Politlčiii ogled. Avstrijske dcžele. V teh dneh je na Daaaju poavetovaaje šolskih mož glede preBaredbe ačiteljišč. Predlaga se, naj se akrajaa ali pa olajša na njih ačna tvariaa, potem pa aaj se napravi učiliače za nje, ki bi kedaj aa meščanskih. šolah ucili. Oboje ai brez vaega, toda aaše zaupaaje ai veliko, da bode iz aja kedaj reaaica. — Kmala po žetvi aaide se na Dunaju več odlicaih niož, da sestavi apomeaico o aedaajem ataaju kmetov ia jo izroči potem svitlemu cesarju. Kolikor se čuje, bode v ajej nekaj dobrih aasvetov ia mi želimo, da ostanejo možje v njej pri stvari ter je Be mabnejo aa politično polje. — Grof Sclioaborn, v drago izvoljen za dež. poslanca v Og. Gradižča, ai vzprejel izvolitve, pravijo, da na željo grofa TaafFeja. Volilci mislijo ga sedaj pa še voliti v tretje ter je bojda upaaje, da se potlej grof ae bode dalje braail poslaastva. Na vaak način so tu apletke, aedaj še akrite, a kedaj pridejo gotovo aa avitlo. — Iz tega, kar je miaister pl. Gautsch izvedel na potovaaju po českih mestih, aklepajo nekateri, da razcveto po tamošnjib šolah uove rože, za — nemščJBO. No kdor jih bo ačakal, bode jib pa videl. -— Naši ,,žgeui" Nemci imajo sedaj poleg večih maajših, v Gradca, Mariboru, v Celju, novo veliko glasilo v ,,Deutacbe Zeitang" a kake sorte da so, nazaaaja nam zadoati to, da jo vreduje mogočai jud — dr. Haas Friedjnng. Ultraaemci pa judje, ali vam ta lepo ngliha vkap štriha"! — V Gradcn živi od 1. jnlija aov šulverein, ,,šulverein za Nemce", ta ne mara jadov ia pravi, da ma ni za ponemčevaaje. Ako je zadaje resaica, radi in veaeli ga pozdravimo, — Koroški prebivalci aa obeh bregovih Drave niao veaeli tega, da ae reki poravnava atraga. Staae bojda aeznaao veliko denarja, ki pride iz davkov, toda ne daje zagotovljeBja, da jih obvaraje posehmal škode vsled povoduji. Ko bi ae deaar pa naložil na obreati, lehko bi se vsaka škoda popravila z ajimi pa bi še preostalo denarja. Misel, kakor je podoba, ni kriva. — Okr. glavar v Kamaiku oa Kraajakem dobil je neko pismo, v katerem se ma grozi z iztiranjem, ako ae pasti ljadem boditi prek neke brvi Ker se ima glavar za Nemca, zagnali so nltranemaki lističi straaen hrup, čea, da gre na Kranjakem Nemca povsodi za življenje. Da Be gre ta za Nemca, vidi vsak, ako le hoče in meaimo, da vedo to tadi aaši Nemci, toda njim gre za lmjskanje ia aluži jim v to vse, naj je tadi le kako brezimno piamo. — Meatai 8vet v Tratu bi rad imenoval šolske aadzornike, zakaj"? Da bi tako šole ae bolj italijančil. toda ni ma obveljalo,kajti te nadzoraike imenuje aamo c. kr. vlada. Po mcstu še širi kolera, vendar še ne zaatao iu napada le bolj abožae ljadi. — V Reki pa je kolera že precej huda, doalej je kacih 30 ljadi vsled Bj'e umrlo, ozdravilo pa se jih je meada tadi toliko število. Za mesto, ki ni veliko, je to Ijadi že precejaaje atevilo. — V Zagrebu ao si precej že v atralin radi kolere ia meato pridno razkužujejo s karbolao kialino, porazaipali so je po mesta že 7500 kilo. Vnanje države. Da-si turška in črBogorska vladi niste v boju, tepo se veadar aa razaih krajih tnrške ia čraagorake čete ia pravi se, da ae iz teh prask izvije lehko nova vojaka. Moj Bog, ali se jim se tla aiso dovolj napolnila s krvjo! — Bolgaraki kaez je Rusom prav tra v peti ali oa ae zmeni za to le malo ia preatraja ravao aedaj sodaije po svoji novi deželi, Vzbodni Rameliji, ter jih eaači onim, ki so v Bolgariji. — Rasi imajo sila veliko vojakov v Beaarabiji o ramuaaki meji in pravijo, da bodo adarili čez bolgarake meje. Ako je aa tem kaj reaaice, potem se prične z aova buda vojska aa Balkaau ia ae v6 se, kdo da se bo a čaeom va-ajo zapletel. — Kultarna vojaka sedaj poaebaje aa Nemškem. Uže dobiva škofija za škofijo svojega škofa ia kolikor se vidi iz doaedanjih, ne meaa se vlada preveč v cerkvene reči. — Knez Bistnarck pride, gredoo iz Gostinjskih toplic, na Dunaj, da se po.svetuje z grofom Kalnokyjem, našim skupnim ministrom za zunanje zadeve. To meri na nekaj, brž ko ne hoče so Biamarck zagotoviti avstrijske pomoei, ako pride do vojske raed Nemci in Francozi. — Dosedanje ministeratvo na Bavarskem oatane, ker novi vladar, princ Luitpold, ni vzprejel odstopa, tudi naprej na krmilu vlade. Kaj pa poreče na to dež. zbor, ki ne mara tega ministerstva, še ni znano. — Vodja konaervativne stranke na Belgijskem, grof Malou je zadnji ponedeljek umrl. Bil je predsednik v ministerstvu. Moža bodo težko pogrešali. — Gladstone pri zadnjih volitvah ni zmagal in tako ne bode nič iz samouprave Ircev. Anglež pač ne izpusti rad, kar ima v krempljib. — Francozi ao žive krvi in radi ae poprimejo nove misli, posebno ako ngaja njih ponosu Sedaj govoi'6 veliko o vojski proti Nemčiji, naj si pridobe nazaj deželi Loreno in Alzacijo. Vlada je naročila veliko novih pušek in atreliva inJjudstvu se ne zdi škode lepega denarja. — VSpaniji kraljica udova pridobiva čedalje boljsrca ponosnih Spanjcev in strab, da pride repu-blika, zginova — Italija ima še vedno svojo kolero, prikaže 8e ("edalje gosteje in na več-ih mestih. Vsled tcga izostanejo tujci, to pa je aila hudo za veonio prebivalcev, ki žive ravno le od tujcev. — Cudno je, da je nekdauji garibaldinec v drž. zboru izprožil misel, naj se kralj aprijazni s 8v. Oeetom. Lepo bi to že bilo ali mi menimo, da še bode iz te moke težko kaj kruha. Jabelko še ni izzorelo. —• Pogaja se Fraucoska vlada a Kongijsko za mejo ali pogajanje se je pretrgalo, ker niao našli onih kra jev, ki bi po pogodbi imeli delati mejo. To je pač čudna pogodba, ki govori o krajih, katerih ni moči najti.