od spodaj klet, štalica ia 2, 3 r»p« it- vine. Okenca majhna, četverokotna. Pred to hišo na klopici pod jabiaojo je posedaval in snoval povesti Jurčič kot dijak in pozneje kot žumadist na oddihu. Najrajši je pa »pisal« — pravi brat Anton Jurčič — pri mizici v ul- njaku. Semkaj je hodila »kravniška si- va gospodična« opozarjat svojega do- mačega učitelja, da je prišla ura »po- uka slovenščine«. Mali konec s skednjem se podira m le s težavo še zmagujejo pezo stebrič- ki v kleteh in v hlevu, ki je seveda iz- praznjen. Cela družina — dva vžitkar- ja, »mlada dva« in četvero otrok se gnete v velikem koncu, kjer je bH ro- jen pisatelj Jurčič. Spominska plošča je v nevarnosti, da se zruši. Novi go- spodar pravi, da ne zmore popravil Na vsak način je treba pomoči od zu- naj, da se ohrani Jurčičev spornim. Go- spodar bi si napravil stanovanje iz opu- ščene male sobe in iz skednja, veliki konec, rojstno sobo pisateljevo bi pa restavriral. Apeliram že zdaj v imenu naše narodne kulturne stvari in na prošnjo Franca Jurčiča na svoje in Jurčičeve prijatelje, da prispevajo ma- lenkostne zneske — sprejmem v to svrho vsak dinar — za Jurčičevo hišo.' V spominski knjigi Jurčičevi čitam, dne 7. 8. 1926 zabelžen opomin visokega slovenskega dostojanstvenika in Jur- čičevega osebnega prijatelja: »Jurči- čev spomin nam bodi svetal!« 4. Pri Obrščaku Za čašo vinca rajnega pošten Sloven'c življenje d^. Upam, da si pri čatateljih ne nakop- ljem sovraštva »svete vojske«, če jih po utrudljivem sprehodu popeljem na od- mor v gostilno — k Jurčičevemu »Obr- ščaku«. Nazivali so »Pri Obrščaku« v dav- nih časih in kasneje »Pri Bolku« go- stilno, ki je stala na koncu Muljave proti Krki na levi strani stare ceste, ki je šla skozi vas. Zadnji »Bolek« brez gostilne se jc pisal za Miho Kalarja, ki je bil sin Ka- tarine Kalarjeve, »lepe Koželjeve Kat- rice« z Vrhov pri Kravjaku, kakor jo imenuje že profesor Prijatelj. Katrica je imela nekaj nad 20 let, ko je že ob- vdovela. V drugo se ni poročila. Ve- selo je sama gospodarila — manjka se dobrih svetovalcev mladi lepi vdovi!, sinu Mihi ni privoščila ne neveste, ne posestva. Pravijo, da je prišel Miha ra- di tega ob »briht«. Katrica Kalarjeva je umrla leta 1916 stara 77 let in je Miha postal gospodar v starosti 58 let. Umrl je kot samec leta 1923. »Obrščakovino« je po smrti zadnje- ga Kalarja kupil zvečine Ciril Hoče- var po domače Gričar. ki je imel go- stilno sredi Muljave. Kalarjevo hišo je Ciril Hočevar porušil — v kolikor ni tega opravil že zob časa radi popolne pasivnosti čmernega starega samca Mi- he Kalarja. Prostor, kjer je stala go- stilna »Obrščak«, in nekoliko sveta ob tej h'ši je odstopil Ciril Hočevar sose- du Antonu Lampretu iz Muljave, ob novi cesti pa je na Kalarjevem zemlji- šču sezidal novo hišo, kjer žejne na- paja in lačne nasiča. Kot gostilničar ali kot drugi nečak pisatelja Jurčiča — motivov ne bomo premotrivali — je dal v tej novi hiši eno sobico »na sve- že« preslikati Jurčiču v spomin, kakor se o tem najlažje osebno prepričate danes v nedeljo 17. 10. 1926 na Mulja- vi. kjer se brez ceremonij vrši otvo- ritev »Jurčičeve sobe« pri novem Obr- ščaku. Ce se odzovete mojemu vabilu, vas ob prilrki povedem na Krjavijevino. k gospodu Sovi (»Domen«) in pa v s.ta- roslavno Višnjo goro k priklenjenemu polžu ter tudi na mestne »gavge-< — seveda samo v duhu. Ne toži, da ni dobro ohran/ean dama. ona uporablja le Radlo-amater CREME M0US0N 0 slovenskih barbarih, kranjskih Indijancih in ljubljanskih bolhah Velezanimiv naslov! Mar ne? Snov, Ki nikakor ni humoristična. nego prav zelo resna. Obdelal jo je temeljito nizo- zemski pisatelj G. Nijpels v velikem am- sterdamskem dnevniku »Algemeen Handelsblad« v več tekočih številkah. »Avstrijski Nemci so bil umetniki v tem. da so svoje zatirane narode pred- stavljali kot napol barbare. Tega pa niso delali samo vlada in podrejeni ji organi, nego so uganjali te sorte šport tudi na- vadni nemški državljani,« piše Nijpels. »In zdaj je postalo v tem oziru še huje. Ako bi hotel človek verjeti Avstrijcu, žive zdaj okoli njegove dežele le še na- pol indijanski narodi. Mislim, da imajo Avstrijci poseben instinkt, ki jim izdaja tvoje najbolj občutljivo mesto. »Spominjam se, da me je uradnik mi- nistrstva za zunanje zadeve na Dunaju, ko sem mu pravil, da nameravam poto- vati v Jugoslavijo in sicer najprej v Ljubljano, takoj svaril pred ljubljanskimi — bolhami. Trdil je. da so ljubljanske bolhe specijalna sorta, približno petkrat večje kakor normalna zapadnoevrop- ska bolha. Ako jih ubijaš na običajni na- čin z nohtovi. pokajo tako. da se sliši pok precej daleč naokoli. Tako svare in Osnovni pojmi o elektriki Radio-tehmka je le posebno poglavje ce- lotne elektrotehnike. Zato si je treba iz te pridobiti nekaj osnovnih pojmov, ki jih bo- mo pozneje vedno potrebovali. Kaj je elektrika, danes z gotovostjo Se ne vemo. Za praktično življenje pa 11™ jo za- dostno pojasnjuje elektronska teorija, ki pravi: Vsako telo sestoji iz jako majhnih sestav- nih delcev — molekul. Kemičnim potem molekule lahko razdelimo v še manjše delce a t o m e, ki so dolgo veljali za najmanjše in nedeljive sestavne delce vsake snovi. Danes pa verno, da tudi atomi razpadejo v še manj- ša telesca, v jedra in elektrone. Vsak atom obstoji iz jedra, okrog katerega nepre- stano kroži eden, dva, ali več elektronov, podobno kot krožijo naša zemlja in drugi planeti okrog jedra — solnca. Elektroni so se izkazali kot najmanjši se- stavni delci elektrike. Torej je elektrika neka anov, obstoječa iz množice elektronov, ka- terih vsak sam zase že predstavlja jako majhno množino elektrike. Kakor hitro pa odcepimo od atoma elektron, se pokaže tudi preostalo jedro kot električno. Električnost jedra pa na zunaj vpliva drugače kot elek- tron. Da jih razlikujemo pravimo, da so elektroni negativna (—) elektrika, jedra pa so pozitivno (+) električna. Jedro torej ni majhna množina elektrike kakor elektron, ampak je le majhno telesce, ki kaže elek- trične učinke in sicer ravno nasprotne kot elektron. razred, zvepi. ki i lina Cu Ce imamo dva elektrona, nastopi me.I njima vedno neka sila, ki ju tira narazen. Če st« prosto gibljiva se bosta začela odda- ljevati drug od drugega in se oddaljila koli- kor bo sploh mogoče. Ravno tako se odbijajo medseboj tudi pozitivno-eleklrična jedra. Nasprotno pa se pojavi med negativnim elektronom in pozitivnim jedrom vedno neka sila, ki ju skuša zbližati. Če je elektron gibljiv, bo zletel.k jedru z njim. V tim hipu električnost obeh preneha, pravimo, da sta se pozitivna in negativna elektrika medse- bojno uničili. Med elektroni in pozitivno-električnimi jedri ali kratko: med negativno in pozitiv- no elek*riko obstoja vedno neka težnja po združenju, imenujemo jo napetost. ProiiTajanje elektrike. Prinrip proizvajanja elektrika je odloča- nje elektronov od jeder. Za odločanje pora- bimo vedno določeno energijo, ki pa ni zgubljena marveč ostane nakopičena v elek- triki in nam je vsak čas na razpolago. Danes znamo to doseči že na več načinov. Elektri- ko proizvajairo mehaničnim potom, to je, da pretvorimo delo, potom posebnih strojev — električnih generatorjev — na- ravnost v električno energijo. Dalje jo pro- izvajamo tehničnim polom 9 tem, da v gal- vanskih elementih spremenimo energijo, ki nastane pri različnih kemičnih presnovah, v električno energijo. Proizvaja- mo pa jo lahko tudi v termo-elemen- t i h naravnost iz toplote, dasi je ta način danes še najbolj nepopoln. Oglejmo si galvanski element. V posodi, ki je napolnjena z razredčeno žvepleno kis- lino, stojita cinkova plošča (Zn) in bakrena plošča (Cu). Pod vplivom žveplene kisline razpadajo atomi na površini plošč v elektrone in pozitivno električna jedra. Vsled medse- bojnega odbijanja odtečejo negativni elektro- ni na skrajni konec cinkove plašče, to je na levo kroglo, dočim ostane desna krogla po- zitivno električna. Nazorno rečeno, imamo torej na levi krogli negativno, na desni pa pozitivno elektriko. Krogli imenujemo p o- 1 a galvanskega elementa in sicer je leva krogla negativni (—) minus pol, desna kro- gla pa pozitivni (+) plus pol. Kakor že omenjeno, nastane med obema poloma napetost. Elektroni skušajo odteči z negativnega pola na pozitivni pol. Tixia med poloma j« srak, ki elektronom prehod m- branjuje. Zrak izolira (osamljuje) pola med seboj. Pravimo, da je srak izolator. Tudi 5e bi bil med poloma mesto zraka les, por- celan, kavčuk, aljuda i. t. dn ne bi mogli elektroni odteči, torej so tudi te snovi izo- latorji. Če pa zvežemo pola med seboj s ka- ko kovino n. pr. z bakreno žico, bodo začeli elektroni takoj odtekati na pozitivni pol. Kovine so torej prevodniki elektrike. Dejali smo da tečejo elektroni od nega- tivnega na pozitivni pol. Predno pa so bili električni pojavi toliko preiskani, da je na- stala elektronska teorija, so smatrali, da se po prevodnikih giblje elektrika od pozitiv- nega na negativni pol in ne po našem se- danjem pravilnem naziranju, ki je tudi baš obratno. Staro naziranje pa je prešlo tudi že v današnjo dobo in se v praksi dosledno vpo- rablja. Sicer pa je povsem nebistveno, v ka- teri smeri teče elektrika; učinki, ki jih to gibanje elektrike izvaja na njeno okolico ostanejo isti. Sedaj vemo, kaok se vrši stvar v resnici, držali pa s« bomo odslej starej- šega rmziranja, ki se vporablja v pretei. Recimo torej, da so se vsled kemičnega učinkovanja žveplene kisline na bakreno in cinkovo ploščo našega elementa, nabrali na pozitivnem polu elektroni. Ti se, kakor zna- no, medsebojno odbijajo, skušajo se drug od drugega čim bolj oddajati. Razvrste se torej po površini pozitivnega pola, to je po po- vršini desne krogle. Dalje ne morejo. Od tu pritiskajo na eter, ki se bo pod njihovim pritiskom deformiral, to se pravi v okolici krogle bo eter drugače razporejen, bo tudi drugače učinkoval kot na nekem drugem mestu, kjer nanj ne pritiskajo elektroni. Okrog krogle bo nastala posebna okolica, ki jo imenujemo električno polje. Električno polje je zopet nekaj abstrakt- nega. Ker pa praktično življenje abstraktnih pojmov ne prenese, si mi tudi električno po- lje ponazorimo 6 silnicami ali smernicami. Če bi namreč vzeli neko majhno jako lahko telesce, ki je negativno električno, in bi ga namenili poljubno kje v električnem polju našega elementa, to se pravi v bližini polov, bi opazovali tole: ker se istoimenske elek- triek odbijajo, raznoimenske pa privlačijo, bi negativni pol elementa naše negativno aaelektreno telesce odbijal, pozitivni pol pa privlačil. Telesce bi se začelo gibati. A gi- balo se ne bi ne po najkrajši poti od odbi- jajočega pola, niti ne bi letelo po najkrajši poti k poln, ki ga privlači, temveč bi vzelo neko popolnoma določeno srednjo pot. ki nam predstavlja silnico ali smernico. Če bi poskus še večkrat ponovili na različnih me- stih, bi lahko zarisali cel šop silnic, ki nam natančno predstavjajo električno polje med poloma našega elementa. Čim gostejše so električne silnice na kakem mestu, tem jač- je je tam električno polje. Učinki električnega polja. Vsako telo, ki se nahaja v električnem p*>- Iju, postane samo električno, le postavimo v električno polje galvatlskega elementa ko- vinsko palico -k-, se zgodi sledeče. Električ- no polje diaociira kovinske atome v elektro- ne in jedra, torej v pozitvno in negativno elektriko. Pozitivni pol galvanskega elemen- ta bo privlačil negativno elektriko, ki se mu bo približala in se nabrala na desnem kon- cu kovinske palice -k-. Iz istega razloga se bo nabrala na levem koncu palice pozitivna elektrika. Kovinska palica je postala elek- trična in sicer ima svoj pozitivni pol v oli- žini negativnega pola galvanskega elemen- ta, in svoj negativni pol v bližini pozitivnega pola elementa. Pravimo, da je električno po- lje v kovinski palici vzbudilo ali indu- ciralo -elektriko. Ta način električ- ne indukcije igra v brezžičnem pre- nosu električne energije glavno vlogo. Sokolstvo Lužiško-srbsko Sokolstvo Mnogokrat je že bilo omenjeno v našem časopisju o lužiškosrbskem Sokolstvu To je najmlajša in najmanja sokolska organizaci- ja, ustanovljena komaj po vojni med naj- manjšim slovanskim plemenom — lužiškimi Srbi, ostanku 6voječasno zelo velikega po- labskega Slovanstva v sedanji nemški drža- vi. Tisočletno potujčevanje je uničilo skoraj I>opolnoma polabske Slovane, le nekako 200.000 duš prebiva dandanes se v Nemčiji, deloma v Saškem, deloma na Pruskem v po- krajini, imenovani Lužica. In to so naši lu- žiški Srbi. Nemška nadvlada je bila pred vojno tako silna, da je polagoma pojemala že itak zelo majhna narodna zavednost in šele svetovna vojna je zopet vzbudila polab- ske Srbe iz otrpojenosti k novemu življenju; vzbudila jim je zavest, da stvar lužiških Sr- bov še ui dokončno izgubljena. Potujčevalni način Nemcev pozna naša javnost iz preteklih časov dovolj. Sistem, ki ga je uveljavila Avstrija je bil krut dovolj — to smo vedno bolj občutili na lastni koži zJasti mi Slovenci. Znano pa je, da je bil pru- ski germanizačni način še mnogokrat hujši od avstrijskega. Pritisk na Lužičane je bil stal- no večji in močnejši tako da bo redki voditelji lužiških Srbov zaman gradili obrambne je- zove v obliki raznih brošur, predavanj itd. Nemški denar, razna društva, osobito go- spodarska so podjarmljala pozicijo za pozi- cijo vse do svetovne vojne, ko je imela Nem- čija polno posla z vojskovanjem. In vojaški polom Germanije je tudi lužiškim Srbom odprl oči ter jih utrdil v veri — da tudi Nemčija ni nepremagljiva. Pričelo se ie novo življenje med narodom vkljub temu, da je mirovna konferenca v Psrizu prisodila Lu- žičane še nadalje Nemčiji — vendar pred- vojna, ohola vsegamogočna Germanija to ni bila več. * Ze delj časa so prišli srbski voditelji do spoznanja, da manjka organizacije, ki bi zlasti mladino koncentrirala v narodnem krogu. Mnogokrat še pred vojno so nekako z zavidanjem gledali na svoje sosede, Čehe z njihovo krasno uspevajooo sokolsko narod- no organizacijo. — Poskušali so z ustanovit- vijo slične organizacije — ali zaman. Pred vojno ni šlo. Po vojni je prišlo v Prago nekaj lužiško- srbskih študentov na univerzo, med njimi tudi Herman Šleca. Njihovim prijateljem se je posrečilo, da so jih pripravili do obisko- v največji izbiri ima stalno v zalogi FRANC BAR, Lliiblfana Cankarjevo nabrežje 5. Telef 407. strašijo inozemske novinarje na dunaj- skem Ballplatzu.« Nijpels .ie pozna! Dunaj, zelo lepo, ze- lo umetniško, toda nikakor ne preveč čisto mesto. Tam je prav mnogo poslo- pij, ki niso absolutno in zajamčeno pro- sta mrčesov.« Zato je seveda svarilo Dunajčana učinkovalo nanj tem bolj. Ali ne samo v avstrijskem zunanjem ministrstvu, nego tudi drugje so Nizo- zemca strašili z ljubljanskim bolhami. »Kogarkoli sem srečal in mu pravil, da grem v Jugoslavijo, vsak mi je pripove- doval o bolhah, ki so postajale vedno večje in mnogoštevilnejše,« piše Nijpels. »Neki avstrijski stotnik je bil garniziran v Ljubljani in je baje v svojih pismih pošiljal znancem kot kurioziteto vselej par boljših trupel! Kajpada sem bil pri- pravljen na najhujše ter sem si pred- stavljal Jugoslavijo po vsem tem kot — praskajočega se Albanca iz »Simplicis- simusa.« »Toda ostrašiti se nisem dal. Prav mnogo bolh sem pobil na Dunaju, še mnog več mi jih je ušlo, na Ogrskem sem moral celo kapitulirati in odnehati v brezupni borbi s premočjo bolh Bal se nisem torej niti velikih ljubljanskih, zagrebških in srbsko-madžarskih ob- mejnih bolh. ki baje kar treskajo, kadar se jih pobija.« Nijpels je prišel v Ljubljano, biva! tukaj nekaj dni, potoval DO Hrvatski in končno konstatiral: »Niti v Sloveniji, niti na Hrvatskem nisem videi niti ene bolhe!« »Še nikoli nisem občutil močneje, ka- ko nevarno in sleparsko je obrekovanje naroda. Leta in leta obrekujejo Nemci in Italijani uprav sistematično Jugoslova- ne kot balkance, da bi opravičili svoje lastne nasilnosti. In ako slišiš in čitaš leto za letom vedno isto psovanje pol- barbarskih balkancev, moraš končno verjeti. Ko pa se sestaneš s temi bal- kanci, onemiš od strmenja. Zakaj ti bal- kanci stoje na isti, če ne še na višji stop- nji civilizacije, kakor njih klevetniki.« »Italijani n. pr. gotovo žele, da bi bil njih narod tako razvit, kakor je sloven- ski. Med Slovenci so analiabeti velika izjema, dasi niso Avstrijci ničesar sto- rili za njih šole in so bili Slovenci pri- siljeni, da so plačevali ves pouk iz last- nih sredstev. Slovenci delajo zelo izomi- kan vtisk, in vse. kar smo videli v Ljub- ljani. nas potrjuje v sodbi, da stoje Slo- venci na višini nemško-avstrijske kultu- re, Ie z mnogo močnejšim nacionaliz- mom in mladostnim navdušenjem.« Glede Trsta in okolice piše Nijpeis: »Od povsem nevtralnih prebivalcev v Trstu sem slišal, da bi se v poštenem plebiscitu gotovo 80 odstotkov, ako ne 90 odstotkov prebivalcev Italijanov izreklo za internacionalizacijo mesta in proti priklopitvi Italiji! Zakaj tam do- mači trgovci (ne importirani in neusmi- ljeno kričavi elementi) so polni strahu. vanja telovadbe v »Sokolu Pražsk6m<. Na Hermana Šleeo je napravila Tyrševa ideja silno globok utisk. Pričel je pošiljati iz Pra- ge v »Serbske Nowine<, izhajajoče v Budvši- nu (Bantzen) članke o Sokolstvu, o Tyršu, o organizaciji ter j6 končno pozival vso lu- žiško javnost, naj se oklene sokolske misli, ki je baš njegovemu malemu, zasužnjenemu narodu tako silno potrebna, da zopet obno- vi ohladelo navdušenje, da znova zbudi že- ljo po lastnem nacijonalnem življenju. Leta 19"20., ko se je v Pragi vršil VII. vsesokol- ski zlet, je pripeljal Herman Šleca z redak- terjem »Serbskih Novvin« Skalo deputacijo 14 lužiških Srbov, da vidijo na licu mesta silo in lepoto sokolske misli. Uspeh vpliva so- kolskega zleta ni izostal. Še isto leto je bilo osnovano dne 9. novembra v Budvšinu prvo lnžiškosrbsko sokolsko društvo. Vodilne osebe bile so celemu pokretu razen Šlece redaktor Marko Smoler ia Jan Skala. Mlado društvo je naletelo seveda takoj na odločen in energičen odpor pri nemških krogih — kar je samoobsebi razumljivo — vendar tu- di vsi srbski krogi niso bili novi formaciji absolutno naklonjeni. Vendar 6e je posrečilo društvu, da je pričelo z rednim sokolskim delovanjem. Vpliv se je pokazal že po pre- teku nekaj mesecev. Lužiškosrbska mladina, ki je le nerada zahajala v razna nemška turnerska društva, je pričela razumevati po- men novega društva. Telovadnica je bila polna in društvo je že v prvem letu obstan- ka toliko napredovalo, da se je ne le konso- lidiralo in ukoreninilo samo v Budyšinu, temveč je pričelo tudi že s propagandnim delom v okolici Budyšina, glavnega mesta Lužice. 2e 1. 1921. 6e je osnovalo drugo lu- žiško društvo v Bukacih in kasneje v Male- šicih tretje društvo. Početkoma v L 1920 do 1922 je silno oviralo vsaki večji razmah po- manjkanje orodja in vaditeljev, toda navdu- šeni voditelji niso odnehali. Zainteresirali so sosedne Čehoslovake za lužiško srbsko stvar in najprej je posetilo draždansko češko sokolsko društvo Budyšin, 1. 1922. pa tudi mladoboleslavsko društvo, ki je priredilo vrlo dobro uspelo javno vežbo. Brat dr. Her- man šleca, ki je medtem izvršil v Pragi svo- je študije, je navezal prve stike 1. 1922. tudi z jugoslovenskim Sokolstvom ob priliki svo- jega poseta I. jugosl. vsesokolskega zleta v Ljubljani 1922. leta. V 1922. letu je pognalo Sokolstvo trdne korenine v srbski Lužici, ki so se pojačale tem bolj, ko se je sokolskemu delu pridružil tudi katoliški del naroda (okrog 20.000) ter je ravno iz teh vrst izšel starosta lužiško srbskega sokolskega Saveza Mihael Nawka. Leta 1922. je namreč organizovanih bilo že pet sokoiskih društev — izkazala se je nujna potreba po širši organizaciji. Važno je tudi 1923. leto, ko se je zveza ie tako okrepili, da se js priredil ob priliki sestanka vseh naroduih lužiških društev v Khtvačicah dne 21. septembra I. lužiški sokolski zlet; na njem so nastopili 104 telovadci, 113 telovadk in 20 dijakov. >Zwjazk lužiskoserbskebo So- kolstva« je pa še isto leto pričel ustanavljati mladinske odseke in močnejša društva so pričela že tudi z telovadbo naraščaja iu dece. _ Prihodnje leto je pričelo izbajati kot pri- loga >Serbskih Nowin« mesečuo enkrat gla- silo »Sokolske Lisky<, zleti 1925. v Kulovvu in 1926. v Bukecih pa so organizatorno mno- go pripomogli k daljuemu razvoju sokolske stvari. Letos je obiskalo nad 230 lužiških Sokolov sijajni VIII. praški vsesokolski zlet, ki je napravil nanje ogromen vtisk. Danes šteje >Zwjazk lužiško serbsk^ho Sokolstva* že IS društev z lepim številom članstva, naraščaja in dece vkljub ogrom- nemu odporu vsega nemškega vladnega in naciionalnega aparata. Tekom svojega krat- kega obstoja si je privzgojil že nekoliko drv brih in požrtvovalnih preonjakov in uprav- nih delavcev. Vsemu delovanju pa je na č«; lu neumorni tajnik dr. Herman Šleca, ki se je zavzel za sokolsko stvar na Lužici z vso svojo energijo in sposobnostjo. Po prvolet- nih borbah za obstanek stopa najmlajša so- kolska organizacija smotreno od uspeha do uspeha — podpirana od svojega naroda, od češkoslovaškega in poljskega Sokolstva; pri- čakovati je, da vstopi v najkrajšem času tudi formalno v zvezo »Slovansko Sokolstvo*. Jugoslovenski sokolski »are* je izdal v korist svojih obmejnih in manjšinskih dru- štev .Manjšinski kolek,« ki ga je odobrila zadnja glavna skupSčina. Posamezni kolek velja 50 para ter se ga naroča v savezni pisarnici. Društva imajo primeren popust. Dolžnost Sokolov je, da čimbolj vporabljajo manjšinski kolek kot zalepoo sredstvo, kot nalepko v pismih in kjerkoli. Korist od tega bodo imela naša prepotrebna manjšinska društva. Ne po besedah — po dejanjih se bo sodilo! Mnoga sokolska društva še do dane« vkljub urgencam niso vrnila poročil o d V,v vanju, ki jih nujno potrebuje urednik; so- kolskega koledarja, kar samo otežkoča delo pri sestavi statistike. Storite tedaj nemudo- ma svojo dolžnost. Jesenske prireditve. Pred nekaj leti je priredila ljubljanska sokolska žqpa veliko štafetno hojo iz šestero najoddaljenejših kra- jev župnega območja v Ljubljano. Takrat je sodelovalo nad 560 oseb pri tej prireditvi, tako da so vsa društva bila neikako prim-v rana, da napravijo manjše izlete na ta dan. — Letos se ni spomladi napravil niti župni pešizlet niti jesenska Štafeta. Take prireditve malo stanejo, so pa izdatne in prijetne vež- be, ki se jih starejše članstvo zelo rado ude- leži. V jeseni, ko ni več čas za javne nasto- pe in ko članstvo le nerado zapušča letna vežbališča, slični pohodi, teki itd. dobro vpli- vajo. Na delo tedaj, še je čas! II. delavska telovadne Olimpijada se vrši 1. 1927. v Pragi na telovadi&ču, ki je služilo tudi VIII. veesokolskenra zletu. Vendar pa bo monjša od sojtolekega zleta; zgradili bo- do nove tribune in slaeilnice, ker je bil so- kolski stadion za vsesokolski zlet preogro- men in predrag za olimpijado. Olimpijade se udeleži socijalnodemokratiSno delavstva cele Evrope po večjih deputaeijah. Češkoslovaška drsava prireja vsakoletne posebne državne telovadne tečaje. L. 1925. je bilo po celi republiki prirejeno 12 teča- jev z skupno udeležbo 568 slušateljev. (>i teh je delovalo v Sokolstvu 270, v Orlovs>tvu 22, v delavskih telovadnih Enotah 19; Tur- nerjev je bilo 9, Maka bi 1. Ritmični tečaji so se vršili peteri za ženske z skupno udeležbo 298 slušateljie in to iz Sokolstva 156, iz Or- lovstva 34, iz ostalih večjih organizacij pa 15. — Za učiteljetvo se je vršilo razen teh tečajev še 54 telovadnih kurzov v skupnem obisku 5046 slušateljev. — Te številke go- vore jasno, kako globoko je prodrla misel moderne telesne vzgoje vse ohcijelne kroge na Češkoslovaškem. Pri nas v Jugoslaviji pa do danes vkljub vsem prizadevanjem zlasM Sokolstva in udružeoja telovadnih učiteljev ne pridemo preko skromnih početkov. »Sokolski vjesnik< s&grebške šupe štev. 8. in 9. prinaša o prošlem praškem zletu n»- kaj zanimivih člankov. Na uvodnem mestu opozarja urednik br. Ante Brozovič na ve- liki vpliv zleta na naše članstvo in mu s tem v zvezi priporoča ie sedaj čim vestnej- šo pripravo za II. jugoslovensko sokoiskn Olimpijado. Dušan Bogunovič je izluščil v svojem kritičnem spisu o zletu marsikatero dobro zrno, četudi se v gotovih detajlih z njegovimi izjvajanji vsakdo ne bo strinjal. — Zelo zanimiva so izvajanja br. dr. Ilešifa glede vmešavanja cerkvenih krogov v polj- ske sokolske zadeve ob priliki vsesoknlsk.> - ga zleta v Pragi. Nato sledi kronologičen članek o zletu in končno razmišljevanja br. Pere Lazareviča o vplivu zleta na sokolske nasprotnike ko se spominjajo besed ministra Luz- zattija. ki jih je govoril L 1917 v Benet- kah: »Mi moramo v Benetkah koncen- trirati vso trgovino, in nam ni nič mar, ako začne po glavnem trgu v Trstu rasti trava!« »In že pred 30 leti je zapisal minister Sonnino: Trst je najboljša luka za av- strijsko trgovino. Prebivalstvo Trsta je tako mešano, kakor so mešane, vse po- krajine na naši vzhodnji meji. Vendarie misliti, da so naše aspiracije po Trstu upravičene, bi se reklo, narodnostni princip hudo pretiravati!« »Slovenci v Gorici, v Idriji, v Ljublja- ni in po vsi ti deželi s poldrugim milijo- nom duš so ljudje, ki so najmanj prav tako visoko in marsikje še mogo višje civilizirani in razviti kakor Italijani, ki jih psujejo kot balkance ter jim odre- kajo vse pravice celo tam, kjer so Slo- venci v večini. »Ljubljana je mestece s 60.000 prebi- valci sredi krasnega obroča A'p. Sredi mesta, obdanega od dveh rokavov re- ke, stoji na visokem hribu stara trdnja- va. Vse skupaj spominja :ia Granailo Velike moderne ceste so zgrajene, žal. v slogu mednarodnih razstav, toda vse je noblesno in prostorno.« Nijpels poroča nato o giavnih ljubljan- skih poslopjih (vlade. Narodnega doma. gledališča, muzeja i. dr j z navdušenjem ter piše: »Prav dobro se zavedam, da se dan- danes čitatelj za take reči posebno ne zanima. Toda ker se prav sedaj zopet okoli meče beseda o »balkancih« in ker sem si sam Slovence predstavljal kot napol civiliziran hribovski narod ter sem bil presenečen, ko sem našel marljivo in omikano ljudstvo, navajam tudi take podrobnosti« Dalje poroča o ljubljanskih, goriških in tržaških tiskarnah in novinah. »Za poldrug miljon Slovencev se tiska vsak dan po 110.000 velikih novin!« Nato go- vori še o 82.000 udih Mohorjeve druž- be, ki izdaja vsako leto po petero knjig, o ljubljanskih literarnih, social. politič- nih in strokovnih mesečnikih in tednikih ter piše: »Vrhu tega vsega pa čitajo ljudje še hrvatske in srbske ter intelektualci tudi češke novine in knjige! Po vseh kavar- nah. kamorkoli prideš, sede za novina- mi in zborniki, in ti čutiš, da je narod- no življenje izredno, izredno močno, da .iih priganja stremljenje, dvigniti se. nad kriliti osovražene Italijane k neverjetnim duševnim naporom. Pa je res čudovito, da vidiš le za no- vinami in knjigami sedeti one ljudi. i> katerih si pričakoval, da si love samo — bolhe!« Tako piše nizozemski pisatelj o Slo- vencih in o Ljubljani Njegove besede sem navajal doslovno. Želel bi. da bi jih čitali zlasti v Berlinu, na Dunaju in v Rima! Fr G.