UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Riva Plazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poštni ček. račun it. 9-17768 — Poitnlna plačana v gotovini — Spedlz In abbonamento postale II Gruppo
Leto IV. Štev 24.
GORICA DNE 16. JUNIJA 1948.
Cena L. 15
»»
Učite se od mene...
in našli boste mir svojim dušam“
Hudo je, če je ves svet vzne* mirjen in ako na vseh koncih in krajih groze nevihte novih vojn. Ljudje tožijo drug drugemu: »Slabi časi! Kaj bo iz tega?« To* da^če so zdravi in dovolj zalo* ženi s časnimi dobrinami, kaj lahko pozabijo na splošne ne* varnosti in tudi bližajoče se ne* sreče. V takih splošnih »hudih, časih« se marsikdo še lgpo sme* je in zabava, pleše in nog^kot ljudje pred vesoljnimj||^^hjn, dokler jih splošni požrli v svoje vrtinceš^NPr
Bolj bridki so »hudi časi«, ako jih moramo osebno občutiti. In koliko jih je, ki danes občutijo vso tragiko vojnih posledic • — in istočasno priprav na nove ka* tastrofe, ki so neizbežne, ako Bog sam ne poseže v kolesje razvoja svetovnih dogodkov, — kakor se zdi, da že posega. Le mislimo na milijone jetni* kov, beguncev, sirot, vdov, brezposelnih, strahovanih na sto načinov tostran in predvsem onstran -zavese. Tem ljudem be* seda »slabi časi« ni le fraza, am* p alk bridka resničnost. In taki ljudje ne tožijo: »Kaj bo? kaj bo?« samo zaradi lepšega, ker je tako v modi, ampak ker se re= snično nahajajo v takih stiskah, da ne vidijo skorajšnjega izbo* da iz njih.
Mnogih src se polašča pravi obup; tako hudo jim je, tako sil* no butajo viharji gorja ob nje.
Kdo more v takih- viharnih dneh povedati tolažilno besedo tem najbolj prizadetim, pa tudi tebi, ki se čutiš nesrečnega, če* prav ne spadaš med najbolj ne* srečne, ampak morda celo med take, katerim Bog brez vsakega njihovega zasluženja najbolj prizanaša?
Samo Jezus. On govori vsem obteženimi: »Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam. Zakaj moj jarem je sladak in moje breme je lahko« (Mt 11,29*30).
Bridkosti in preizkušnje po* stanejo neznosne, ako se ima človek za neko visoko bitje, ki mu mora vse, celo sam Bog slu* žiti, pa se kar naenkrat znajde v jarmu nadlog in obtožen z nad* logami, katerih se s svojo moč* jo ne more rešiti. V srcu se zbu* di jeza in odpor — duša zgubi ves mir, in bolj fto se upira, bolj je nesrečna. Če pa tako mogočno bitje spozna, da je prav za prav le grešna stvar, ki je neštetokrat Roga žalila in mora za svoje gre* he zadostovati božji pravičnosti, — če nadalje premisli, da mnogo pravičnejših še bolj trpi kot o* na, —< če se še zatopi v jarem, ki ga je sam Sin božji iz ljubezni do nje nosil, — če se nazadnje poniža in postane zo vzgledu Kristusovem ponižna in krotka pod mogočno roko božio, zadobi mir. Trpljenje postane ponižne* mu in krotkemu človeku polago* ma lahko in sladko, vir miru, obilnega zasluženja in veselja v Bogu.
Do miru v preizkušnjah nam bo pomagala tudi misel na mnogo hujše bridkosti, ki bi mogle še priti nad nas, kakor so že prišle na številne druge ljudi.
Prav to noč sem premišljeval dolgo o usodi naših beguncev in kako bi jim -mogli svetovati in
pomagati. Bil sem vznemirjen radi ljudi, ki nimajo dovolj ra* -zumevanja in srca za te nesrečne žrtve sodobne brezbožnosti.
Pa sem zaspal. In zdaj vam po* ran kot kaka klepetava ženska svoje sanje. — Bil sem v visoki hiši. Naenkrat zaslišim- s ceste velik hrup in obenem okrog o* ken priletavanje kamnov. — Skočim previdno k oknu in na cesti vidim veliko drhal, tako za* loženo s kamni, da sem: kar ob* stal. Pred seboj je gnala skupino ljudi, v katerih sem spoznal be* gunee izza zavese; shujšane, sla* bo oblečene, z malenkostno prt* ljago v rokah. — Kakor da niso
bili dovolj nesrečni, jih je kruta drhal sramotila, psovala, gnala pred seboj in obmetavala s ka* menjem. _— Ostrmel sem ob tej nerazumljivi trdosrčnosti in ne* človeškemu sovraštvu do ljudi, ki nikomur nič hudega nočejo, ampak le za nekoliko dolžne lju* bežni prosijo. — Zaželel sem, da bi našim beguncem bila usoda vsaj še tako dobra kot včeraj... Zbudil sem se z mislijo, da bi tudi našim beguncem moglo biti še huje in da je prav, če tudi oni nosijo ponižno in krotko jarem Gospodov.
Nosimo vsak svoj jarem s Kri* stusom in našli bomo mir svo* jim dušam, ker Bog ve vse in ve tudi za odgovor na zakaj vseh križev in preizkušenj. — Meni* mo, da posameznikom in naro* dom, katere Bog očiščuje z naj* večjim trpljenjenii, pripravlja tu* di najlepše vstajenje.
SVETOGOKSKD MILOSTNA PODOBO
V italijanskih časnikih smo brali, da je prevzvišeni nadškof goriški na obletnico prikazanja Matere božje povedal, da je se* daj z gotovostjo dognano, kje se nahaja ugrabljena podoha svetogorska. Hoteli smo se pre* pričati, koliko je na tem resnice, in smo vprašali na pristojnem mestu.
Dobili smo zagotovilo, da je ugrabitelj podobo končno le vrnil cerkveni oblasti, a namesto v Gorici raje v Rimu, da je ista sedaj dobro zavarovana in da bo tam čakala odločitve, kdaj se bo spet vrnila na Sv. goro, ka* mor pač spada.
To je vse. Ne vemo, zakaj se je začelo novo razburjenje v de* želi in zakaj spet letijo očitki na Vatikan od strani ljudi, ki za Mater božjo sploh ne marajo in niti ne verujejo v njeno božje materinstvo.
Novo pri tej žalostni zadevi je le to, da zdaj vsaj vemo, da je milostna podoba najdena in da je v dobrem varstvu. Ugrabi* tel j pa naim je neznan, ker nihče
ni tako nespameten, da bi hotel svoje temno delo tudi objaviti. Vendar imamo vsaj to zadošče* nje, da je mož podobo vrnil cer* kveni oblasti. Bog daj, da bi kmalu dočakali zaželeni povra* tek vseh držav h Kristusu. Tedaj bomo tudi milostno podobo z vso slovesnostjo spet spremljali na njen dom na Sv. goro.
Neverniki pa, ki so o’ Mariji že vse grdobije pisali in govo* rili, in taki, ki so po vaseh orga* nizirali odpor proti njenemu ro* manju, naj kar molčijo in naj jih bo sram svojega odpada od vere in katoliške Cerkve.
Če se podoba nahaja v Vati* kanu, je treba pripomlniti, da ima vatikanski kapitelj posebne pravice do vseh milostnih po* dob, ki so bile z njegovimi do* voljenjem slovesno kronane, ka* kor je bila tudi svetogorska mi* lostna podoba že 1. 1717.
Izza ograje prihajajo zaneslji* ve vesti, da je Kranjcem in sploh romarjem izza bivše jugoslov. meje prepovedano hoditi na Sv. goro.
Novo veliko prikazanje Matere božje?
Nov Lurd ali Fatima v Italiji ?
Pred nami leži ilustrirana priloga lista »Voce Adriatica«, ki je izšla v Anconi 25. maja t. 1. V njej so natančno po* pisana prikazovanja Matere božje, katc* rili je bila deležna trinajstletna učenka tretjega razreda ljudske šole iz frakcije Gimiglkno občine Venarot.ta v provin* ci Ascoli — Pičeno. Iz te priloge želimo podati našim bralcem nekaj podatkov, ne da bi hoteli o vsej zadevi izreči ka* ko sodbo.
Deklica je srednje nadarjena, a zelo dobra. Radi očesne bolezni zgleda, ka* kor da bi so jokala. Njeni starši so zelo ubožni in otrok skoro ne ve, kakšni so čevlji. — Ko ni v šoli, pomaga doma in hodi vsak dan nabirat drva v skal* nato goro.
Prvič se ji je prikazala Marija v ne* doljo 18. aprila (pač pomemben dan). Pred Marijo se ji je pa prikazal, prav ko ,s-i je hotela naložiti snop drv, ki jih je bila nabrala na skalovitem hribu, otrok v belem oblačilu, bosonog in s perutnicami, ki se je pozneje predstavil kot »angel Gospodov«. Ta angel je v prvem razgovoru z Anico Federici — tako se imenuje izvoljena deklica — dejal mod drugim: »Vem, da želiš iti k p. Piju (to jo znani redovnik iz južne Italije, ki nosi Kristusove rane), le kar pojdi.. . «
Marija se ji je prikazala v razpoki neke skale v spremstvu 4 angelov, ki so stali po dva na vsaki strani. Obleče* na je bila prvič v belo, pozneje se je
prikazala v sinji obleki, pa tudi v tem* ni, in se je ,predstavila kot »Užaloščeno Spočetje«, kar bi utegnilo pomeniti Ža lostna Brezmadežna.
Prikazanj Marijinih je imela Anica in z njo vedno več ljudi celo vrsto. V nedeljo 23. maja so bila kar tri: ob 5.30, ob 13. in 24. uri. — Zdaj se ne prika* zuje več, a je napovedala, da se bo pri* kazala zopet -na tretjo nedeljo v septem* bru, t. j. na kvatrnico. Vse Aničine na* povedi so se doslej uresničile. Vsi so radovedni, ali se bo izpolnila tudi ta.
Marija je dala po svoji izvoljenki za gotoviti vsem tistim, ki so uverjeni, da so jo res videli, da se ne motijo in da je njihovo gledanje odgovarjalo resnič* nosti.
V dokaz, da se ona res prikazuje, je Marija napovedala velika znamenja na nebu. To pot je bilo napovedano zna* menje za peto uro in pol dne 18. maja.
V noči se je nabralo silno veliko ljudi na skalnatem hribu pred votlino prika* zovjinj. Ojb 5.30 je vstalo sonce izza gore Ascetisionc (Vnebohod) in sc za* čelo vrteti kot v Fatimi ter v tisoč bar* vah osvetljevati vso deželo.' To zname* nje se je še ponovilo in opazovali so ga tudi v Ascoli Pičeno, v Loretu, v Fermu itd. Nad soncem se je videl tudi poseben saj z Marijinim mono* gramom M, kakršnega so našli tudi v dveh žarnicah v Anconi oh priliki neke velike slovesnosti, ko je bil ves zvonik neke cerkve razsvetljen.
(Nadaljevanje sledi)
Palestina
Po mnogem odlašanju sta ven* darle obe vojskujoči se stranki ugodili uradnemu posredovalcu grofu Bernandottu in sta ustavili ogenj v petek -zjutraj 11. junija ob osmih. Zmagal je torej nad razpaljenim sovraštvom moral* ni vpliv ZN, kar je vsaj ena svetla točka pri njih poslovanju.
Grof Bernardotte si je izbral otok Rod kot nevtralno ozemlje za sedež svojega posredovalnega dela med Judi in Arabci. Pre* mirje je sklenjeno za 4 tedne in medtem čaka grofa še najtežji posel — namreč končni spora* zurni med prebivalci Palestine.
Dogodki v Italiji
Politično življenje se je preneslo na zasedanje poslanske zbornice in senata. Sprva so bile seje zelo burne zaradi su* rovih napadov komunistov in levičarjev, katerim so hrupno odgovarjali poslanci vladnih strank. Pa niso os-tali samo pri besedah; v Rimu je že vroče in italijan* ska kri je tudi vroča. Zato so se poslanci sem ter tja tudi dejanski spopadli, se nekoliko s pestmi pobožali in poskrbeli za potreben oddih med sejami in vmesno obvezovanje bunk v lekarni državne zbornice. Ker pa to škoduje ugledu zbornice in koristi edinole rdečkarjem, ki jim je za čim več zdražbe in motnje v zbornici in državi, so vladne stranke sklenile, naj njih poslanci mirno poslu* šajo in naj nič ne reagirajo na nobene žalitve in surovosti levičarjev. Tako se je zgodilo, da je 10. junija Togliatti pol* drugo uro metal blato na vse, kar ni ko* munfetično, žalil in zbadal, podlo pod* tikal — a zbornica ga je ledeno mrzlo in brezbrižno poslušala; le njegov sektor se je oglašal z odobravanjem. Morda bo te ljudi vendar začelo biti enkrat sram, če bodo drugi dostojni, oni sami pa peklensko surovi.
Iz Rima poročajo, da bo šc tudi po 30. septembru ostala zapora stanovanjskih najemnin v veljavi; da bo uradna cena za kvintal pšenice zvišana v severni Ita* liji na 6250 lir; da.se bo ministrska seja pečala z vprašanjem najemninskih po* godb za zemljišča, zlasti kolonskih po* levičarjev.
Po deželi pa se vžigajo in zopet uga* šajo stavkovna gibanja, ki so deloma upravičena iz gospodarskih razlogov, deloma pa tudi le politično zaukazana od levičarjev. Tu bo moralo prinesti ozdravljenje delavstvo samo, ko se bo naveličalo služiti komunistom kot stav* kovni material.
Naie meje
O naših mejah bodo razpravljali po* slaniki Anglije, Rusije, ZDA in Francije v Rimu. Trije so že izraziti svojo pri* pravljenost, da pametno pregledajo in popravijo tretji paragraf petega člena mirovne pogodbe (ta ravno govori o na* šib mejah), — ako se jiim pridruži tudi ruski poslanik, ki pa še ni odgovoril na tozadevni poziv ameriškega poslanika.
čeSkoslooaSka
je prišla tja, kamor nujno pridejo vse države, ki ne verjamejo besedam pok. papeža Pija XI. v okrožnici o brezbož* nem komunizmu, da namreč ni mogoče in dopustno nobeno sodelovanje s ko* munisti niti na karitativnem polju, toli* ko manj na državno*političnem, ako no* čejo društva ali države priti v popolno oblast komunizma. — V februarju t. 1. je C 5ottwald kot orodje Kominforme na pravil državna udar in s pomočjo ko; munističnega notranjega ministra izločil iz parlamenta vse nekomunistične stran* ke. Zunanji minister — demokrat Mu* saryk je tedaj žalostno končal s pod* taknjenim samomorom. Državni pred*
sednik Edvard Beneš je želel rešiti vsaj še nekak videz demokracije in sc je do zadnjega upiral novi od komunistov skrpucani »ustavi«, ki je na las podobna ustavam vseh sovjetskih satelitov. Staremu demokratu tega podpisa vest ni dopuščala. Raje je zadnji dan pred po* tekom roka za podpis ustave 6. junija napisal Gottwaldu pismo, v katerem javlja svoj odstop z motivacijo, da je bolan. Pravd vzrok pa navaja njegovo pismo šele proti koncu, ko se poslav* Ija od češkoslovaškega ljudstva, želeč mu, da bi bilo obvarovano katastrof in da bi vsi mogli delati v duhu medseboj* ne strpnosti, ljubezni in odpuščanja. »Želim vsem, da bi drug drugemu pri* znali in privoščili svobodo, ki naj bi je na ta način bili deležni vsi«. <— Vseh teh lepih in človeških pravic v komu* nistični država ni in tako je Beneš do* volj jasno povedal, zakaj odstopa.
Gottwald je s tihim zadovoljstvom prečital v ministrski seji Beneševo od* poved, predlagal, naj se mu pusti do smrti predsednikova plača in užitek gradu Lanv,— ter se kot ministrski predsednik vsedel na stolček državnega predsednika do dne 10. junija, ko naj bi državna zbornica, sestoječa iz komu* niistov in kimavcev — sopotnikov, izvo* lila Beneševega naslednika, ki bo ali je že Cottvvald. S Titom, Dimitrijem. Pavkerico in Grozom so si bili nekdaj tovariša v Moskvi pri Kominterni, kot oni sedi sedaj na prvem sedežu novega sovjetskega satelita: češkoslovaške ljudske republike. In železna zavesa je za* strla pred zapadno Evropo novo slovan* sko- državo. Iz države so seveda žc po februarskem državnem udaru .zbežali vsi vidnejši voditelji opozicionalnih strank, odpovedali so službo komuni* stom razni zunanji češkoslovaški posla* niki in konzuli in vsi ti bodo sedaj v inozemstvu zopet reševali svojo češko* slovaško domovino izpod komunistične sužnosti. Medtem bo pa ljudstvo v do* movina od komunistične bolezni ozdra* velo — pač kakor se godi po vseh vz* hodno*evropskih državah. Žalostno je to, a je le preresnično: zboleti je treba, da sc človek zave blagodati zdravja. — Satan jih je zapeljal, a le Bog jih bo mogel rešiti, če se resnično spokorijo. Upajmo, da ta doba ni prav daleč.
Zmanjšana pomoč Evropi
Marshallov podporni načrt je dobil hud udarec v ameriški poslanski zbornici, ki je z večino republikanskih glasov zmanjšala podporno vsoto za celih 25 %, to je za nekako poldrugo milijardo dolarjev. Nihče ni od zbornice kaj takega pričakoval; novica je prišla kot strela z jasnega. Tako okrnjenje podpore bi zelo za* vleklo ozdravljenje evropskih držav in bi poka-zalo v zelo grdi luči verolomnost ameriškega na* roda, ki podporo najprej obljubi in ponudi, nato pa roko umak* ne. 'La korak bi koristil edinole evropskim komunističnim državam. Zato so radi tega sklepa poslanske zbornice vsi vodilnej* ši ameriški diplomati in gospo* darstveniki zelo razdraženi in so zastavili vse sile, da bi vsaj v se* natu ne ponovili iste napake. Vanderberg, Marshall, Hoffmanu in tudi republikanski kandidat za predsedniško mesto Harold Stassen terjajo z vsem poudarkom, da se mora nakazati pod« pora Evropi v celoti in neokr* njena.
Shod Tretjega reda bo v nedeljo 20. 6. ob 4h pop. pri Sv. Ivanu,
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Štev 24
Ugrabljeni grški otroci
Grčija je terjala, naj ji obrobne drža* ve vrnejo otroke, ki so jih komunistični gvcriljci nasilno odvedli v tujino, M a d* žarska in Poljska sta že odgovorili, da tega nista pripravljeni storiti. Druga pravi, da taeih otrok nima, prva pa, da so ti otroei sirote brez staršev in da jih nima kdo oskrbovati v Grčiji.
Bodočnast Nemčije
Šest držav, t. j. Anglija, Francija, Združene države Severne Amerike, Belgija, Nizozemska in Luksemburg se je /bralo v Londonu in sklepalo o tem, ka* ko naj bi urediile zapadno Nemčijo ter jo pritegnile v sklop zapadno*evropskih držav, ki bodo deležne Marshallovega podpornega načrta za gospodarsko o« zdravljenje zapadne Evrope. Zastopniki »šestih« so soglasno sklenili;
1. mednarodno nadzorstvo nad bogato industrijsko Rursko pokrajino;
2. sklicanje ustavodajne skupščine za zapadno Nemčijo, ki naj bi pripravila novo ustavo in pripravila pot novi nem* ški vladi;
3. ustanovitev vojaškega urada, ki hi skrbel za varnost zapadne Nemčije.
Ko so bili ti sklepi objavljeni in uradno sporočeni vsem prizadetim do* mačim vladam ter Sovjetom, je nastal v svetu velik šum. Oglasili so se Sov« jeti, ki obdolžujejo zapadno šestorico, da je hotela s tem sklepom razrezati Nemčijo na dvoje v nasprotju s skl e* pom Potsdamskega sporazuma, naj bo Nemčija enotna. (Sami so pa prvi odre* zali vzhodno Nemčijo od zapadne, jo prav po komunistično plenijo in totalitarno vladajo ter so do sedaj onemogo* čili še vse konference, ki naj bi sesta* vile 'mirovno pogodbo s celo Nemčijo).
A zavrelo je tudi v Franciji, ki «e 110? ve samostojne, četudi le zapadno*ncm* ške države boje po prislovici: Kogar je kača enkrat pičila, se ustraši vsake zvite vrvice na tleh. Francozov pa nemška kača ni samo enkrat pičila, ampak že ponovno. Kmalu bi bilo prišlo do krize v vlada. Iker so komunisti spretno izra* bili tudi De Gaulejevo nasprotstvo proti sklepom »šesterih«. Nazadnje pa so se Francozi le uverili, da zviti vrvica še ni kača iin jo »odsek za zunanje zadeve« v poslanski zbornici le odobril te sklepe »s pridržki«.
MINIATURNI POLJEDELSKI TRAK« TORJI. Končno je zadoščeno zelo po* gostili potrebi v poljedelstvu s tem, da so začeli izdelovati zelo majhne traktor* jo, katere jc mogoče uporabljati tudi na zelo majhnih površinah ter na grič* kastih zemljiščih. Eden takšnih traktor* jev ima motor z zmogljivostjo 10 konj* skih sil, ki razvija brzino od 3 do 10 km na uro ter lahko zorje od 10 do 12 tisoč kvadratnih metrov zemlje na dan v glo* bini 30 cm.
DOB NOVICE
Naše šole
Zaključek šolskega leta na vseh na* ših srednjih šolah bo v sredo 16. t. m. ; šolsko sv. mašo v stolni cerkvi ob osmi uri. Naslednji dan se začnejo iz* piti čez 3. in 5. gimnazijski razred. Za* četek mature na gimnaziji in učiteljišču pa Ib.o 8. jul. — Sliši se tudi, da name* ravajo dija.ki prirediti goriškemu občin* stvu 27. t. m. prijetno iznenadenjc. Smo kar radovedni, kaj bo.
Na ljudskih šolah ho konec pouka s šolsko sv. mašo 26. junija.
Preteklo šolsko leto jc bilo preizkusno
URH in ŽEF
Dragi LJ Ril!
Kaj pa delaš, da se nočeš in nočeš več (.glasiti? Si bolan? Imaš preveč dela? Te je ulenila preobilica argentinskega rnesfl in drugih dobrot? Si ostal na božji poti v Lujanu, kamor si gotovo romal s Slovenci l>. maja in morda na romanju celo nosil slovensko zastavo, katero ste potem odložili pred kip Matere božje poleg drugih 36 narodnih zastav? Kako rad bi bil takrat tudi jaz med vami. Gotovo niste tam pred Marijo tako obupno jamrali, ka=kor to delajo ro» marji za zaveso. Večja bridkost na do* mačih tleh je sicer žalostna tolažba, ampak vkljub temu vam more vprav trpljenje domačih vliti poguma, da pri svojih bridkostih v tujini ne obupate. Skupno trpljenje se laže prenaša.
Pa kaj pišem?-Vprašani te, kako da se nič ne oglasiš. Če ne dobim odgovora z obratno pošto, bom pa še jaz utihnil.
leto za slov. šole v Italiji. Začetek jc b i povsod težak, posebno na srednjih šo* lah, ki so se otvorile en mesec po urad* nem začetku šol. leta in s precej okr* njenim številom profesorjev. Pozneje se je položaj nekoliko izboljšal, tako da vsaj konec šol. leta najde profesorski zbor skoro polnoštevilen. Upamo, da bodo uspehi pri izpitih pokazali, da se slovenske šole v Italiji resno trudijo za pravo vzgojo mladine.
Sv. birma
za otroke slov. šol v Gorici je bila v nedeljo ob treh popoldne v cerkvi sv. Ignacija. G. nadškof je birmal lepo šte* vilo otrok, po večini prvoohhajance.
Praznik sv. Antona v Jamljah
Zvedel sem, da praznujejo v Jamljah farnega patrona sv. Antona. Ker je bila nedelja lepa, sem jo mahnil s kolesom tja, da med Jameljei prebijem svoj ne* deljski oddih, in ni mi bilo žal. [V tej prijazni kraški vasici je bilo tako pri* jetno, da se 'bom za drugo leto še po* vabil. Že po cesti skozi Dol jc lepo, posebno letos, ko jc zaradi rednega dežja tudi na Krasu vse zeleno. Pšenica na njivah ob veliki asfaltirani cesti slco* zi Dol. je že vsa godna za žetev in čaka samo srpa. Potežkal sem jo. Dobro ka* že. Zrno je polno. Nalivi zadnjih tednov je niso vrgli, na tla kakor drugod v nižini in okrog Gorice. Tudi onstran meje na opajskem, komenskem in tomajskem Krasu kaže žitna letina dobro. Tudi se* na in krompirja se obeta letos obilo. Tako upamo, da ne bo treba Krašev* eem onstran meje stradati, kakor mo* rajo mnogi sedaj, ko otepajo samo po--lento.	1
V Dolu
Na Falkišču, ki je nekako naravno središče vseh vasic, posejanih po Dolu od Devetakov do Bonetov, sem slišal zvonit: tk sv. maši. Kako, ali imajo mašo v Dolu? Še nikoli je ni bilo! Pa mi po* jasnijo: »Odkar ne moremo več v Opat* je selo zaradi meje, imamo sv. mašo doma v šolskem poslopju. Na našo prošnjo so nam dali na razpolago naj* večjo	šolsko	soho.	Tu smo	si uredili
majhno kapelico, ki	je sicer	še vedno
precej misijonska, a postaja vendar vedno lepša, ker se Doljani zelo žrtvu* jejo zanjo. Tu imamo vsako nedeljo sv. mašo '11 tu nas je v maju obiskala tudi Marija Misijonarka, ki nam ho vsem ostala v najdražjem spominu.
»Kdo pa upravlja vašo novo faro?« Odgovor je hiter: »Gospod nune iz Ja* melj	prihaja	sem	vsako	nedeljo,
vsak	praznik	in še v tednu	večkrat«.
»A, tako. Torej ste zado* voljni sedaj, ko imate mašo tako blizu?«
»Pa še kako. Tudi moški hodijo se* daj v cerkev bolj kakor prej, ko smo morali v Opatje selo.«
Meni pa se je mudilo. Zato sem pustil zgovorne Doljanke in vozil naprej proti Jamljam. Mimo Doberdobskega jezera, ki sem ga vendar enkrat videl res kot jezero in ne samo kot blatno lužo, sem prišel kmalu v Jamljc/ Prišel sem še pra* vočasno, Deseta maša se še ni začela.
Ustavim se pred cerkvijo. Tu človek največ izve. Povprašam to in ono. Po* vedo mi, da so imeli ta dan pri jutranji maši prvo sv. obhajilo, da je bilo dosti otrok in prav zelo lepo. Res sem videl prihajati deklice v belih oblekcah in s koški cvetja v rokah. Kmalu pozvoni zvonec v cerkvi. Orgle zabučijo. Peta maša se prične. Pristopijo trije tuji go* spod je. Misl-tn, da so hili iz Gorice, ker jih domačini niso poznali. Poslušam pevski zbor. Dohro jo je rezal. Poznalo
čeprav vem, da večini bralcev »Slov. Prim.« to ne bo ljubo.
Te dni sem srečal »tovariša« Oreo* mondo, ki jc zelo zaveden Slovenec in se strašno jezi na krivice, ki mu jih delajo vsi Italijani od papeža do mež* narja —111 od De Gasperija do zadnje* ga osula. Toda te krivice ga le spodim* jajo, da I. pridno hodi k vsem italijati* skim pridigam, a ne k nobeni slovenski (posebno rad je poslušal p. Dionizija in p. Lombardija in potem čez oba godr* njal); da 2. bere italijanske času ke, a nobenega slovenskega ne; da je 3. v/go* ji 1 - otroke, ki nc znajo slovenskega je* zika. Torej pravi ideal slovenskega na* rodnjaka, ki bi niti v Trstu ne delal sramote raznim patentiranim narodnja* ki in in kristjanom v Taisti.
Torej ta Orcomondo me jc te dni ustavil in mi rekel:	»Ecco,	ste videli,
nadškof je že zopet začel blagoslavljati orožje! Blagoslovil je karabinerjem celo oklopni avtomobil. Naj nam le še govo« rijo duhovniki, da papež in škofje ne
se mu je, da ni še dovolj izvežban; bil je tu pa tam preglasen, sicer pa vsa čast pevcem in pevkam in organistinji, ki orgla. Petje je bilo kar izborno in sem ga z veseljem poslušal.
Procesija po vasi je tudi šla v redu; opazni sem lepo število moških. Potili smo se, ker je bilo precej vroče. Popol* dne se je pohladilo, ker je začelo gr* meti, a dežja le ni bilo. Tako je bila pot domov še prijetnejša.
Štandrež
Iz Štandreža se zopet oglašamo, da povemo, kako smo obhajali letošnjo sv. Rešnje Telo.
Začeli smo dan s prvim sv. obhajilom in smo videli pristopiti k mizi Gospo* dova lepo število 24 deklic in 18 dečkov, katere so hvalevredni starši prav okusno oblekli in obuli, medtem ko jih je go* spod veroučitelj oči vi dno dobro, pripra* pravil na vreden prejem tako velikega zakramenta. Novost pri letošnjem pr* vem sv. obhajilu jeibila ta, da so si prvi * obhajanei sami peli predobhajilno in po* obhajilno pesmico z več kiticami ob lepi spremljavi oddaljenih orgel. Po svetem obredu v cerkvi so otroci sedli v župni* šču k bogato obloženim mizam, kjer so se posladkali. Nato se je skupina prvo* obhajancev slikala in počakala 10. uro.
Po glavni sv. maši ob 10. uri, ki je bila letos tiha in so jo spremljale le ubrane melodije orgel, pri katerih sta sedela do* mači g. organist franc Lupin in še naš dobri znanec in prijatelj — mojster na orglah ■— g. Mirko Rener, sc je razvila zelo lepa procesija sv. Rešnjega Telesa.
V	procesiji so s prirojenim ponosom so* delovali številni fantje. Šolski otroci so stopali takoj za prvim križem pod nad* zorstvom učiteljic. Nato smo videli ros številne može in fante, ki so v dolgi vr* "sft t^rili častno stražo' našim osmim lepim zastavam. Sledila je mestna godba, k‘i je dobro igrala tudi naše stare pesmi sv. Rešnjega Telesa. Pred nebom, pod katerim je nosil pod podobo kruha skri* tega Odrešenika domači gospod v spremstvu še dveh duhovnikov, so bili prvoohhajanej in birmanci s svečami in cvetlicami. Šolski vrtec s koški cvetja je tvoril skupino zase, ki je vzbujala po* sebno pozornost tudi radi velikega šte* vila otrok. Zadnji del procesije so tvo* rile žene in dekleta, ki pa jih jc bilo manj kot navadno, ker so bile gotovo zaposlene s pripravo kosila za prvoob* hajance in birmance. Posebnost letošnje procesije je morda bila v tem. da so od* govarjali s petjem pri oltarjih strežniki sami; bilo jih je kar šestnajst.
Točno poldan smo dočakali tik po končani procesiji prevzvišenega knezo* nadškofa, ki je razveselil z zakramentom sv. birme kar 45 otrok, čeprav je bilo lansko leto istega dne birmanih skoro 100 naših otrok. Letos je prevzvišeni birmance tudi izpraševal, tako da g. ve* roučitclj ni zaman otrokom povedal, da se morajo učiti predvsem za življenje, a tudi zato, da bodo znali odgovoriti na vprašanja gospoda nadškofa.
Po popoldanski pobožnosti so šli vsi otroci nekoliko na sprehod in izlet, po večini kar z avtomobili, ki so jih botri šofirali. Z nočjo so se vrnili in zaključili dan z očividno splošno zadovoljnostjo.
„(?as(lcctoo<< koilcofi
Dragi gospod punc France !
Deklice in dečki iz V. razreda osnov* ne šole v Štandrežu Vas poznamo ne le iz »Pastirčka«, ampak tudi ker prihajate za velike praznike svirat na naše orgle. Zadnjič smo Vas videli in slišali na sv.
blagoslavljajo orožja.«
Tudi jaz sem obstal. Moje mnenje je sicer, da škof že ve, kaj dela, če jc tud; ros blagoslovil ta oklopni avtomobil in še cel arsenal orožja povrhu. Toda če bi hil jaz papež hi prepovedal taka bla* goslovila že zaradi pohujšanja hudobnih i.11 neumnih ljudi, kateri /adi takih stvari potem opravljajo in obrekujejo Cerkev in še nas vernike povrhu, češ da držimo s Cerkvijo, kj da pripravlja in blago* slavlja vojske. Zlobec naj vzame vse orožje, najprej seveda tisto, ki ga zbi* rajo razni, zločinci ... In če je že oryžje za red in mir v državi potrebno, naj vendar naši duhovnik« ne hodijo okrog tega orodja, ker jc pač na tako slabem glasu. To jc morda tudi v duhu rajnega papeža Pija XI., ki je dejal, da latinsko pravilo »Če hočeš mir, pripravljaj voj* no!« ni najboljše, ampak da naj se naro* di držijo tega pravila: »Če hočeš mir, pripravljaj mir!«
Šel sem na Oslavje in spotoma obi* skal g. Antona, da mu voščim za god.
Rešuje Telo. Sedaj smo z žalostjo zve* deli od našega gosp da veroučitelja, da mislite oditi čez nekaj časa tudi Vi če/ morje k svojcem. Joj, kako nam je žal ! Pa kaj res ne bi mogel ostati v naših domačih krajih ? V našem štan* drežu je dela in jela tudi za Vas. Naš g. župn-k bi Vas bil gotovo vesel in mi vsi bi bili srečni. Ako je le mogoče, spremenite svoj sklep in pridite k nam. Ako pa kaj takega ni več mogoče, potem vedite, da Vam želimo srečno pot in o* bilo plodonosnega in zadoščenja polne* ga dela za Boga in slovenski narod v no* vi. domovini do dneva vesele vrnitve, ki naj bi napočil čimprej.
Torej najlepše pozdravljen, ako odpo* tujete, in še bolj, ako pridete k nam.
Bog Vas živi !
Štandrež, dne 4. 6. 1948 ob 11. uri med poukom krščanskega nauka, pri katerem smo dobili zadnjo letošnjo Pastirčkovo številko. Sledi vrsta podpisov.
Podpore najbolj potrebni begunci naj ■se /.glasijo v Dobrodelni pisarni!
Izza železne zauese
Iz Tolmina je prišla vest, da je bil tam obsojen na 11 let prisilnega dela g. župnik jz Drežnice A. Češornja, o kate* rem vemo, da jc ponižen,-a tudi znača* jen dušni pastir. Baje so^ se prišli domači ljudje od njega poslavljat. Oni so se jo* kali, a g. župnik je bil videti vesel, da sme za Gospoda kaj trpeti.
Taki duhovniki so pravi ponos Cerkve.
Toda prihajajo vesti tudi o pastirju, ki hi rad reševal ovce in še bolj sobe na ta način, da se hlini oblastnikom s pove* ličevanjem osvobodilne borbe, in o dru* gem. ki sc je vpisal v OF in še vernike k temu naganja, kar jima značajni ikato* ličani zamerijo. — Junaštvo je redka stvar in zato molimo za vernike in du* hovnike pod rdečim nasiljem, da bi o* stali Bogu zvesti.
Izkušnja nas uči, da so se izkazali v zadnjih letih za največje slabiče prav tisti ljudje, ki so pod fašizmom najbolj grajali naše škofe, da niso bili dovolj od* ločni v borbi za svoliodo Cerkve. Ali ni morda v tem neka kazen zanje in opo* zorilo za nas, da bodimo najprej sami vse tisto, kar pričakujemo od drugih ?
Prišla je ura, ko Cerkev od nas vseh zahteva poguma pri delu za kraljestvo božje. Marsikaj, kar sc večkrat imenuje »previdnost«, je izdajstvo !
Družinske ali gospodinjske pomočnice imenujemo navadno služabnice, služki* nje, tudi dekle, To so pa sami naslovi, ki našim dekleitom nič nc ugajajo in sc jim zdijo poniževalni v teh časih, ko bi radi vsi uživali neomejeno svobodo in samo gospodovali in ukazovali in nihče rad ne uboga in služi. Pa ne le dekleta, ki pomagajo v raznih družinah, temveč tudi druge ženske in mošiki smatrajo včasih služabnico, deklo in tudi hlapca za nekaj m&nj vrednega.
Radi poganskega prizvoka suženjstva, ki ga je dalo staro in ga daje novo po« ganstvo nazivu služabnik — servus -prav radi imenujemo naše služabnice 7. bolj dostojanstvenim imenom družinske pomočnice, ki nam njihov poklic vendar bolje označi kot le služabnica, pa tudi bolj kot »gospodična« Anica ali »tova* ri;i‘ca« Anica. )
Mnogi ljudje nižjih stanov so se go* tovo oddahnili, ko so nekega dne slišali, da so prav za prav vsi ljudje enaki, t. j. »tovariši« — od cestnega pometača in diiniinikarja pa do vsemogočnega vladar* ja in maršala kake države.
Ob tej priliki sem ga vprašal, kako je z blagoslavljanjem orožja. Gospod je zelo moder mož in ne govori kar tako na slepo. Vzel je v roke bukve, kjer so vsi blagoslovi, kakor blagoslov sv. Bla* ža, nove železnice, vina sv. Janeza itd. Pa ni našel nobenega blagoslova za no* beno orožje. Pač pa je rekel, da je tam neki blagoslov, ki velja za vse stvari. Torej se lahko blagoslovijo vse stvari;
samo peklenščka in reči, lei le njemu služijo, ni mogoče blagoslavljati. V tem blagoslovu pa prosi duhovnik Boga, da bi tisti, k,i sc bo blagoslovljene stvari po njegovi postavi 111 volji posluževal, po klicanju Njegovega najsvetejšega Imena dosegel telesno zdravje in duš* 110 varstvo. Torej če bi blagoslovil g. nadškof orožje, bi to pomenilo, da želi, naj bi karabiner ji, ki so postavljeni za varnost poštenih ljudi in imajo v ta na* men tudi orožje, to orožje rabili lc po božji volji in postavi v obrambo pošte* nih s takim strahom božjim, da pri tem ne bodo pokončali ne svojega telesa in tudi ne svoje duše s pokončavanjem te*
Toda prav beseda »tovariš« najbolj kaže, kako malo zaleže beseda, ako ni* ma nobene prave vsebine, ali pa pomeni ravno obratno od tega, kar si navadno ljudje pod njo predstavljajo. Kako naj bosta v navadnem pomenu besede tova* riža 'učitelj in. učenec, oče in sin, dušni pasitir in njegov vernik, ječar 111 njegovi predstojniki do notranjega ministra in uboga njihova žrtev v ječi itd.?
Veliko bolj primerna je za nas vse beseda služabnik. Jezus .sam je rekel, da ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi 011 stregel. Svojim apostolom je-naročil, naj ho tisti, ki je prvi med njimi, slu* žabnik vsem ostalim. Zato se tudi nje* gov namestnik na zemlji imenuje »slu* žabnika vseh služabnikov božjih«. Kra* Ijica nebes in zemlje se jo tudi ponižno imenovala »deklo Gospodovo«.
V	človeški družbi je popolnoma iz* ključeno, da bi bili vsi ljudje po svojem družabnem položaju enaki. Sv. Pavel bi rekel, da glava ne more biti noga in roka ne jezik itd. Človeška družba je nekako telo, ki ima različne ude, kate* rih nekateri so bolj in drugi manj od* lični, a vsi koristni in potrebni in zato vsega spoštovanja vredni. Graje in za* ničevanja pa so vredni le itisti udje, ki svoje naloge ne izpolnjujejo. In tak ma* lopridon ud je lahko najimenitnejši, kot je glava, ali pa najmanj imenitni, kot je
11.	pr. mezinec na nogi.
P pomislimo, se bomo prepri* za prav vsi udje drug dru* in se vzajemno	podpirajo
•škem telesu kot	v človeški
Služabnica,	ki ji je težka	misel, da
služi,	naj	se	večkrat spomni	na to, da
tudi njeni »gospodarji« njej služijo. Marši,kak gospodar, ki nujno potrebuje družinske pomočnice, mora težko slu* žiti, varčevati in si marsikaj odreči, da more vzdrževati služabnico, in tako pač tudi on za služabnico služi, morda še bolj trdo služi kot ona sama.
Služabnici služi še cela vrsta drugih navidezno imenitnejših ljudi. Tako jim služijo obrtniki, trgovci, zdravniki, itd. — in tudi duhovniki, ki so najbolj zvesti služabniki prav najbolj ponižnih in od nespametnih ljudi najbolj preziranih udov človeške družbe.
Draga služabnica! Naj te naslov tvo* jega poklica ne bega in nikar se ga ne sramuj. Nasprotno, misli si, da je tvoj naslov najbolj pošten izmed vseh našlo* viiv. ker sc poda kot ime človek vsem ljudem. Samo Lucifer in njegovi pravijo: Ne bom služil!
Socialno vprašanje se bo zelo pribli* žalo rešitvi, ko se bodo vsi ljudje ovede* li, da prav /a prav niso ne tovariši ne gospodarji in učenikf, ampak da so vsi le služabniki božji in da morajo biti iz ljubezni do Boga .tudi drug drugemu po* močniki in služabniki.
Od vsakega služabnika se pa zahteva, da vestno izpolnjuje svojo dolžnost, in ta* ko bo njegova služba v časti pri Bogu in vseh poštenih ljudeh.
(.Se nadaljuje).
DAROVI:
Za »SLOVENSKO SIROiTIŠčE«: Trgovka v Gorici 100; iKs Hrovatin 216 ustanovninc; N.N. 20; Katoliška knjigarna v Gorici 1000; Cigoj Mara 100; župnik Ivan Reščič 300; Marija Hvala 100; Milka Klančič 500; Jožef Petarin 500; Brešan [500; Ambrožič Elizabeta 1(X); Okroglic 200; Blažič Karmela 100; Blažič Marija 100; Brc/.ugar Ana Marija 200 lir. Srčna hvala!	1
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ
Katoliška tiskarna - Gorica
les nedolžnih in poštenih ljudi
Drugi Urh I Zaradi norcev bi jaz orožja ne blagoslavljal. Če bi pa bili ljudje krščanski iu pametni, bi bilo mor* da dobro, ako bi sc ta molitev molila vsakikrat, ko kak človek vzame v roke orožje, ki se tako lahko zlorablja — in ki ga najbolj zlorabljajo tisti, kateri se nad takim blagoslovom najbolj pohuj« šujejo !
Toda to molitev bi morali trobentati po zvočnikih, da bi jo slišali vsi, tudi na/ glušni Orcomondo, ki vse razume na* robe.
Sicer pa ni še popolnoma ugotovljeno, ali jc kaka kapljica blagoslovljene vode padla na oklopni avtomobil, ali pa je vsa ostala na orožnikih, ki imajo tako nevarno službo in so zato tudi potrebni blagoslova za dušo in telo. To sem ti hotel povedati, tla se ne boš prav preveč pohujšal, ako pride tudi do vas poročilo o omenjeni blagoslovitvi.
Vsi Te pozdravljamo preiskreno 1
Tvoj Zef