. (Piše Ivan Tonišič.) (Dalje.) 1. Človeško telo po vnanjej podubi. Oči — kakšne so in čemu so? Ti, Stanko, ti me lehko vidiš, a ne samo mene, tudi svoje součence lehko vidiš. Kaj praviš, s čim gledamo ali vidimo? Gledamo z očmi. Ti imaš dve očf; vsi zdravi ljudje imajo po dve očf. Telesa so, kakor smo uže poprej govorili, ali okrogla ali pa oglata; oči štejemo k okrogliin telesom. Jabolko je tudi okroglo. Zatorej govorimo tudi od jubolčica (Augapfel), katero leži v očnici ali očišči (Augenhohle). Rekli bomo: 1) Jabolčice je o k r o g 1 o. Ker je oko jako vredljivo, zato ima v očnici mehko ležišče, ki je podstavljeno z mehkim salom. To salo se izgublja, kadar je človek bolan, in oko se vdira; to je zatorej vzrok, da imajo bolniki vdrte oči. Očesno jabolčice je od zunaj pokrito s trdo, tisnijato, žilovo in neprozorno kožico, ki se beločnica imenuje. V beločnico je spredaj vdelana rožena, prozorna koža, ki se roženica (Hornhaut) imenuje. Kadar je oko odprto, vidi se vsa roženica in tudi nekoliko beločnice, tako zvano nbelo". — Ravno v sredi očesa je neka črna pika, ki se zenica (punčica, Augenstern) imenuje. Rekli borao: 2) V jabolčici je zenica. (Otroci ponove 1 in 2.) Okoli zenice vidimo tenko in mehko kožico, ki se dožica ali šarenica (Regenbogenhaut) imenuje. Ta kožica se imenuje šarenica zato, ker ima pri raznih ljudeh različno barvo. (Otroci gledajo drug drugemu v oči, ter najdejo, da je šarenica po najbolj modra, rujava ali pa siva.) Rekli bomo: 3) Oči so modre, rujave ali sive. Ako ti pride v oči prah ali kaka mušica, takoj čutiš bolečino; oči te peko, ako ti dim pride vanje. Na nobenem druzem delu telesa ne čutimo pri tako majhenih vzrokih bolečine. Iz tega sledi, da je oko zelo občutljivo. Rekli bomo: 4) Oko je občut1 j i v o (v r e d 1 j i v o). (Otroci izgovore.) Ker so oči zelo občutljive, zato jili je Bog položil v jamico, da so bolj zavarovane. Te jamice imenujemo očnici ali očišči. Rekli bomo: 5) Oko leživočnici. (Otroci izgovore.) Ako ti veter nosi pesek in prah v obraz, takoj zapreš oči, t. j. neko tenko kožico potegneš čez nje. Tako tenko kožico imamo nad in pod očesom; trepalnice jo imenujemo. S trepalnicami oči zapiramo ali zakrivamo, da nam pesek ali prah ne pade vanje. Rekli bomo: 6) Jabolčice leži pod trepalnicami. (Otroci ponavljajo 1 — 6.) Spredaj na trepalnicah vidimo ob robu majhene lasce, ki jih vejice (osemce) imenujemo. Rekli bomo: 7) Na trepalnicah so vejice. (Otroci ponavljajo 1 — 7.) Lase, ki jih imamo nad očmi (učitelj pokaže), imenujemo obrvi. Obrvi varujejo, da nam pot s čela, kadar se potimo, ne teče v oči, kar bi jim gotovo škodovalo. Rekli bomo: 8)Nad očmi imamo obrvi. (Otroci ponove 1 — 8.) Nu, kdo mi zna povedati dele naših oči? — Deli naših oči so: Jabolčice, očnica, zenica, trepalnice, vejice, obrvi. (Otroci vse to ponavljajo.) Jožek, povedi nam, čimu imamo očf? — Kaj vidiš tukaj v učilnici? Mizo, stol, klopf, omaro, knjige, peč, okna, zid, vrata, podobe, pod, strop, klobuke, suknje i. t. d. — Kaj vidiš doma v sobi? Mizo, stole, postelje, podobe, zrkalo i. t. d. —Kaj vidiš na ulici? Ljudi, živali, vozove i. t. d. — Kaj vidiš v gozdu? Drevesa, veje, listje, živali i. t. d.— Kaj vidiš na polji? Žito i. t. d. (Tukaj naj učitelj po svojej volji stavi različna vprašanja, da bode vaja zanimlvejša.) Oko je zelo občutljiv (vredljiv) ud človeškega telesa, zato je tako močno zavarovano. S čim je zavarovano oko? Glejte otroci, kako modro je ljubi Bog vse napravil! Ti zdaj mene gledaš, Fraucek! Ti pa lehko tudi po strani pogledaš, a ni treba, da bi z glavo krenil; oko lehko premakneš. 9) Oko je premično. Ker je oko premično, zato nam ni treba z glavo kretati, a vender lehko pogledamo na desno, levo, navzgor in navzdol. Tega bi ne mogli, ako bi oči ne bile premične. Kadar oči s trepalnicami zakrijemo, takrat ne vidimo; oči morajo biti odprte. Po noči, kadar spimo, imamo oči zaprte. Rekli bomo: 10) Oči odpiramo in zapiramo. Kadar je kdo zelo žalosteu, j o k a se. Tudi to se godi z očmi. Rekli bomo: 11) Z očmi se jokamo (plakamo). (Otroci ponavljajo 1 — 11.) Pravila in prigovori. Ne čitaj nikoli na solnci ali v mraku, ker je to očetn zelo kvarljivo. — Slepec ima oči na prsteh. — Zamazal mu je oči. (Goljufal ga je.) — On mu je trn v očeh. (Ne trpi ga; ne more ga videti.)— Gospodarjeve oči konja pasejo. (Oči nadzornjejo.) ~ Na mah, ko bi z očmi trenil. (Je hitro kaj storil.) —Uganka: Kdo je najhitrejši na svetu? (-J3O) (Dalje prihodnjič.)