Kastracija političnega, nakar še policija

slovenski

2018

letnik 6, številka 1

dejanskost uma   gledališče kot ne-umetnost   Heglov Doppelsatz   nemogoča reprezentacija   tranzicija k postkapitalizmu

Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Kastracija političnega je odvzem moči in užitka, vendar ne pomeni, da tisti brez moči ne morejo uživati v kastraciji policije, čeprav, razen ob redkih historičnih priložnostih, v fikciji, zlasti gledališki. Heglov Doppelsatz "Kar je dejansko, je umno, in kar je umno, dejansko je" je za aktivistično in angažirano gledališče zelo pomemben, saj trdi, da je mogoče brez sklicevanja na realnost uprizoriti um kot aktualen. Gledališče je posledično aktualno le tedaj, kadar je umno, in ne tedaj, kadar je realno; da bi bil um aktualen, pa mora biti uprizorjen. Petdeset let je, kar je Michael Fried gledališče razglasil za ne-umetnost. Estetski modernizem naj bi proizvajal samozadostna umetniška dela, ki ne računajo z občinstvom, česar gledališče principialno ne zmore. Teatralnost je zaveza med uprizoritveno umetnostjo in občinstvom o aktualnosti fikcije, ki je proizvod medsebojnega razmerja med njima. Diagnoze sodobnosti menijo, da gre za tvegano in negotovo tranzicijo v postkapitalizem. V tveganih in negotovih razmerah uspeva "subjektivni dejavnik". Gledališče je med močnejšimi subjektivnimi dejavniki, aktualnost pa dosega, kadar sprejme svojo vlogo kot taktično v de Certeaujevem pomenu in se s tem postavi na mesto plebejskega pogleda. Civilno-družbena gibanja osemdesetih let, kamor je tedaj sodilo tudi gledališče z uprizoritvenimi umetnostmi, sta označila David Held z modeli demokracije in John Keane s teorijo civilne družbe. Težava sodobnega uprizarjanja političnega je nezmožnost produktivne reprezentacije ljudstva, ki je podobna nezmožnosti sodobnega gledališča, da bi z reprezentacijskimi sredstvi uprizorilo aktualnost uma.

06.08.2018