glasilo slovenskega elektrogospodarstva, junij 2007 Elektroenergetski sistem se prilagaja podnebnim spremembam Ustanovljena Energetska zbornica Slovenije Elektro Gorenjska bo ponudila Reenergijo vsebina 35 4 ELEKTROENERGETSKI SISTEM SE PRILAGAJA PODNEBNIM SPREMEMBAM V Čatežu je konec maja potekala že 8. konferenca Sloko Cigre-Cired, na kateri je 450 strokovnjakov z različnih področij elektroenergetike štiri dni razpravljalo o aktualnih energetskih vprašanjih. Letošnja vodilna tema so bile podnebne spremembe, pri čemer pa se razpravljalci niso mogli izogniti tudi razpravam o bližajočem se popolnem odprtju trga. Uvodni dan srečanja so bile predstavljene različne energetske tehnološke platforme, v času srečanja pa se je zvrstila tudi vrsta različnih sponzorskih predstavitev. 24 TRAJNOSTI RAZVOJ SLOVENIJE BOMO DOSEGLI LE S KONSENZOM Na svetovni dan varstva okolja 5. junija je v državnem svetu potekala civilna razprava o planu B za Slovenijo, ki pomeni alternativni razvojni program skupine nevladnih organizacij in strokovnjakov. Kot je bilo slišati, okoljske spremembe opozarjajo na resnost izziva trajnostnega razvoja v naslednjih letih, pri čemer bi morali zagotoviti nadaljnjo gospodarsko rast ob čim manjših vplivih na okolje. 28 USTANOVLJENA ENERGETSKA ZBORNICA SLOVENIJE V Ljubljani je 15. junija potekala ustanovna skupščina Energetske zbornice Slovenije, ki se jo je udeležilo 28 energetskih družb iz vse Slovenije. Navzoči predstavniki družb ustanovnih članic so soglasno sprejeli statut in izvolili organe Energetske zbornice Slovenije, za prvega predsednika Energetske zbornice Slovenije pa je bil izvoljen dr. Milan Medved. Vloga nove zbornice naj bi bila podobna tisti, ki jo je v okviru zborničnega sistema imelo Združenje za energetiko, in sicer predvsem strokovne izmenjave mnenj in usklajevanja ključnih razvojnih energetskih vprašanj. 35 PREPOČASNO ZNIŽEVANJE IZPUSTOV ZA DOSEGO KJOTSKIH CILJEV? Evropska agencija za okolje je sredi junija objavila letno poročilo o evidencah toplogrednih plinov v letih 1990-2005, iz katerega izhaja, da je Evropska unija leta 2005 v ozračje izpustila nekoliko manj toplogrednih plinov kot leto prej. Ti so se v primerjavi z letom 2004 znižali za 0,7 odstotka. Gre sicer za spodbudne premike v boju proti onesnaževanju, pri čemer pa bo treba prizadevanja za zmanjšanje izpustov še okrepiti in pospešiti, če želimo do leta 2020 v Evropski uniji dejansko doseči zastavljene cilje. 44 ELEKTRO GORENJSKA BO PONUDILA REENERGIJO Vodilni možje Elektra Gorenjska so sredi junija podrobneje predstavili potek in novosti ob bližajočem se popolnem odprtju trga z električno energijo. Kot so poudarili, v prvi fazi ni pričakovati sprememb cen električne energije, prav tako pa ne pričakujejo večjega števila prestopov sedanjih odjemalcev. Tistim, ki jim skrb za okolje ni tuja, bodo za simbolično ceno ponudili tudi elektriko iz povsem obnovljivih virov, ki so jo poimenovali reenergija. 48 MANJ VODE V REKAH VPLIVA NA POSLOVANJE Posledice podnebnih sprememb se čedalje bolj odražajo tudi v proizvodnji hidroelektrarn, pri čemer se je v Sloveniji za zdaj spremenil predvsem režim padavin, medtem ko letna količina padavin dolgoročneje še vedno ostaja primerljiva s preteklimi leti. Med slovenskimi rekami ima še najbolj enakomeren vodni režim Drava, Sava je nekje vmes, najbolj hudourniškega značaja pa je Soča. Težave z nihanjem proizvodnje hidroelektrarn v HSE rešujejo znotraj bilančne skupine oziroma s prilagajanjem proizvodnje drugih elektrarn in uvozom. Postavljanje novih vsebin Čeprav elektroenergetski sistemi zaradi svojih tehničnih značilnostih sodijo med okorelejše, pa se uvajanje energetskega trga čedalje bolj odraža tudi v poslovnih dinamikah podjetij, ki so vendarle oziroma še bodo začela med sabo tekmovati za naklonjenost svojih odjemalcev. Tako so nekatera javnost že seznanila z načrtovanimi paketi novih ponudb, s katerimi poleg spodbujanja uporabe obnovljivih in okolju prijaznejših virov energije napovedujejo tudi ozaveščanje prebivalcev o učinkovitejši rabi energije, pa tudi širitev dejavnosti na druga sorodna področja, kot so denimo oskrba z vodo, plinom in telekomunikacijskimi storitvami. Skratka recept, ki ga poznamo že iz prakse tujih energetskih podjetjih in je, resnici na ljubo, vsaj kar se spodbujanja obnovljivih virov energije in ozaveščanja odjemalcev tiče, bil že zapisan tudi v energetskem zakonu. Če aktualne razmere analiziramo podrobneje, lahko hitro ugotovimo, da jim v sferi novih tržnih prijemov kaj drugega od širjenja ponudbe niti ne preostane, saj veljavne cene električne energije za gospodinjstva ne omogočajo praktično nobenega manevrskega prostora za njihovo dodatno zniževanje in jih bo slej kot prej treba celo zvišati in prilagoditi dejanskim razmeram na energetskem trgu. Ob tem hudič tiči ravno v tem, da so analize dogajanja na trgih, ki so se popolnoma odprli že pred leti, pokazale, da se odjemalci še najbolj odločajo za zamenjavo dobaviteljev ravno oziroma predvsem zaradi nižje cene, in ne toliko zaradi drugih dodatnih ugodnosti. V skladu s temi izkušnjami tako v poletnih mesecih tudi pri nas ni pričakovati večjih pretresov na elektroenergetskem trgu, kar so ne nazadnje potrdili tudi vodilni možje osrednjih distribucijskih podjetij. Kako bodo zadeve potekale v prihodnje, bo v prvi vrsti odvisno od dogajanj na širšem evropskem, če ne celo na svetovnem trgu, in tudi od pripravljenosti države, da popusti nadzorne vajeti, in se postopoma dejansko umakne iz energetske panoge. Ne glede na vse, pa je spodbudno že to, da so nove tržne razmere podjetja vendarle prisilile k iskanju novih poslovnih vsebin in tržnih niš. Kajti, tudi če s tem ne bodo ravno obogatela, in si občutno izboljšala slike poslovnih kazalcev, bomo odjemalci s popestritvijo ponudbe nedvomno precej na boljšem. To pa je bil tudi poglavitni namen odpiranja evropskega energetskega trga, mar ne? 95 92 84169?7590 nas izdajatelj Elektro-Sloveni ja, d.o.o. uredništvo Glavni urednik Miro Jakomin Odgovorni urednik Brane Janjić Novinarka: Minka Skubic Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si časopisni svet Predsednik Joško Zabavnik (Informatika), Podpredsednica: Jadranka Lužnik (SENG). Člani sveta: mag. Petja Rijavec (HSE), Aljaša Bravc (DEM), Jana Babič (SEL), Doris Kukovičič Lakič (TE-TOL), Ida Novak Jerele (NEK), Majda Pirš Kranjčec (TEŠ), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Žgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), mag. Renata Križnar (El. Gorenjska), Danica Mirnik (El. Celje), Mihaela Šnuderl (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Barbara Škrinjar (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov), Ervin Kos (predstavnik upokojencev). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana oglasno trženje Elektro-Slovenija, d.o.o., tel. 051 356 742 oblikovanje Meta Žebre grafična priprava Schwarz, d.o.o., in tisk Ljubljana naš stik je vpisan v register časopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega značaja. Naklada 5.278 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 3. avgusta 2007 Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 23. julija 2007. naslovnica TE Brestanica foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si 02238823 31 JEJ^ Manjka Hfl več radosti Moč države se ne kaže samo v vladi, parlamentu, ustanovah, zakonih, razvojnih strateških dokumentih, gospodarski rasti in podobnem. Za resnično moč države so pomembne še zlasti pristne osebne, družinske in družbene vrednote. Med temeljne vrednote, ki so bile v preteklih obdobjih premalo upoštevane, prezrte ali napačno interpretirane, sodi tudi solidarnost. Ker neugodne posledice segajo tudi v sedanji trenutek, se temu problemu ne moremo izogniti. Solidarnost ima namreč velik pomen za uravnotežen družbeni in gospodarski razvoj. Po osamosvojitvi so se razvojne možnosti Slovenije vrsto let dušile v primežu nekdanjih političnih elit, ki so se pod plaščem navideznih prizadevanj za demokratične spremembe izdatno okoristile v procesu »prihvatizacije«. V resnici so se šele z vstopom Slovenije v EU odprle možnosti za hitrejši družbeni in gospodarski razvoj. Ker je v prejšnjih obdobjih razvoj na mnogih področjih obtičal na stranskem tiru, bo aktualna vlada morala vložiti še ogromno naporov, da bo stvari postavila na pravo mesto in bo Slovenija lahko zadihala s polnimi pljuči. Eden od sodobnih izzivov je tudi pereča potreba po nadaljnjem vzpostavljanju ustreznih oblik solidarnosti na različnih ravneh, še posebej v odnosu do socialno šibkejših slojev prebivalstva. Solidarnost je dolgoročen proces, ki temelji na predpostavki, da so člani v družbi odvisni drug od drugega, se medsebojno priznavajo in spoštujejo kot osebe ter imajo drug do drugega tudi določene odgovornosti. Država mora zagotavljati zunanje okvire, za vsebinske in etične vidike solidarnosti pa so poleg vsakega pripadnika družbe odgovorne tudi vse večje in manjše družbene skupine. Pri tem je zelo pomembno načelo, da vsak posameznik ali majhna družbena skupina sama stori tisto, kar zmore. Če gre za večjo potrebo po solidarnosti, na pomoč priskoči večja družbena skupina. Ključni pomen ima dejanska pripravljenost za medsebojno pomoč. Stara logika socialistične dialektike nikoli ni in ne bo mogla dojeti, da se gradnja solidarnosti v družbi začenja pri konkretni osebi, se nadaljuje preko družine in se nato po različnih družbenih ravneh vzpenja proti vrhu. Ni pa to enosmeren proces, saj gradnja solidarnosti poteka tudi v obratni smeri. V demokratični družbi gre torej za celovit proces uveljavljanja solidarnosti posameznika do družbe in solidarnosti družbe do posameznika. Sicer pa Slovenija potrebuje več odločnosti, da bi se znebila vplivov virtualnega sveta in se bolj pogumno podala na pot veselja do življenja, otrok, družine, dela, ustvarjanja. Potem se bo na obrazih ljudi pokazalo več radosti, na razvojnem področju pa več ustvarjalne energije. Vendar bo v svetu, ki se brezglavo podi za dobički in užitki vseh vrst, uveljavljanje temeljnih vrednot še dolg proces. Za preživetje je najpotrebnejše ozaveščanje, da najglobljih, najvišjih in najboljših »stvari« v življenju ni moč kupiti, ker so lahko samo podarjene. Miro Jakomin ?$1A . konferenca Sloko Cigre–Cired 2007 Elektroenergetski sistemi se prilagajajo podnebnim spremembam Zadnje štiri dni maja je bila v Termah Čatež 8. konferenca Sloko Cigre-Cired. Največjega strokovnega srečanja elektroenergetikov v državi se je udeležilo več kakor 450 strokovnjakov z različnih področij panoge. Poleg predstavitve 184 referatov v petnajstih študijskih komitejih Cigre in šestih študijskih skupinah Cired je bila v sklopu konference okrogla miza o vplivih klimatskih sprememb, podelitev priznanj in plaket Cigre, generalna skupščina društva in vrsta sponzorskih predstavitev in prireditev. Uvod v konferenco je bila tiskovna konferenca organizatorjev 8. konference Sloko Cigre-Cired. m ag. Krešimir Bakič, predsednik društva Sloko Cigre-Cired, je v uvodu tiskovne konference predstavil način dela Slovenskega komiteja Cigre-Cired, ki zastopa slovenske elektroenergetike v obeh mednarodnih združenjih Cigre in Cired. Cilj delovanja obeh je razvoj tehniških znanj, izmenjava izkušenj in informacij med strokovnjaki, ki delujejo na področju visokonapetostnega elektroenergetskega sistema. Trenutno deluje v pariški Cigre 240 ekspertnih skupin v 16 študijskih komisijah. Vsako drugo leto se na plenarnem zasedanju v Parizu zbere od 2500 do 3000 udeležencev iz 70 do 80 držav. Udeleženci v 250 do 300 referatih razpravljajo o prednostnih temah elektroenergetike. Naslednje leto nosilne teme iz minulega Cigre v Parizu obravnavajo na nacionalni konferenci. Tako, da velikih zamujanj glede aktualnosti tem ni. Verjetno k temu prispeva tudi petdeseteri-ca slovenskih strokovnjakov, ki dejavno sodeluje v mednarodni Cigre-Cired. Po besedah prof. dr. Maksa Babu-dra, predsednika tehničnega komiteja Sloko Cigre, imamo vrsto skupnih odprtih vprašanj z drugimi evropskimi sistemi, pa tudi nekaj specifičnih težav. Med slednje zagotovo sodi preobremenjenost našega elektroenergetskega sistema tako v prenosu kot distribuciji. Druga težava, ki pa je skupna večjemu številu sistemov, je konflikt med rastjo porabe in težavami s posegi v prostor. Želja po čim manjših vplivih na okolje sili investitorje v kabliranje daljnovodov in izvedbo trase pod zemljo, kar pa je povezano z višjimi stroški novih naložb. »Težko je tehtati dražjo in cenejšo rešitev z vidika okolja. Kakovost življenja je prispevala k temu, da je treba narediti za okolje več in s skladnim razvojem se bomo ukvarjali veliko več kot v preteklosti,« je nadaljeval dr. Babuder, v upanju, da bo tudi 450 strokovnih 4 Predstavitev srečanja na novinarski konferenci. moči v Termah Čatež naredilo korak Povečati strokovno sodelovanje naprej. med regijami Ali jim bo to uspelo, bo znalo med drugim oceniti okrog 800.000 slovenskih Med slavnostnim odprtjem konferen-odjemalcev. Mag. Zvonko Toroš, ce smo lahko slišali, da je bilo doslej na predsednik tehničnega komiteja Cired, osmih nacionalnih konferencah pred-je prišel na konferenco s svežimi poda- stavljenih že 900 referatov in da je v tki z Dunaja, kjer so imeli naši strokov- tem času imelo na pariški Cigre refe-njaki na mednarodni konferenci Cired, rate 30 slovenskih elektroenergetikov, ki je potekala teden dni pred našo, na Ciredu pa je bilo v štirih letih 19 slo-izmed 30 kar šest referatov. Tudi v Ci- venskih referatov. Tudi to priča o tem, redu se veliko ukvarjajo s problemati- kako povezani smo z evropskimi asoci-ko v prostoru, ob tem pa, da je temelj- acijami. Kot je dejal v pozdravnem na-no poslanstvo distribucije, da imajo vsi govoru dr. Franc Žlahtič, predstav-porabniki elektriko. Mag. Toroš pravi, nik Ministrstva za gospodarstvo, smo v da smo glede zahtev o varnosti, zanes- obdobju, ko se pojavljajo tudi v elektro-ljivosti in kakovosti električne energije energetiki novi standardi, temelječi na primerljivi z EU, nekaj pomislekov ima znanju, tudi zato je treba prenos znanja le glede premalo sistematičnega sprav- gojiti naprej. »Mogoče se zdi, da poli-ljanja daljnovodov pod zemljo. tika premalo posluša stroko, mogoče Zagotovo pa tudi za naš elektroener- je kdaj zaznati pomanjkanje posluha. getski sistem velja ugotovitev Evropske Toda zagotavljam vam, da imajo vsi to-komisije, da vlagamo premalo sredstev vrstni dogodki tudi odmev na ministr-v raziskave in razvoj. Za ta namen bo stvu za gospodarstvo,« je med drugim v naslednjih desetih letih v Evropi po- dejal dr. Žlahtič. rabljeno za pol več denarja. »Vpraša- Konference so se udeležili tudi prednje razvoja elektroenergetike mora biti stavniki hrvaške, srbske in črnogorske v državnih dokumentih dobro strokov- Cigre in v svojih pozdravnih govorih vsi no obdelano. S sedaj veljavnimi stro- izrazili željo po prenosu znanja z naše kovnjaki nismo zadovoljni. Ugotovitve strani med njihove člane in vsi trije si tovrstnih konferenc bi se morale najti želijo boljše medsebojno sodelovanje tudi v teh dokumentih,« je pripomnil predvsem na ravni delovnih skupin. prof. dr. Babuder. Kje trenutno smo v slovenski elektroe- nergetiki in kaj čaka te nekoč Jugelove sisteme, je predstavil dr. Franc Žlahtič, nosilec posebno dosjejev za področje elektroenergetike za čas predsedovanja EU na MGD. Predstavil je zadnje smernice Evropske komisije s področja energetike. Navzoče seznanil s tem, da je minister dan prej potrdil in poslal v sprejem na vlado desetletne načrte infrastrukture za prenosno in distribucijske družbe. Ob tem je omenil nespretno ravnanje elektro družb pri umeščanju objektov v prostor. Največji poudarek pa je dal predsedovanju Slovenije EU od 1. januarja 2008. »Že med predsedovanjem Nemčije in Portugalske se s področja energetike odpira veliko tem in dilem, med drugim so to nove tehnologije pridobivanja energije, trajnostna raba, ki ne bodo končane do našega predsedniko-vanja. Tako bomo morali tudi mi iskati optimum med iskanjem rešitev za našo državo in EU kot celoto. Na ministrstvu smo se tega dela lotili sistematično in ugotovili, da je bilo v EU dosti narejeno na področju trga in trajnostnega razvoja in da Evropska unija s 450 milijoni prebivalci brez regij zastavljenih ciljev ne bo mogla doseči. Zato bo treba povečati tako strokovno kot politično sodelovanje regij v EU. Pri tem je lahko sodelovanje s strokovnimi združenji, 5 kot je Cigre, več kot dobrodošlo. Ne nazadnje je Cigre organizirala v Cankarjevem domu odmevno predstavitev smernic za oblikovanje nove evropske energetske politike komisarja Andrisa Piebelgsa in slovenskih stališč do teh smernic. Okrogla miza o vplivih klime na EES Zadnji dogodek prvega dne 8. konference slovenskih elektroenergetikov je bila okrogla miza, na kateri so udeleženci čas namenili vplivom klimatskih sprememb na delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema. Klimatske spremembe se namreč zelo stopnjujejo, kar se kaže v povečanem številu naravnih nesreč, in zahtevajo nove in drugačne pristope elektroenergetskih podjetij in gospodarstva v celoti. V Evropi se kaže rešitev v povečanju deleža obnovljivih virov energije na 20 odstotkov celotne inštalirane proizvodnje zmogljivosti do leta 2020. Poleg splošne predstavitve problematike so povabljeni predavatelji predstavili pripravljenost domačih podjetij na klimatske spremembe, organizacijo dela ob izpadih zaradi ujm, dosedanje izkušnje podjetij z izpadi ter oceno škode ob takšnih dogodkih. Napačna je predpostavka mišljenja ljudi, da ne moremo vplivati na ozrač- je, ljudje zelo posegamo v toplogred-ni plašč, je med drugim v uvodu okrogle mize dejala mag. Vida Wagner Ogorelec iz Umanotere. Opozorila je na to, da se kažejo vplivi segrevanja v manjšanju ledenikov, počasnem segrevanju rek in oceanov, ekstremnih vremenskih pojavih itd. Med tistimi, ki se zavzemajo za sprejetje ukrepov za zmanjšanje toplogrednih plinov, so tudi zavarovalniške družbe, ki opažajo povečanje izplačil zaradi naravnih ujm. Če ne bomo ukrepali, bodo podnebne spremembe pobrale od 5 do 20 odstotkov narodnega dohodka. S taljenjem ledu izgublja naš planet hladilni mehanizem, kar povzroča tudi dvig temperature in dvig morskih gladin. V nadaljevanju je navedla še nekaj posledic, ki čakajo naš planet, če se ne bomo z vso resnostjo lotili odpravljanja vzrokov segrevanja, med katerimi so z energetskega vidika najpomembnejše emisije ogljikovega dioksida. Pri tem je omenila zlasti primer Velike Britanije, kjer vlada razmišlja o uvedbi individualnih kvot izpustov toplogrednih plinov. V Sloveniji smo glede emisij v evropskem povprečju. Da bi izboljšali stanje, so slovenske nevladne organizacije pripravile Plan B, ki je njihova alternativa vladnemu razvojnemu planu. V nadaljevanju je Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete pred- stavila klimatske spremembe in njihov vpliv na delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema. Po njenem mnenju je skrajni čas, da se slovensko gospodarstvo začne ukvarjati s klimatskimi spremembami, ki se bodo samo še stopnjevale. Slovenija se namreč ogreva, in to čedalje hitreje. Tako bodo suše čedalje bolj del našega vsakdana, zato se bo kaj kmalu pojavil tudi problem pomanjkanja pitne vode. K temu prispevajo seveda tudi padavine, ki jih je v Sloveniji samo še v jesenskem času toliko kot pred 30 leti, drugi letni časi pa so bistveno bolj sušni. Evropi se tako obeta nova delitev, ki bo temeljila na dostopnosti do vodnih virov. Ne več na razviti zahod in nerazviti vzhod, pač pa na suhi jug in bogati sever. Samo blaženje posledic torej ni dovolj, treba se bo tudi prilagajati novim razmeram. Prihodnost je tako v naših rokah, vprašanje je le, kdaj in koliko smo pripravljeni storiti. Tudi gospodarski sektor se mora pričeti prilagajati tem spremembam, enako velja tudi za elektroenergetiko, ki se bo znašla pod velikimi pritiski. Edina pametna rešitev je varčevanje z energijo in njena učinkovita raba, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, povečanje deleža obnovljivih virov energije ter zajem in skladiščenje ogljika. Vse to pa pomeni tudi poslovne priložnosti za slovensko elektroenergetiko. Kakor Na okrogli mizi je tekla beseda o grožnjah klimatskih sprememb. 6 koli, energija se bo prav gotovo podražila, pojavili se bodo novi davki, dražji bodo tudi obnovljivi viri, saj so ti odvisni od vremena, to pa se bo spremenilo. Poraba in distribucija električne energije bosta tako močno pod vplivom povečanja uporabe klimatskih naprav ob vročinskih valovih, kar lahko pripelje do preobremenjenosti. Vplivi na elektroenergetski sistem kot celoto pa bodo prav gotovo povečanje števila prekinitev na prenosnem omrežju zaradi vremenskih dogajanj ter povečanje verjetnosti za preobremenjenost in razpad sistema. Zato je treba vlagati v raziskave, izvajati monitoring ter določiti prioritete ter nove okvire delovanja. Samo tako bo slovensko elektrogospodarstvo prišlo do optimalne strategije za obvladovanje podnebnih sprememb. O tem, kako se v naši državi pripravljamo na posledice klimatskih sprememb oziroma zaradi vremena povzročene nesreče, je spregovoril Srečko Šestak, z Uprave za reševanje in zaščito. V državi ima vsako ministrstvo nalogo, da preventivno ukrepa. Njihovo pripravljenost uprava preverja na reševalnih vajah na vsake pet let. Da bi bili vsi kar najbolje pripravljeni na odzive na morebitne nesreče, na upravi pripravljajo nacionalni program o klimatskih spremembah in posledicah, ki jih prinašajo z vidika opazovanja in obveš- Sloko Cigre-Cired se predstavi. čanja. Poleg tega se na upravi trudijo, da dvignejo raven poučenosti prebivalstva o morebitnih nesrečah, ki nastajajo s spremembo klime. EES se dejavno odziva na spremembe klime Vplive klimatskih sprememb na elektroenergetske sisteme po svetu v zadnjem desetletju je v nadaljevanju povzel mag. Krešimir Bakič, predsednik društva Sloko Cigre-Cired. Kljub izpadom elektroenergetskih sistemov v posameznih državah ob ujmah je zaupanje v te sisteme ostalo neomajno. Elektroenergetiki so skrbno analizirali posledice na omrežju in se odzvali z višjo stopnjo odpornosti objektov, predvsem nadzemnih vodov, in bolj robustnimi objekti. Podobno se dogaja v Sloveniji, kjer naj bi v prvi vplivni coni za vplive vremena povišali dimenzijo dodatnih bremen na daljnovodih za eno stopnjo. Zoran Marčenko, direktor upravljanja prenosnega omrežja na Elesu, je predstavil pripravljenost podjetja na klimatske spremembe ter organizacijo dela ob izpadih zaradi ujm. Kljub nastopu izrednih razmer v obratovanju zaradi vremenskih razmer je treba zagotoviti nemoten in kakovosten prenos električne energije in tako obvlado- vati obratovanje elektroenergetskega sistema. Na Elesu to dosegajo z razvojem, gradnjo in vzdrževanjem prenosnega omrežja ter z zagotavljanjem sistemskih storitev. Klimatske spremembe, ki vplivajo na elektroenergetski sistem, so trajne (segrevanje ozračja in obdobja nizkega vodnega pretoka) in periodične, ki se pojavljajo ob različnih ujmah in ki povzročijo dobršen del izpadov v elektroenergetskem sistemu. Vplivi, kot so sneg in žled, atmosferska razelektritev, neurja z močnim vetrom in suša, povzročajo kratke stike in pre-trganje povezav, vse to pa vpliva na zanesljivost odjema električne energije. Potreben je celovit pristop k reševanju teh težav, ki zajema organizacijsko strukturo, strokovna orodja za nadzor stanja elektroenergetskega sistema ter formalno predpisane postopke. Seveda je pri tem treba upoštevati že predpisane zahteve, priporočila in smernice. Velik poudarek je na predhodnem zaznavanju težav, ki prispeva k ponovni vzpostavitvi omrežja in k ravnovesju med proizvodnjo in odjemom električne energije. Večinoma za vzpostavitev normalnega obratovanja sistema ob izpadih zadošča že avtomatika, okvare na večjem številu enot pa je treba odpraviti z vzpostavitvijo posameznih delov sistema. Pri uvajanju novosti, ki naj bi čim bolj 7 prispevale k zmanjševanju posledic na distribucijskem omrežju. Pozimi se vremenskih sprememb na elektroe- tako srečujejo večinoma z mehanski-nergetske objekte, po besedah mag. mi poškodbami (npr. podrta drevesa, Ladislava Tomšiča iz HSE njihova ki pretrgajo povezave), poleti pa s po-skupina sodeluje z Elesom predvsem škodbami energetskega sistema zara-pri tistih novostih, ki vplivajo na nepre- di neviht in posledično udarov strel. Po kinjeno delovanje prenosnih naprav. njegovem mnenju je rešitev tega pro-Pri proizvodnih virih, zlasti hidroelek- blema v gradnji srednje in nižje nape-trarnah, pa HSE načrtuje in gradi te tostnega omrežja. elektrarne tam, kjer lahko zadržuje- Kako nadzorovati vplive podnebnih jo čim več vode - akumulacijske HE. V sprememb na distribucijo, se je vpra-prihodnje je po mnenju mag. Tomšiča šal mag. Zvonko Toroš, predsednik rešitev za Slovenijo čim hitrejša večja tehničnega komiteja Cired in tehnični diverzifikacija virov in pa predvsem direktor Elektra Primorske. Da so po-učinkovita raba energije. sledice snega, žledu, vetra, požara, suše Franc Leskovec, svetovalec upra- kar najmanjše, je treba distribucijske ve Elektra Ljubljana za področje dela z daljnovode dobro graditi, vzdrževa-uporabniki, je spregovoril o vplivih kli- ti, posodabljati in vse skupaj izvajati z matskih sprememb in z njimi poveza- ustreznimi organizacijskimi ukrepi. Za nih ujm na delovanje sistemov Elektra v prihodnje pa je treba čim prej dolo-Ljubljana, o pripravljenosti podjetja, čiti raven kakovosti distribucije elek-organizaciji dela ob izpadih zaradi ujm, trične energije in za to raven zagotoviti o dosedanjih izkušnjah podjetja z izpa- ustrezna finančna sredstva. Na Elektru di ter o stroških, ki nastanejo ob tem. Primorska opažajo, da se kraji, kjer so Klimatske spremembe namreč pov- najbolj pogoste drastične spremembe zročajo rast porabe električne energi- vremena, spreminjajo. je, ki niha glede na mesec (poleti pove- Dr. Franc Žlahtič iz MGD vidi reši-čana uporaba klimatskih naprav). To in tev za energetiko kot servis vsega dru-drugi dogodki, ki so povezani z narav- gega v novih tehnologijah in njihovem nimi ujmami, lahko povzročijo razpad komercialnem zagonu, zlasti vodikovih sistema. Zato je treba redno spremlja- celic. Prof. dr. Ferdinand Gubina ti dogajanje. Večina okvar se pojavlja se je vprašal, zakaj se elektroenergetika Udeleženci srečanja na otvoritveni slovesnosti. ne obrača v pravo smer, in odgovoril, da je poglavitna naloga te panoge dobava električne energije po konkurenčnih cenah. O tem, kakšna je ta cena, da smernice država, ki to panogo prepočasi privatizira, da bi bil profit bolj zanimiv. Glede nujnih novih naložb pa je dr. Gubina poudaril, da se je treba nehati ukvarjati z licemerstvom, ker lahko poskušamo s komer koli in kjer koli, oko-ljevarstveniki bodo proti vsemu. Na vprašanje mag. Bakiča, ali se nam približuje ledena doba, je mag. Ogo-relec Wagnerjeva odgovorila, da so ciklusi vezani na lokacijo zemlje v osončju in da smo zdaj v obdobju med dvema ledenima dobama ter napovedala, da so lahko spremembe nenadne. Dr. Kajfeževa je dodala, da so podnebne spremembe največja grožnja človeštvu. K spremembam prispeva tudi naš način življenja. Pri tem je omenila učinek tople grede. Posledice izbire načina življenja bomo nosili sami. Vzpostavljanje energetskih tehnoloških platform V okviru letošnje 8. konference slovenskih elektroenergetikov so predstavili tudi tehnološke platforme za fotovol-taiko, elektroenergetska omrežja, ZEP 8 (elektrarn na fosilna goriva z ničelno emisijo), za vodik in gorivne celice ter za učinkovito rabo energije. Tehnološke platforme so mehanizem razvojne politike, ki ga je vzpostavila EU, njihovi primarni nalogi pa sta oblikovati vizijo tehnološkega področja v prihodnosti ter opredeliti strateški program raziskav in razvoja na posameznem področju. Spodbujajo koordinirano delovanje Evropskih in nacionalnih raziskovalnih programov, poleg tega pa podpirajo nenehen razvoj ustreznega znanja na posameznih tehnoloških področjih ter uporabo novih tehnologij. Za uresničevanje dolgoročne vizije graditve in spodbujanja specifične tehnologije ali reševanje določenega problema morajo nujno vključevati vse zainteresirane stranke. Na različnih področjih jih kot čedalje bolj pomembne in koristne prepoznavamo tudi v Sloveniji. Slovenska tehnološka platforma za fo-tovoltaiko je bila ustanovljena leta 2005, ko je naša država sprejela določene ukrepe za spodbujanje hitrejšega razvoja tega energetskega vira. Izraba sončne energije je tudi v skladu s prizadevanji Slovenije, da se zmanjša naraščanje emisij ogljikovega dioksida v naslednjem srednjeročnem obdobju. S postavitvijo večjega števila sončnih elektrarn bi pomembneje prispevali k večji izrabi sončne energije v Sloveniji, povečali delež obnovljivih virov energije pri njeni proizvodnji in posledično prispevali k razvoju domače znanosti in industrije opreme za fo-tonapetostne sisteme. Sončne elektrarne, priključene na električno omrežje, bodo po pričakovanjih v naslednjih desetih letih v večjem delu EU premagale glavno oviro, in sicer konkurenčnost z električno energijo iz konvencionalnih elektrarn ter danes visoke proizvodne stroške sončne energije. Uporaba sončne elektrarne ne bo torej le čistejši in zanesljivejši vir električne energije, temveč tudi cenejša možnost. V tehnološki platformi za elektroenergetska omrežja se združuje znanje vseh ključnih akterjev v elektroenergetskem sektorju (proizvodna podjetja, operaterji prenosnega in distribucijskega omrežja, proizvajalci opreme, regula- Anketa Na slovesnosti ob odprtju 8. konference slovenskih energetikov smo nekaj navzočih povprašali, kaj jim pomeni takšna konferenca? Doc. dr. Miloš Pantoš, generalni sekretar in predsednik organizacijskega odbora 8. konference ter docent na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, je povedal, da množična udeležba kaže na pomanjkanje takšnih srečanj. To nakazuje tudi število predstavljenih referatov, ki narašča iz leta v leto. Osebno mu takšna srečanja pomenijo nov izziv: pridobivanje in izmenjavo strokovnih znanj ter pridobivanje in utrjevanje poznanstev med strokovnjaki s tega področja. Podpira tudi zamisel, da bi se čim več mladih vključilo v takšne organizacije, saj jim to lahko rabi kot pomemben vir informacij. Gre namreč za stičišče mladih in izkušenih strokovnjakov s tega področja. Takšne organizacije, predvsem pa takšna srečanja ponujajo nove rešitve na evropski ravni, kamor sodi tudi Slovenija in slovenski elektroenergetiki. Dr. Pavel Omahen, pomočnik direktorja v Elesu, je poudaril, da gre za največje in osrednje srečanje te stroke v Sloveniji. Osebno mu to pomeni tudi srečanje s kolegi in priložnost, da srečaš veliko strokovnjakov naenkrat ter si z njimi izmenjaš izkušnje s področja elektroenergetike. Zato je to zanj glavna in najpomembnejša konferenca elektroenergetske stroke v Sloveniji. Mag. Maja Končan-Gradnik, vodja oddelka za fizikalno-kemijsko diagnostiko transformatorjev na Elektroinštitutu Milan Vidmar, je povedala, da je konferenca postala že tradicija in torej že srečanje s prijatelji. Pravi, da bi sama zelo težko manjkala na njej. Ker je tudi prejemnica plakete Cigre za dolgoletno uspešno delo v slovenski elektroenergetiki in mednarodnem svetu za velike sisteme Cigre, smo jo povprašali tudi, kaj ji pomeni to priznanje. Povedala je, da je počaščena, da so kolegi izbrali prav njo. Plaketa ji pomeni tudi priznanje za dosedanje uspešno delo na tem področju, ki mu je posvetila dvajset let svoje poklicne dejavnosti. Franc Leskovec, svetovalec uprave Elektra Ljubljana za področje dela z uporabniki, je povedal, da gre za najmnožičnejše srečanje elektroenergetikov, kjer si prijatelji izmenjajo mnenja in kritično pretresejo najnovejše dosežke na tem področju. To je tudi priložnost za iskanje novih zamisli in rešitev, ki jih sčasoma lahko prelijejo v praktično uporabo. Gre torej za veliko ekipo strokovnjakov, ki iz leta v leto raste in se razvija. Prav tako razvija znanja, ki se poglabljajo in prenašajo na mlajše kolege. Gospodu Leskovcu so na slovesnosti ob odprtju podelili tudi priznanje za dolgoletno uspešno delo v slovenskem elektrogospodarstvu. Povedal je, da mu to pomeni predvsem veliko priznanje za dosedanje vloženo delo. ?756 01 torni organi ter raziskovalne in izobraževalne institucije). Njihov namen je razviti elektroenergetska omrežja prihodnosti, ki bodo kos novim izzivom. Energetski trg zahteva izpolnitev tehničnih pogojev z upoštevanjem okolj-skega dejavnika za zagotovitev zanesljive oskrbe z električno energijo. Zato je treba razvijati nove tehnologije, ki upoštevajo takšne posege v okolju, ki mu ne škodujejo. Vizija elektroenergetskih omrežij je prilagodljivost potrebam uporabnikov (ta mora postati tudi bolj dejaven), dostopnost do energije (tudi z uporabo novih virov), zanesljivost oskrbe in ravnovesje med proizvodnjo in porabo električne energije ter ugodni ekonomski učinki. Uresničitev te vizije je mogoča z združitvijo ključnih akterjev v elektroenergetskem sistemu in tistih akterjev, ki vplivajo na delovanje sistema. Njihovi strateški cilji so iskanje novih tehnologij in rešitev, vzpostavitev tehničnih standardov in postopkov ter povezovanje z drugimi iniciativami in tehnološkimi platformami. Tehnološka platforma ZEP dela na čistih tehnologijah izrabe premoga, ki omogočajo okoljsko sprejemljivost pridobivanja, priprave in izrabe fosilnih goriv. Premog še naprej ostaja vodilna energetska surovina, zato so konec leta 2003 v svetu začeli razvijati tehnologije, ki zmanjšujejo negativne vplive proizvodnje in uporabe premoga. Tehnologije so stroškovno primerljive z drugimi viri energije in imajo ugoden vpliv na globalne in klimatske spremembe ter povečujejo izkoristek pridobljene energije iz premoga. Tehnologija zajema geološko skladiščenje ogljika skupaj s tehnologijami čistih fosilnih goriv in ponuja tretjo možnost tehnologije skoraj ničelnih emisij. Želene pozitivne učinke na klimatske spremembe je mogoče doseči s predhodno pripravo in obdelavo premoga, z večjimi izkoristki zgorevalnih naprav, s kombinacijo različnih zgorevalnih procesov in s čiščenji dimnih plinov. Pomembna je lahko zlasti za države, ki želijo še naprej uporabljati premog kot zanesljiv in bogat vir energije. Tehnološka platforma za vodik in go-rivne celice je prav tako uvrščena med razvojne projekte, povezane z ukrepi za doseganje trajnostnega razvoja in bo imela ugodne energetske in okolj-ske učinke. Ker poraba primarne energije še vedno narašča, ne gre zanemariti fosilnih goriv, ki pa so obremenjujoča za okolje. Samostojnega vodika v naravi skoraj ne najdemo, lahko pa ga pridobivamo iz vseh obnovljivih (sončna in vetrna energija, biomasa) in neob-novljivih virov energije. Gorivna celica tako pretvarja kemično energijo vodika v električno energijo, kot stranska produkta elektrokemičnih reakcij pa nastaneta voda in toplota. Emisija je torej čista voda, ki je okolju neškodljiva. Slovenska tehnološka platforma za vodik in gorivne celice skrbi za energetsko, okolju prijazno prihodnost ter konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Gre za tehnologije prihodnosti, ki bodo močno vplivale na posameznika in so trenutno zelo aktualna razvojna tema v razvitem svetu, postopoma pa jo odkriva tudi Slovenija. Namen tehnološke platforme za učinkovito rabo energije je povečati gospodarno rabo končne energije. Slovenija se je kot podpisnica Kjotskega sporazuma zavezala, da bo za izpolnjevanje svojih obveznosti za količinsko omejevanje in zmanjševanje emisij pripravila nove usmeritve in ukrepe glede povečanja energetske učinkovitosti na ustreznih področjih gospodarstva v državi. V okviru platforme bodo skrbeli za pripravo projektnih predlogov, pripravo in izvedbo študij ter izvedbo projektnih nalog, ki se navezujejo na sanacijo stavb. Platforma bo sledila načelu odprtosti in transparentnosti, prav tako pa bo odprta za nove udeležence, oziroma uporabnike. Izboljšana učinkovitost rabe končne energije bo med drugim prispevala k zmanjšanju porabe primarne energije, k ublažitvi emisij ogljikovega dioksida in drugih toplo-grednih plinov, h gospodarnim prihrankom energije, pa tudi k preprečevanju podnebnih sprememb ter k zmanjševanju in odvisnosti od uvoza energije ter ne nazadnje tudi k inova-tivnosti na tem področju. Polona Bahun Minka Skubic Proizvodnja in oskrba Maja še večje odstopanje od bilančnih napovedi p o aprilskem precejšnjem skoku porabe v primerjavi z minulim letom, so bili majski rezultati še presenetljivejši, saj je odjem iz prenosnega omrežja maja znašal milijardo 96,5 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo kar za 4,7 odstotka več kot v tem času lani. Skok porabe je bil tokrat opazen predvsem pri distribucijskih odjemalcih, ki so maja prevzeli 856,3 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma za 6,7 odstotka več kot maja lani, medtem ko se je odjem neposrednih odjemalcev v primerjavi z lanskim letom za 2 odstotka celo zmanjšal. Majski skok porabe je bil tudi nad pričakovanji, zapisanimi v letošnji elektroenergetski bilanci, saj so dejansko doseženi rezultati napovedi presegli za 0,7 odstotka (ob aprilskem skoku so bila odstopanja le 0,3 odstotka). Upati je, da gre precejšnji majski skok porabe vsaj delno pripisati tudi izjemni gospodarski rasti. GWh 1200 maj 2006 maj 2007 NEPOSREDNI DISTRIBUCIJA SKUPAJ Suša dela svoje s lovenske hidroelektrarne se tudi maja žal ne morejo pohvaliti z ravno dobrimi proizvodnimi rezultati, saj nam je iz tega vira uspelo zagotoviti le 252,1 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za skoraj 45 odstotkov manj kot lani v tem času in tudi za 38,7 odstotka pod prvotnimi bilančnimi pričakovanji. Tudi tokrat so morali bilanco reševati naši največji proizvodni objekti, predvsem nuklearna elektrarna Krško in termoelektrarna Šoštanj. Tako nam je iz termo objektov, kljub remontu v Trbovljah, uspelo maja pridobiti 736,8 milijona ki-lovatnih ur, kar je bilo za 17,7 odstotka več kot maja lani in tudi za 6,5 odstotka nad napovedmi, zapisanimi v letošnji elektroenergetski bilanci. Kljub temu pa je bil skupni izkupiček iz domačih elektrarn za 8,5 odstotka pod lanskim, saj nam je maja uspelo zagotoviti 988,9 milijona kilovatnih ur ali za 91,4 milijona manj kot lani. GWh 600 DEM SEL SENG NEK TEŠ TET TE-TOL TEB maj 2006 maj 2007 k Po petih mesecih polodstotna rast porabe rivulja porabe električne energije v Sloveniji se spet postopoma dviga navzgor, saj smo v prvih petih letošnjih mesecih iz prenosnega omrežja prevzeli že 5 milijard 505 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za pol odstotka več kot v istem lanskem obdobju. Na srečo smo povečanemu povpraševanju doslej uspešno sledili tudi s proizvodnjo, saj je slovenskim elektrarnam kljub slabši hidrologiji do začetka junija skupaj uspelo zagotoviti 5 milijard 568,7 milijona kilovatnih ur električne energije. Precej živahno v tem obdobju je bilo tudi dogajanje na mejah, pri čemer smo iz drugih elektroenergetskih sistemov uvozili 2 milijardi 491,6 milijona kilovatnih ur (za skoraj četrtino manj kot lani) in vanje poslali 2 milijardi 490,5 milijona kilovatnih ur (desetodstotno zmanjšanje). GWh 1200 maj 2006 maj 2007 PROIZVODNJA PORABA UVOZ IZVOZ 11 1000 800 600 400 200 0 500 400 300 200 100 900 600 300 0 iz energetskih okolij ZBOR ZA REPUBLIKO SLOVENIJA ŠE NI DOVOLJ SPROŠČENA V Cankarjevem domu je 12. junija potekala javna tribuna Zbora za republiko z naslovom Sproščena Slovenija leta 2007?, na kateri sta poleg članov zbora, številnih ministrov in poslancev sodelovala tudi evropska poslanca Alojz Peterle in Borut Pahor. Udeleženci so ocenjevali predvsem stanje duha in demokracije v Sloveniji in se strinjali, da Slovenija še ni dovolj sproščena, še zlasti ne na področjih gospodarstva, medijev in visokega šolstva. Med številnimi govorniki je nastopil tudi nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek in med drugim povedal: »Sedanja gonja opozicije zoper koalicijo in zlasti zoper vlado ne temelji na dejstvih. Dejstva so drugačna, trditve ne temeljijo na resnici. Pravna država je ogrožena, ker so mediji nenehno v službi poudarjanja očitnih neresnic in jo še generirajo z dnevnim vzdrževanjem, ki ima za cilj ustvarjanje psihoze in latentne napetosti v družbi.« Alojz Peterle je menil, da bi bilo drugače, če se ne bi osamosvojili pod vodstvom Jožeta Pučnika in da ne bi bili sproščeni. Po njegovem je državljanski občutek sproščenosti vezan z občutkom varnosti. Borut Pahor je med drugim menil, da bomo vsi lahko rekli, da živimo v bolj sproščeni Sloveniji, ko bomo spremenili vzorec političnega obnašanja. Sicer pa so se na tribuni spomnili tudi pokojnega politika Jožeta Pučnika kot vzora demokracije in konsenza in pozdravili odločitev vlade, da se po njem poimenuje ljubljansko letališče. Miro Jakomin INISTRSTVO ZA GOSPODARSKE ZADEVE SREČANJE PODPISNIC SPORAZUMA O SAVI Na prvi junijski dan - mednarodni dan reke Save - je bil v Zagrebu prvi sestanek podpisnic Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu (OSSB). Slovensko delegacijo je vodil mag. Andrej Vizjak. Okvirni sporazum o Savskem bazenu so decembra 2002 v Kranjski Gori podpisale obsavske države: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Zvezna republika Jugoslavija. Sporazum, ki je začel veljati konec leta 2004, je podlaga za urejanje vodnogospodarskih vprašanj obsavskih držav, poveza- 12 nih z reko Savo. Države podpisnice so na podlagi tega sporazuma in pod pokroviteljstvom Pakta stabilnosti za jugozahodno Evropo ustanovile Mednarodno komisijo za Savski bazen. Sestavljajo jo po dva predstavnika vsake pogodbenice in se sestaja najmanj enkrat na leto. Za izvajanje sporazumov in doseganje zastavljenih ciljev je komisija ustanovila sekretariat s sekretarjem, namestniki, svetovalci ter pomožnim osebjem, ki je začel delovati v začetku lanskega leta in ima sedež v Zagrebu. V okvirnem sporazumu so bila določena tudi splošna načela delovanja držav pogodbenic, in sicer da delujejo po načelu popolne enakosti, ozemeljske celovitosti, medsebojne koristi in zaupanja ter ob upoštevanju nacionalnega in mednarodnega prava. Pogodbenice si tekoče izmenjujejo informacije o vodnem režimu Savskega bazena, režimu plovbe, predpisih, organizacijskih strukturah in tehničnih zadevah in so na svojem ozemlju upravičene do razumnega in pravičnega deleža koristne uporabe vodnih virov Savskega bazena. Vprašanja, povezana z vplivi gospodarskih in drugih dejavnosti na vode drugih pogodbenic, rešujejo pogodbenice sporazumno. Slovenska delegacija je na zagrebškem sestanku poudarila pozitivne vidike čezmejno usklajenih zasnov upravljanja vodnih virov v porečju Save, kot so krepitev sodelovanja pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za povečanje poplavne varnosti, blaženja negativnih učinkov vplivov suš ter rabe obnovljivih virov, sodelovanje pri zasnovi razvojnih projektov, ki upoštevajo večnamensko rabo reke, kot so plovba, hidroenergetska raba, rekreacija. Pa tudi sočasno načrtovanje obnovljivih virov, prometa in prostorskega razvoja Posavja. Minister Andrej Vizjak je ob tej priložnosti dejal, da je sporazum dobra podlaga za skupno načrtovanje projektov ob tej reki v korist vseh držav ob njej. Za Slovenijo pa je izredno pomembno sodelovanje s Hrvaško, predvsem glede plovnosti Save in gradnje hidroelektrarn na njej. Predvsem zadnji dve HE v verigi spodnjesavskih hidroelektarn, HE Brežice in HE Mokrice, bosta tesno povezani z gradnjo HE Podsused, in sporazum o Savi je podlaga za skupno načrtovanje takšnih objektov. Tako slovenska kot hrvaška stran sta si bili enotni, da bi hkrati z gradnjo hidroelektrarn morali urediti tudi vodotok Save in poskrbeti za zaščito pred poplavami, kar bi bilo zelo pomembno za Zagreb. Minister je tudi podprl vzpostavitev plovnosti reke Save do Brežic, kar je zapisano tudi v Strategiji prostorskega razvoja RS. Naslednje srečanje Savske komisije bo 1. junija 2009 v Beogradu. Minka Skubic POROČILO O PLAČILIH KONCESIJ IZ MHE Vlada RS se je konec maja seznanila s Poročilom o plačilih koncesij za proizvodnjo elektrike v malih hidroelektrarnah z analizo vpliva višine plačila za koncesijo na ta sektor proizvodnje električne energije in analizo vplivov drugih razmerij razdelitve plačila koncesij med državo in občino. Vlada je naložila Ministrstvu za okolje in prostor, da pripravi predlog spremembe predpisa, ki ureja plačilo vodnega povračila za rabo vode tako, da bo od 1. januarja 2008 naprej višina vodnega povračila za rabo vode zaradi proizvodnje električne energije v MHE izenačena z višino vodnega povračila za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah z močjo več kot 10 MW ter da višina plačila za koncesijo zaradi rabe vode za proizvodnjo električne energije v novih MHE ne bo manjša od 42 odstotkov višine, ki jo plačujejo konce-sionarji kot koncesijsko dajatev za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah z močjo več kot 10 MW. Z izenačitvijo višine vodnega povračila z 0,1694 evra/MWh na 1,2519 evra/MWh, se celotna dajatev za rabo vode zaradi proizvodnje električne energije v MHE poveča s 3,25 na 4,8 odstotka tržne vrednosti elektrike, ki jo MHE oddajajo v javno omrežje. Ob upoštevanju realnih stroškov vzdrževanja MHE je upravičeno, da se predlog povečanja višine vodnega povračila za rabo vode zaradi proizvodnje električne energije v MHE nanaša samo na tiste MHE, katerih letna proizvodnja presega 100 MWh. Za tako imenovane mikro HE pa višina vodnega povračila ostaja nespremenjena, torej enaka 0,1694 evra/MWh. Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin, na območju katerih je koncesijsko območje. Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občinami je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalne gospodarske javne službe varstva okolja v občinah v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini. Tako nerazviti občini pripada največ do 60 odstotkov in razviti občini največ do 40 odstotkov celotnega plačila za koncesijo. Do konca leta 2006 je imelo koncesijsko razmerje urejeno 487 upravljavcev MHE. V vseh 487 MHE na leto proizvedejo okrog 340 GWh elektrike, kar je okrog 70 odstotkov ekonomsko upravičenega hidroenergetskega potenciala, ki je ocenjen kot primeren za proizvodnjo v MHE. Vladni urad za komuniciranje PODELJENA KONCESIJA SODO Vlada je na seji 14. junija izdala odločbo o podelitvi koncesije za opravljanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije za celotno slovensko območje družbi SODO, d. o. o., ki bo svojo dejavnost začela 1. julija. Vlada je že s sklepom 9. novembra 2006 potrdila predlog modela preoblikovanja razmerij na področju sistemskih operaterjev distribucijskih omrežij električne energije in ustanovila podjetje, ki mu brez javnega razpisa podeli koncesijo za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije. S tem vlada izpolnjuje zahteve iz energetskega zakona, kjer je predvidena pravna in funkcionalna ločitev upravljavcev distribucijskega omrežja, s podelitvijo koncesije eni pravni osebi pa bo dosežena enotna cena za uporabo distribucijskega omrežja v Sloveniji. Na podlagi odločbe bo vlada s koncesionarjem sklenila koncesijsko pogodbo. Urad vlade za komuniciranje ELES ELEKTRO-SLOVENIJA POSPEŠENA GRADNJA ODSEKA VRTOJBA-SEŽANA Elektro-Slovenija, d. o. o., se je lani lotilo zamenjave močno dotrajanega 110 kV daljnovoda Gorica-Divača, ki je bil zgrajen že davnega leta 1939. Dela na prvih krajših dveh odsekih tega daljnovoda so bila končana konec minulega leta, in sicer je bil prvi osemkilometrski odsek na relaciji Divača-Sežana vklopljen 6. oktobra, 20. decembra lani pa je Eles v omrežje vklopil še drugi 5,6-kilometrski odsek med Gorico in Vrtojbo. Prav tako je bila v začetku tega leta uspešno končana tudi prenova obstoječih daljnovodnih polj v RTP Vrtojba, tako da oba odseka omenjenega daljnovoda že učinkovito opravljata svojo prenosno 13 VLADA Montaža novih stebrov že pospešeno poteka. funkcijo. Letos spomladi, po pridobitvi delnega gradbenega dovoljenja, se je Eles lotil tudi zadnjega, najdaljšega odseka med Vrtojbo in Sežano, v skupni dolžini 31 kilometrov. Kot nam je povedal vodja projekta Ivan Lozej, dela tudi na tem odseku potekajo po načrtih, pri čemer je od 116 stojnih mest zabetoniranih že 81 in 46 daljnovodnih stebrov tudi že postavljenih, na 11,6 kilometra trase pa so bila že opravljena tudi elek-tromontažna dela. Izvajalcem je šlo na roko tudi vreme, tako da naj bi vsa dela predvidoma končali celo nekoliko pred rokom, to je nekje sredi letošnejga avgusta. Ob tem sicer ostaja še vedno odprto vprašanje pridobitve ustreznega soglasja s strani nekaterih karajanov Renč, ki zamenjavi dotrajanega daljnovoda še vedno nasprotujejo, vendar pa naj bi po besedah Ivana Lozeja tudi ta nesoglasja v kratkem odpravili. Ne nazadnje gre poudariti, da pomeni uspešna zamenjava 110 kV daljnovoda Gorica-Divača velik prispevek k povečanju zanesljivosti napajanja in dvigu kakovosti oskrbe odjemalcev v tem delu Slovenije, saj bo z zgraditvijo tega, zadnjega odseka znova vzpostavljena severnoprimorska zanka med RTP Divača in RTP Gorica. S tem bo zagotovljeno tudi dvostransko napaj-nje ključnih razdelilno tarnsformatorskih postaj na območju RTP Sežana in Vrtojba, kar drugače rečeno pomeni, da oskrba z električno energijo ne bo več odvisna samo od brezhibnega delovanja 110 kV daljnovoda Divača-Ajdovščina-Gorica. Brane Janjić SEZNANJANJE JAVNOSTI S PROJEKTOM ČHE KOZJAK Ministrstvo za okolje in prostor je konec maja za predstavnike občin Selnica ob Dravi, Maribor in Pesnica pripravilo javno 14 seznanitev o izbrani različici za črpalno hidroelektrarno Kozjak ter daljnovodno povezavo med ČHE in RTP Maribor. Gre za projekt, ki ima svoje mesto tudi v resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. Želja Dravskih elektrarn Maribor, ki v projektu nastopajo kot investitor, je, da vse potrebne postopke in gradnjo speljejo do konca leta 2012, ko je predviden začetek obratovanja nove elektrarne. Na tokratni seznanitvi, udeležili so se je tudi predstavniki Dravskih elektrarn, so bile predstavnikom lokalnih skupnosti predstavljene vse obravnavane in tudi izbrana različica gradnje, ki jo je kot najugodnejšo na podlagi primerjalnih kriterijev izbrala in predlagala stroka. Javna seznanitev je posledica sprejetja novega Zakona o prostorskem načrtovanju, s katerim so se posamezni postopki umeščanja objektov v prostor, ki jih vodi država, nekoliko spremenili. Nov zakon namreč namesto druge prostorske konference predpisuje obravnavo s strani strokovne javnosti predlagane najboljše različice projekta. Seznanitvi lokalnih predstavnikov bo sledila še seznanitev za poročilo o vplivih na okolje, in sicer v nadaljevanju postopka pridobitve gradbenega dovoljenja. Čeprav je do zgraditve elektrarne še dolga pot, v družbi Dravske elektrarne Maribor delujejo že tudi na terenu. Tako so proti koncu lanskega leta začeli geološko gaomehanske ra ziskave terena, na podlagi katerih bo pripravljena projekta dokumentacija. Pred tem so junija 2006 v prostorih Občine Selnica ob Dravi vzpostavili tudi posebno informacijsko pisarno. Njen namen ni samo obveščanje krajanov o poteku projekta, temveč tudi vzpostavitev partnerskega sodelovanja s prebivalci pri iskanju najboljših skupnih rešitev, tako v fazi načrtovanja kot gradnje. Na spletnem portalu DEM (www.dem.si) zaseda posebno mesto tudi vsebinsko dopolnjena spletna stran, ki obiskovalcem ponuja podrobnejše informacije o tem projektu in je opremljena tudi z »najpogostejšimi vprašanji in odgovori« na temo gradnje ČHE Kozjak in pripadajočega daljnovoda. Dravske elektrarne Maribor Med vodilna domača podjetja, ki precej pozornosti namenjajo ekološkim inovacijam, sodi tudi velenjski Esotech. ELEKTRO PRIMORSKA Z EKO INOVACIJAMI PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM V okviru neformalnega srečanja okoljskih ministrov članic EU, ki je potekalo v začetku junija v Essnu, se je na dogodku, organiziranem ob tej priložnosti, z naslovom Ecotec Environment – Innovation – Employment, in na povabilo ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika predstavilo tudi vodilno slovensko podjetje na področju eko inovacij, Esotech, d. d, iz Velenja. Alarmantne posledice, ki jih povzroča globalno segrevanje, zahtevajo skupne odločitve. To je bila tudi glavna ugotovitev tega neformalnega srečanja, saj pri preprečevanju podnebnih sprememb Evropa prevzema vodilno vlogo na področju eko inovacij ter okolju prijaznim izdelkom. Pri tem je podpora evropskega političnega vrha bistvena, saj se pri doseganju konkurenčnosti čedalje bolj prepletata ekologija in ekonomija. V prihodnje bo poleg novosti, cene, kakovosti in dizajna čedalje bolj pomembna tudi eko učinkovitost s poudarkom na uporabi obnovljivih virov in učinkoviti rabi energije. Zato postajajo eko inovacije glavna usmeritev Evrope, saj je zaradi omejitve naravnih virov toliko bolj pomembna učinkovitost njihove uporabe. Slednje velja za vse panoge, zato bodo eko inovacije postale ključni dejavnik tako pri gospodarski rasti kot zagotavljanju konkurenčnosti. Direktorica podjetja Esotech, d. d., Zofija Mazej Kukovič je ob tej priložnosti predstavila inovativne rešitve podjetja na področju eko učinkovitosti tudi generalnemu direktorju za okolje pri Evropski komisiji Carlu Peteru Mogensu. Ta je pri tem izrazil veliko zadovoljstvo, ker ima Esotech svojo poslovno usmeritev in razvoj začrtan prav v smeri eko inovacij in se tako pridružuje skupnim prizadevanjem za doseganje zastavljenih ekoloških ciljev. Esotech JESENI VOLITVE V SVET DELAVCEV V začetku letošnje jeseni se bo iztekel mandat prvemu svetu delavcev Elektra Primorska, d. d., zato so se že začele priprave na volitve novih predstavnikov. Volitve bodo 5. septembra. Na njih bo deset članov sveta delavcev izvoljenih tako, da bo vsako območje - Gorica, Koper, Sežana, Tolmin - in sedež družbe svoja volilna enota, ki bo imela dva predstavnika. Enajsti član sveta delavcev pa bo tisti tretjeuvrščeni kandidat, ki bo imel najvišji odstotek glasov. Sklep o takem načinu volitev je svet delavcev sprejel v skladu s svojim poslovnikom zato, da bi zagotovil, da bodo zastopana vsa območja. V sedanjem mandatu je bilo namreč območje Tolmin, potem ko je njegovemu predstavniku prenehalo delovno razmerje, od 1. novembra 2004 do 5. aprila 2006 brez svojega predstavnika v svetu delavcev. Morda izraz »brez svojega predstavnika« ni najbolj ustrezen, mišljeno je bilo, da v tem času v svetu delavcev ni bilo nikogar s tolminskega območja. In če nekoliko prilagodimo pregovor: daleč od oči, daleč od informacij. Predvidoma bodo člani sedanjega sveta delavcev še junija predstavili svoje delo na zborih delavcev. To bo morda tudi čas za premislek o kandidatih za prihodnji mandat ter o pričakovanem ravnanju in obnašanju članov sveta delavcev. Ti s trenutkom izvolitve sprejemajo polno moralno odgovornost do svojih sodelavcev, da bodo v okviru pristojnosti sveta delavcev učinkovito zastopali njihove interese. Sonja Rutar 15 SEZNANITEV Z RAZVOJNIM NAČRTOM ELESA IN DRUGIH PODJETIJ Vlada Republike Slovenije se je na seji 14. junija seznanila z razvojnimi načrti energetskih podjetij, njihovim vrednotenjem in soglasji pristojnega ministrstva, med njimi tudi z razvojnimi načrti Elesa. Javna podjetja za distribucijo električne energije Elektro Ljubljana, d. d., Elektro Maribor, d. d., Elektro Celje, d. d., Elektro Primorska, d. d., in Elektro Gorenjska, d. d., javno podjetje za prenos električne energije Elektro-Slovenija, d. o. o., in podjetje za prenos zemeljskega plina Geoplin plinovodi, d. o. o., so namreč v skladu z zakonom izdelali razvojne načrte, ki so sestavljeni za najmanj deset let in usklajeni z nacionalnim energetskim programom. Eles, ki je pooblaščen za celoten elektroenergetski sistem, je tako pripravil dokument, ki vsebuje vse sestavine Strategije razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema do ravni distribucijskega odjema in zakonsko obvezujoč Načrt razvoja slovenskega prenosnega omrežja od leta 2007 do leta 2016. Poglavitni cilj tega dokumenta je takšen razvoj omrežja, da bo zadostil kakovostni oskrbi distribucijskih omrežij in neposrednih porabnikov; vsem zahtevam, ki jih postavlja proizvodnja električne energije; prenosu električne energije med sistemi sosednjih držav in zagotavljanju sistemskih storitev. Naložbe, ki so zajete v razvojnih načrtih, se bodo financirale skladno z razmerami na finančnem trgu in bodo usklajene s prihodki iz opravljanja obveznih republiških gospodarskih služb distribucije in prenosa električne energije. Ministrstvo za gospodarstvo bo sproti spremljalo doseganje zastavljenih ciljev v razvojnih načrtih in njihov učinek ocenjevalo po kriterijih, postavljenih v te namene. Urad vlade za komuniciranje MODRI JAN IN DRUGE MASKOTE OBISKALI TUDI VRTCE Vztrajno se približuje 1. julij 2007, datum, ki je zaznamovan z odpiranjem trga z električno energijo za gospodinjske odjemalce. Elektro Primorska bo na trgu poskrbela za nekatere novosti. Med drugim bo gospodinjstvom ponudila tudi paket z Modro energijo, ki posamezniku omogoča, da se dejavno in zavestno vključi v boj za čisto in zdravo okolje. Elektro Primorska in Holding Slovenske elektrarne, ki sta partnerja pri projektu Modra energija, sta 24. maja v vrtcih na Goriškem pripravila zanimivo predstavitev, na kateri so se otroci lahko seznanili z obnovljivimi viri energije in njihovim pomenom za čistejše okolje. Predstavitev je potekala v Centralnem vrtcu 16 Otroci so Modrega Jana in druge maskote sprejeli z navdušenjem. 2757 v Novi Gorici in na enoti Julke Pavletič v Solkanu, kjer so sodelovali otroci stari štiri do šest let. Samo srečanje je potekalo v veselem pričakovanju in pozitivni motivaciji. Otroci so z navdušenjem sprejeli maskoto Modrega Jana, ki jih je zabaval s svojo zanimivo podobo v obliki kapljice. Hkrati so ob igri in predstavitvi slikovnega gradiva spoznavali vse like: Modrega Jana (predstavlja vodno energijo), njegovo prijateljico Sončico (predstavlja energijo sonca), Puhca (predstavlja energijo vetra) in navihano Packo Rijo (predstavlja onesnaževanje). S pogovorom in dejavnim sodelovanjem so tako lahko spoznali, katera oblika pridobivanja energije je okolju in naravi prijazna. Izbrali so si posamezen lik in ga pobarvali. Sledila je podelitev majic, figuric Modrega Jana, obešank in igric Ne packaj ter navdušenje ob fotografiranju z maskotami. Otroci so bili prijetno presenečeni in navdušeni, tako da smo se odločili, da bomo, če bo le mogoče, v prihodnje podobne akcije ponovili. Miloš Protić M PREMOGOVNIK VELENJE ZA PREMOGOVNIK MINULO POSLOVNO LETO USPEŠNO V Premogovniku Velenje je 11. junija potekala 11. redna seja skupščine delničarjev. Ti so se seznanili z letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom Premogovnika Velenje za leto 2006 z mnenjem revizorja in pisnim poročilom nadzornega sveta. Skupščina je potrdila in odobrila delo direktorja in nadzornega sveta v poslovnem letu 2006 ter jima potrdila razrešnico za poslovno leto 2006. V Premogovniku Velenje so leta 2006 pridobili 3.933.754 ton premoga, s povprečno kurilno vrednostjo 11.213 KJ/kg. Odkopana količina je bila za 0,3 odstotka nižja kot leta 2005, zaradi izredno dobre kakovosti premoga pa je bila prodaja premoga, merjena v giga joulih, za 2,5 odstotka višja od prodaje leto prej. Družba je leta 2006 pridobila 28.642 milijonov tolarjev prihodkov, kar je 0,8 odstotka manj kot leta 2005, celotni odhodki pa so znašali 28.332 milijonov tolarjev ali 6,3 odstotka manj kot leta 2005. Družba je poslovanje leta 2006 končala s čistim dobičkom v višini 100,7 milijona tolarjev. Enaintridesetega decembra 2006 je bilo v Premogovniku Velenje zaposlenih 1.761 delavcev. Število zaposlenih z začetka leta so zmanjšali za 205 delavcev oziroma za 10,4 odstotka. Glavna dejavnost Premogovnika Velenje v skladu z lani sprejetim razvojnim načrtom še vedno ostaja pridobivanje premoga, ki je usklajeno z Nacionalnim energetskim programom in dolgoročno desetletno pogodbo med HSE, TEŠ in PV v višini 38.500 tera joulov (+ oz.- 5 odstotkov) na leto do leta 2014 ter najmanj 30.000 tera joulov po letu 2014. Ob tem bo družba racionalizirala poslovanje in zmanjše- vala število zaposlenih za 5,6 odstotka na leto do leta 2011. Premogovnik Velenje naj bi do leta 2011 dosegel ceno 2,25 evra za giga joul energije, kar bo omogočalo konkurenčno poslovanje Premogovniku in TEŠ. Premogovnik Velenje nadaljuje tudi postopno zmanjševanje kapitalske in poslovne odvisnosti povezanih družb od matičnega podjetja s privatizacijo le-teh, z izjemo invalidskega podjetja HTZ, ter si prizadeva za zagotavljanje novih delovnih mest v okviru povezanih družb. Premogovnik Velenje TRIDESET TISOČ EVROV ZA CT APARAT Direktor Premogovnika Velenje, d. d., dr. Evgen Dervarič je konec maja direktorju Bolnišnice Topolšica dr. Janezu Polesu izročil ček v vrednosti 30.000 evrov kot donacijo pri nakupu večrezinskega CT aparata. Premogovnik Velenje je družbeno odgovorno podjetje, ki se zaveda svojega velikega vpliva na razvoj in življenje v Šaleški dolini in ima odgovornost do okolja, zapisano tudi v strateških smernicah dolgoročnega razvoja. Večjo kakovost življenja želi ustvarjati tudi s svojim pozitivnim odnosom do okolja in ljudi, k čemur prišteva tudi donacije na različnih področjih. »Zavedamo se, da zdravstvo samo ni sposobno nakupiti opreme za vrhunsko diagnostiko. Prepričani smo, da bo nakup CT aparata izboljšal storitve Bolnišnice Topolšica in s tem storitve tudi za zaposlene v našem kolektivu, ki vanjo prihajajo na preglede ali zdravljenje,« je dejal dr. Evgen Dervarič. Dr. Janez Poles je poudaril, da v Šaleški in Savinjski dolini tako kot v Sloveniji in svetu večina prebivalcev umre zaradi bolezni srca in žilja, na drugem mestu pa so rakasta obolenja. »Brez večrezinskega CT aparata ni mogoče ustrezno preprečevati in zdraviti bolezni ateroskleroze in rakastih obolenj. Zgodnje odkritje hude bolezni vedno pomeni tudi večjo možnost popolne ozdravitve in boljšega preživetja. Aparat, vreden 1,3 milijona evrov, je za Bolnišnico Topolšica prevelik finančni zalogaj, zato smo septembra lani v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Velenje ter Medobčinsko zvezo društev upokojencev Velenje začeli donacijsko akcijo. Doslej se je med donatorje vpisalo 6.300 dobrotnikov - posameznikov, podjetij, zbornic, društev, strank, sindikatov, krajevnih skupnosti in občin. Zbrali smo prek 325.000 evrov. Veseli smo, da se je donatorjem pridružil tudi Premogovnik 17 Velenje, in njegovemu vodstvu se zahvaljujem, da je prisluhnilo in razumelo nujnost nabave aparature. Zahvaljujemo se tudi vsem medijem, ki akcijo podpirajo in jo delajo odmevno,« je ob prevzemu donacije dejal direktor Bolnišnice Topolšica. Premogovnik Velenje ocenjevanimi glasili dosegli zelo visoko število točk. Kakor koli že, tudi letošnji pogled v zunanje strokovno ogledalo je prinesel nekaj koristnih napotkov, kako glasilo slovenskega elektrogospodarstva vsebinsko in tudi oblikovno še izboljšati. Vse, seveda s ciljem, da vam bo še zanimivejše in ga boste tudi v prihodnje z veseljem brali. Brane Janjić NAGRADA PAPIRUS LETOS V ROKE SIMOBILU Sekcija internih komunikatorjev je tudi letošnjo pomlad drugič zapovrstjo v okviru PRSS razpisala tekmovanje za nagrado Papirus, za najboljše slovensko interno glasilo. Kljub prvotni bojazni, da bo odziv na ponovitev tekmovanja v tako kratkem času slabši, so tudi letošnje prijave potrdile, da interni komuni-katorji potrebujejo »zunanje« ocenjevanje in da so jim tovrstne primerjave lahko koristno vodilo pri nadaljnjem delu in iskanju poti h komunikacijski odličnosti v podjetjih. Tako se je letos na tekmovanje v treh kategorijah - interna revija/časopis, bilten in elektronsko glasilo - skupno prijavilo 35 glasil, od tega 29 v prvi kategoriji, pet v tretji in eno v drugi kategoriji. Petčlanska žirija v sestavi Špela Jurak, Lek, Vesna Petkovšek, Gorenje, Matjaž Potokar KD Group (ocenjevalci komunikacijske vrednosti), Jana Petkovšek, Dnevnik (ocenjevalka pestrosti novinarskih zvrsti in jezika) ter Mojca Zavolovšek, Finance (oblikovna zasnova) je skrbno pregledala vsa prijavljena glasila in podala svoje ocene, katerih seštevek je v najbolj množični kategoriji časopisov in revij največ točk letos namenil glasilu Inside družbe Simobil. Na drugo mesto se je uvrstil lanski zmagovalec glasilo Kolektiv družbe Lek in na tretje Mercatorjev Časomer. Med prijavljenimi elektronskimi glasili je bil po mnenju članov žirije najboljši Telekomov E-skupaj, v kategoriji biltenov pa je sodeloval le Lekov Bilten. Naš stik se je na letošnjem tekmovanju med 29 glasili slovenskih podjetij z doseženimi 147 točkami uvrstil v zgornjo polovico, in sicer na 12. mesto. Največja odstopanja pri točkovanju so bila pri eni izmed članic žirije, ki je navedla, da po njenem mnenju glasilo s svojo vsebino presega zgolj interno javnost in tako ne sodi v to kategorijo ocenjevanja ter hkrati premalo spodbuja pripadnost podjetju, kar pa je v našem primeru kot panožnega glasila tudi razumljivo. Precej kritičnih ocen je bilo tudi na dolžino prispevkov in celo na »prebogatost« vsebin, pri čemer pa smo pri ocenjevanju novinarskih zvrsti in jezika med 18 OREŠIČ V PODJETJU EFT GROUP Donedavni član uprave Elektra Maribor Tomaž Orešič je bil 1. junija imenovan za direktorja marketinga za področje Zahodne in Srednje Evrope v mednarodnem podjetju Energy Financing Team (EFT) s sedežem v Londonu. James Nyn, izvršni direktor EFT Group je ob Orešičevem prihodu dejal, da je izjemno zadovoljen z njegovim prestopom v vrste EFT, saj je eden najboljših poznavalcev dogajanj v elektroenergetskem sektorju v Sloveniji in širši regiji. V EFT pričakujejo, da bo prispeval k nadaljnjemu razvoju podjetja predvsem na trgih Slovenije, Avstrije, Nemčije, oziroma celotne Srednje Evrope, kjer je EFT sicer vodilni trgovec z električno energijo. Podjetje posluje v 17 državah, v katerih na veleprodajnem trgu oskrbuje prek sto strank oziroma energetskih podjetij. Podjetje deluje na šestih borzah električne energije. Lani je dobavilo več kot 14.000 GWh električne energije, od tega na trgu EU 60 odstotkov, in ustvarilo 600 milijonov evrov prometa. Tomaž Orešič bo delal največ v Mariboru, kjer je EFT Grup odprl nove poslovne prostore. Minka Skubic PETROL USTANAVLJANJE SKUPNEGA PODJETJA V ČRNI GORI Delovna skupina uprave Montenegro Bonusa je obvestila Petrol, da se je med vsemi ponudniki javnega razpisa za ustanovitev skupnega podjetja, uvrstil na prvo mesto. Tako je bil 153167411?97?7 03 DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR pozvan k pogajanjem o sklenitvi pogodbe z Montenegro Bonusom. Petrol je oddal ponudbo v višini investicij 154,5 milijona evrov, kar je bilo največ med tremi ponudniki. Na razpis se je prijavil potem, ko je septembra lani podpisal pismo o nameri, s katerim sta družbi izrazili pripravljenost za poslovno sodelovanje na območju Črne Gore in širše regije, ki vključuje tudi Bosno in Hercegovino, Srbijo, Kosovo, Albanijo in Makedonijo. Poslovno sodelovanje naj bi potekalo predvsem na področju skladiščenja, manipulacije, prodaje naftnih in drugih proizvodov ter gradnji bencinskih servisov. Cilj sodelovanja je povečanje prodaje in zvišanje kakovosti storitev. Obe družbi sta izrazili tudi interes za poslovno sodelovanje na področju elektrike, plina in ekologije. Petrol je v svoji dolgoročni strategiji razvoja predvidel, da bo postal vrhunski ponudnik celostnih energetskih izdelkov in storitev na območju JV Evrope. Zaradi pričakovanega povečanega povpraševanja ti trgi za Petrol pomenijo velik razvojni potencial in hkrati možnost pridobitve položaja regionalnega energetskega ponudnika. Polona Bahun ZA STRELOM PO DRAVI TUDI AMERIČANKA MIMI HUGHES Ameriška plavalka Mimi Hughes, ki je 1. junija začela z enomesečnim plavanjem po reki Muri in Dravi, je v okviru svojih načrtov 11. junija plavala tudi mimo Maribora. Ob tej priložnosti so jo s svojim delovnim plovilom, z imenom Divja vetrnica, pospremile tudi Dravske elektrarne Maribor, ki tovrstne projekte z veseljem podpirajo. »Dravske elektrarne Maribor se pozorno odzivamo na signale iz okolja, s katerimi se želi reki in prebivalcem ob njej dobro. Že desetletja namreč živimo z rekami in nam zanje, kakor tudi za živalski in rastlinski svet ob njih, ni vseeno. Kot je zapisano že v našem poslanstvu, postavljamo proizvodnjo energije na okolju prijazen način ob bok ekonomski uspešnosti in skladnemu trajnostnem razvoju okolja. Prepričani smo, da smo s svojimi dejanji in številnimi uspešnimi naravovarstvenimi projekti do zdaj dokazali, da nas navkljub nekaterim na videz drugačnim mnenjem in izhodiščem ob podobnih projektih, vendarle povezuje skupna vizija varovanja narave,« je podvig Američanke, ki je tokratno plavanje posvetila boju za ohranjanje narave, komentiral direktor Dravskih elektrarn Maribor, Damijan Koletnik. Da reka Drava, kljub energetski izrabi omogoča številne športne in družabne dejavnosti na vodi in ob njej, pa je s Američanka Mimi Hughes se je pogumno spopadla z Dravo. 19 svojim plavalnim projektom prav tako ob podpori DEM že lani dokazal naš ultra maratonec Martin Strel. Mimi je tako že druga svetovna maratonska plavalska zvezda, ki se je lotila tega zahtevnega podviga, in to takoj za tem, ko je že preplavala slovensko Muro. Dravske elektrarne Maribor GALERIJA ELEKTRA RAZSTAVA DEL OB STOTI OBLETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA Galerija Elektra od 1. junija naprej gosti razstavo umetnika Lojzeta Spacala, enega najbolj pomembnih slikarskih in grafičnih mojstrov, ki so močno zaznamovali slovensko in italijansko slikarsko umetnost. Elektro Gorenjska se je namreč pridružila projektu »Lojze Spacal - 100 let rojstva«, ki sta ga idejno zasnovala in dejavno organizirala vnuk Lojzeta Spacala, Martin Spacal, in Marko Arnež, programski vodja Galerije Prešernovih nagrajencev v Kranju. S projektom skušajo na pregleden in zanimiv način predstaviti umetnikova dela v več različnih slikarskih tehnikah in tudi dela z drugih področij likovnega ustvarjanja. V Kranju si lahko ogledate risbe, slike in skulpture (Galerija Elektra, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, Galerija in Stebriščna dvorana Mestne hiše, Zavarovalnica Triglav in Gorenjski muzej), tapiserija, mozaik in ladijska oprema so predstavljeni v Piranu in Kopru (Galerija Loža, Avla Pokrajinskega muzeja, Galerija Meduza, Vila San Marco, Portorož, Mestna galerija Piran), fotografijo si lahko ogledate v Ljubljani (Moderna galerija Ljubljana), Spacalovo grafiko v Štanjelu (Galerija Lojzeta Spacala, Galerija pri Valetovih) in v kraju San Vito al Tagliamento v Italiji (Cerkev sv. Lovrenca). Lojze Spacal je bil rojen leta 1907 na Krasu in je umrl leta 2000 v nabrežinski bolnišnici. Doživel je številne težke osebne preizkušnje, vojne grozote, bil izgnan in preganjan. V celoti se je posvetil umetniškemu ustvarjanju in velja za enega najvidnejših likovnih ustvarjalcev v povojnem slovenskem in italijanskem prostoru ter za svetovno uveljavljenega umetnika. Svoj ustvarjalni vrh je dosegel v grafičnih tehnikah, predvsem v linorezu in lesorezu. Ustvarjal je tudi v drugih tehnikah (olje, mozaik, tapiserija, freska) ter v različnih mešanih tehnikah (denimo kombinacija kiparstva - reliefa in slikarstva). Zapisal se je kot umetnik Istre in Krasa, saj je motive črpal iz teh dveh pokrajin in jih preoblikoval 20 v lasten likovni jezik. Veliko časa je preživel v svoji hiši v Škrbini na Krasu, kjer je na lastno željo tudi pokopan. Za svoja dela je prejel vrsto mednarodnih in nacionalnih (slovenskih in italijanskih) priznanj: Nagrado za grafiko na bienalu sodobne umetnosti v Sau Paulu v Braziliji (1953), grafični Grand Prix na Beneškem bienalu (1958), nagrado predsedstva poslanske zbornice Italije (1968), Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1974), tržaški Zlati sv. Just (1977), Zlato zvezdo SFRJ (podelil J. B. Tito, 1978), zlato medaljo Tržaške pokrajine (1984), bil je dopisni član SAZU (1987), Jakopičevo nagrado (posthumno 2000) ter številna druga priznanja za umetniški opus. Sodeloval je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji, Italiji in drugje po svetu. Štirikrat je sodeloval na Beneškem bienalu, redno je razstavljal na Ljubljanskem grafičnem bienalu. Njegove slike in grafike so del številnih pomembnih galerijskih zbirk moderne umetnosti po vsem svetu, na Gradu Štanjel pa je od leta 1988 na ogled stalna razstava njegovih del. Na spletni strani www.spacal.net je Lojze Spacal predstavljen v vsem svojem sijaju; tu so seznam vseh njegovih del, njegova biografija … Izvemo tudi, kaj so o njem povedali in Spacalova dela bodo v galeriji Elektra na ogled do konca avgusta. zapisali številni pomembni umetniški kustosi in poznavalci likovne umetnosti. Vabljeni tudi v Galerijo Elektra do konca avgusta. Renata Križnar FINANČNA POMOČ ATLETSKI ZVEZI SLOVENIJE Direktor Elektra-Slovenije mag. Vitoslav Türk in predsednik Atletske zveze Slovenije dr. Peter Kukovica sta 18. junija v prostorih Elesa podpisala sponzorsko pogodbo, s katero je Eles za letos slovenskim atletinjam in atletom namenil 50.000 evrov finančne pomoči. Kot je uvodoma dejal mag. Vitoslav Türk, se z omenjeno pogodbo Eles prvič odločneje podaja tudi na športno področje, saj je doslej finančno podporo posameznikom in različnim organizacijam dajal bolj na kulturnem, humanitarnem in izobraževalnem področju. Ob tem si bomo v Elesu prizadevali, da bo naše sodelovanje temeljilo na dolgoročnejšem obdobju, saj se zavedamo, da športnih uspehov ni mogoče dosegati čez noč in da je treba, če želimo vrhunske rezultate v atletiki in tudi drugod, športnikom zagotoviti možnosti za normalno delo. Zadovoljstvo nad sklenitvijo pogodbe, s katero se je Eles zapisal med tri glavne sponzorje slovenskih atletov, ni skrival niti predsednik Atletske zveze Slovenije dr. Peter Kukovica, ki je prav tako izrazil upanje, da bo sodelovanje dobilo dolgoročnejši pomen, pri čemer naj bi Eles bil glavni sponzor za podporo članskih reprezentanc. Pogodba je sicer bila sklenjena ravno pred odhodom atletske reprezentance na junijski evropski pokal v Milano, kjer se bodo pomerili z Belorusi, Bolgari, Madžari, Italijani, Portugalci, Romuni in Srbi. Po besedah predstavnikov Atletske zveze Slovenije imajo naše atletinje in atleti v Milanu veliko možnosti za dobre rezultate, saj tako dobrih dosežkov kot letos na začetku sezone v slovenski atletiki še nismo imeli, v ekipi pa je tudi nekaj izvrstnih posameznikov, ki se lahko enakopravno kosajo z najboljšimi na svetu. Brane Janjić Podpis pogodbe, ki naj bi prinesla dolgoročnejše sodelovanje. konomsko ogledalo UMAR Visoka gospodarska rast se bo še nadaljevala Vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) napoveduje, da se bo letošnja visoka gospodarska rast v evro območju nadaljevala tudi v prihodnje. Nadvse ugodna gibanja so tudi v Sloveniji in relativno visoka – 1,3 odstotna majska inflacija ni ogrozila stabilnosti cen. Urad ocenjuje, da ni razlogov za dvig cene električne energije po 1.juliju, ko se trg odpre tudi za gospodinjstva. o 22 b izidu majske številke Ekonomskega ogledala, ki je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov, je UMAR na posebni tiskovni konferenci predstavil poglavitne kazalce prvega letošnjega četrtletja. Ugodna gospodarska rast v evro območju se nadaljuje in je bila v prvem letošnjem četrtletju 3-odstotna, medtem ko je bila v zadnjem lanskem četrtletju 3,3-odstotna. Napovedi za letos in prihodnje leto pa so, da bo 2,7-odstot-na in naj bi bila prvič po letu 2001 višja kakor v ZDA. Ugodna gospodarska rast pri naših ključnih gospodarskih partnericah v EU med drugim ugodno vpliva tudi na letošnja gospodarska gibanja pri nas. Tako se po besedah mag. Boštjana Vasleta, vodje sektorja za makroekonomske analize in ekonomsko politiko na UMAR, v Sloveniji nadaljuje visoka rast industrijske proizvodnje in gradbeništva. Pri slednjem se je vrednost del povečala kar za 35 odstotkov, pri čemer ni zanemarljiv delež mile zime, ki je omogočila nadaljevanje del na avtocestnem križu. Nekaj več kot dese-todstotna rast vrednosti proizvodnje pa je bila na medletni ravni med najvišjimi v EU. Nadalje je Vasle omenil, da se že kaže pomanjkanje kvalificirane delovne sile pri nas, in to predvsem v gradbeništvu in storitveni dejavnosti, kar že pomeni omejitveni dejavnik za te dejavnosti. Na podlagi analize podjetja vse manj čutijo omejitve pri poslovanju, gospodarske razmere so vse bolj gotove, vse teže pa je dobiti ustrezno usposobljene delavce. Dolgoročna gibanja cen, kljub mesečnim nihanjem ostajajo stabilna, in tudi zato slovensko gospodarstvo ohranja cenovno konkurenčnost v EU. Na podlagi omenjenih kazalcev je Slovenija dosegla eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v minulem obdobju in so nas prehitele le posamezne države Srednje Evrope. Prav tako ugodna so gibanja na trgu dela, kjer se število zaposlenih povečuje in zmanjšuje število brezposel- Mag. Boštjan Vasle je predstavil gospodarsko rast v Sloveniji. t nih V prvem četrtletju letos smo imeli 5,7-odstotno brezposelnost oziroma 72.773 iskalcev dela. Prvo letošnje četrtletje je bilo zelo dejavno tudi v finančnem sektorju. Krediti podjetjem in nacionalnim finančnim institucijam so za slabo četrtino višji kot v istem obdobju lani. Še naprej pa močno naraščajo prilivi v vzajemne sklade domačih upravljavcev, kjer je 90 odstotkov prilivov usmerjenih v delniške vzajemne sklade, kar pa je po deležu na prebivalca še vseeno med najnižjimi v EU. Maja so se cene življenjskih potrebščin povišale za 1,2 odstotka, kar je po defla-ciji v prvih dveh mesecih leta tretji mesečni dvig cen. Tako je skupen letošnji dvig cen v prvih petih mesecih 2,5-od-stoten, kar je za desetinko odstotka več kot v istem lanskem obdobju. Na majsko povišanje cen sta najbolj vplivala višja cena goriva, ki se je dvignila zaradi povišanja cen nafte na svetovnih trgih, ter dvig cen sezonskih proizvodov in storitev, predvsem hrane, obleke in obutve ter počitnic. Prispevek cen hrane je tako v petih mesecih letos približno enkrat večji kot v istem lanskem obdobju. Po besedah mag. Vasleta na povečani vpliv cen hrane na gibanje cen v EU v zadnjih analizah opozarja tudi Evropska centralna banka. Vasle upa, da bi se že junija in julija morala poznati bolj ugodna sezonska gibanja cen, ko so na vrsti razprodaje. Na uradu ugotavljajo, da dolgoročna gibanja cen ostajajo stabilna, saj se povprečna inflacija že od začetka lanskega leta ohranja na ravni 2,5 odstotka. Pa tudi ključne ekonomske politike so še naprej naravnane k ohranjanju stabilne rasti cen, zaradi vpliva sezonskih dejavnikov pa še ni smiselno spreminjati usmeritev vlade na področju politike cen. Na naše vprašanje, kakšen bo vpliv sprostitve trga električne energije na cenovna razmerja, pa je mag. Vasle odgovoril, da je letos vlada že dvignila trošarine in ceno za gospodinjske odjemalce za 4,9 odstotka, kar je skladno z gibanjem cen v EU, tako po liberalizaciji trga ni potreb po dodatni uskladitvi cen oziroma njihovem povišanju. Minka Skubic SVET Poraba energije lani višja za 2,4 odstotka Svetovna poraba energije se je lani povečala za 2,4 odstotka, kar je manj kot leta 2005, ko je rast znašala 3,2 odstotka. Svetovna rast je bila nekoliko nad desetletnim povprečjem, upočasnila pa se je pri vseh energentih, razen pri jedrski energiji, ugotavlja britanski naftni koncern BP v svojem letnem poročilu o svetovnih energetskih trendih. Največjo, 4,9-odstotno rast je dosegla Azijsko-pacifiška regija, kjer je na prvem mestu po porabi Kitajska, ki je leta 2006 porabila za 8,4 odstotka več energije. V Severni Ameriki se je poraba zmanjšala za 0,5 odstotka, pri čemer je enoodstotni padec porabe v ZDA izničila rast v Kanadi (1,7 odstotka) in Mehiki (4 odstotke). V Evropi in Evraziji se je skupna poraba povečala za 1,5 odstotka v primerjavi z 2005. V Evropski uniji sta porabo najbolj povečali Danska (12,7 odstotka) in Portugalska (8,2 odstotka), medtem ko sta Švedska in Slovaška porabili precej manj energije kot leta 2005. Švedska je porabo znižala za 6,9 odstotka, Slovaška pa za 4,8 odstotka. Zaradi visokih cen energije so porabo znižale zlasti države, ki so odvisne od uvoza, medtem ko se je rast med izvoznicami energije nadaljevala. Svetovna rast porabe nafte se je povečala za 0,7 odstotka, kar je najmanj po letu 2001 in polovico povprečne rasti zadnjih desetih let. Svetovna poraba premoga se je povečala za 4,5 odstotka, k čemur je največ prispevala 8,7-odstotna rast na Kitajskem. Jedrska energija je dosegla 1,4-odstotno rast. Rast porabe vetrne in sončne energije se je nadaljevala. Zaradi nizkega izhodišča pa vetrna energija kljub 25-odstotni rasti inštaliranih proizvodnih zmogljivosti še vedno sestavlja manj kot odstotek svetovne proizvodnje električne energije, sončna energija pa še manj. Poraba etanola se je povečala za 22 odstotkov, še ugotavlja BP. http://energy.eu 23 ??7:46-++?.:/:C 11762319 Javna razprava o planu B za Slovenijo Trajnostni razvoj Slovenije bomo dosegli le s konsenzom V prostorih državnega sveta je 5. junija, prav na svetovni dan varstva okolja, potekala civilna tribuna o planu B za Slovenijo. Gre za alternativni razvojni program skupine nevladnih organizacij in strokovnjakov, ki odgovarja na vprašanja glede prihajajočih podnebnih sprememb, dolgoročne energetske oskrbe in globalne konkurenčnosti. S to pobudo želijo prispevati predvsem k ustreznim odločitvam o usmerjanju razvojnih politik in sredstev Slovenije in EU v naslednjih letih. Plan je odziv na vladno Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki je bila sprejeta oktobra 2006. r 24 azprava je potekala v organizaciji državnega sveta, ki je presodil, da je omenjena pobuda civilne javnosti pomemben napredek v prizadevanju pri iskanju boljših rešitev za trajnostni razvoj države in prispevek k ohranitvi ekološkega ravnotežja na našem planetu. Udeleženci so najprej podrobneje predstavili Plan B in nekatera področja, ki jih obravnava: zakaj ga potrebujemo in kako je nastal, kakšne so njegove vizije, cilji in načrti, kako preiti na družbo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov in kako se prilagoditi podnebnim spremembam, o podeže- lju kot konkurenčni prednosti Slovenije ter o instrumentih politike. Spregovorili pa so tudi o pomenu tega plana s stališča ekonomije ter o pogledu nanj s stališča lokalne skupnosti. Vladni plan A Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 temelji na Strategiji razvoja Slovenije, ki jo je vlada sprejela leta 2005. Ta opredeljuje vizijo in cilje razvoja države ter pomeni pot, po kateri bomo svoje nacionalne cilje dosegali trajnostno ter v okviru skupnih evropskih pravil, politik in strategij, zlasti prenovljene Lizbonske strategije. Prav tako odgovarja na vprašanje, kako si v Evropski uniji zagotoviti hitrejši gospodarski razvoj, potrebno socialno varnost, izboljšanje okolja, varovanje narave in trajnostno rabo naravnih virov. Gre za strateški razvojni dokument vlade, ki na podlagi razvojnih dosežkov in izzivov v državi ter svetovnih in evropskih gibanj opredeljuje vizijo razvoja, razvojne cilje, strateške usmeritve, razvojne prioritete in temeljne naloge vlade za uresničevanje začrtane smeri razvoja. Državni razvojni program pa je izvedbeni dokument razvojnega načrtovanja, ki s Strategijo razvoja Slovenije sprejete razvojne prioritete operativno razdela na finanč- no ovrednotene razvojne programe in projekte ter zanje predvidi tudi ustrezne vire financiranja. Pri pripravi razvojnih programov in projektov Državni razvojni program upošteva sprejete mednarodne obveznosti in normativno ureditev EU, zlasti pri črpanju sredstev iz evropskega proračuna, ter razvojne pobude regij in nevladnih organizacij. Slovenija mora osredotočiti sredstva v tiste razvojne projekte, ki bodo na dolgi rok prinesli hitrejšo gospodarsko rast, zagotovili konkurenčnost gospodarstva in družbenega okolja, z razvojem pa prinesli nova in kakovostna delovna mesta ter blaginjo. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 tako zajema ključne razvojno-investicijske projekte, pri uresničitvi katerih bo sodelovala država. Namen resolucije je z jasno postavitvijo prednostnih državnih razvojnih projektov v tem obdobju zagotoviti hitrejše doseganje ciljev obeh dokumentov. Plan B Pobuda skupine nevladnih organizacij in posameznih strokovnjakov ponuja v premislek, sprejem in izvedbo vrsto programov in projektov, ki temeljijo na uspešnih izkušnjah v slovenskem prostoru in jih je moč uresničiti v naslednjih letih ter so nujni za to, da bi v Strategiji razvoja Slovenije na nacionalni ravni dosegli sprejete razvojne cilje za trajnostni razvoj. Gospodarski razvojni cilj je v desetih letih preseči povprečno raven ekonomske razvitosti EU in povečati zaposlenost v skladu s cilji Lizbon-ske strategije. Družbeni razvojni cilj je izboljšati kakovost življenja in povečati blaginjo vseh posameznikov, merjeno s kazalniki človekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti. Med-generacijski in sonaravni razvojni cilj je uveljavljanje načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja, vključno s trajnostnim obnavljanjem prebivalstva. Načelo trajnosti namreč zahteva, da današnje generacije svoje potrebe zadovoljujejo na način, ki ne omejuje možnosti prihodnjih rodov za vsaj enako uspešno zadovoljevanje njihovih potreb. Razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju pa je, da bo s svojim razvojnim vzorcem, kul- turno identiteto in angažiranim delovanjem v mednarodni skupnosti postala prepoznavna in ugledna država. Ker je nujno takoj sprejeti razvojne odločitve v zvezi s podnebnimi spremembami, trenutna različica dokumenta namenja največji poudarek okoljskim vidikom trajnosti. Za področji gospodarske in družbene trajnosti so predlagani operativni cilji, področje družbenega razvoja pa potrebuje še nekaj dopolnitev, saj predlagani operativni razvojni cilji za zdaj še niso podprti s predlogi izvedbenih projektov in ukrepov. Pot naprej Dokončni vstop med najrazvitejše države sveta je pred Slovenijo postavil nove izzive. Svojo odgovornost za prihodnje generacije in za globalno skupnost pa lahko Slovenija izpolni le z oblikovanjem lastne razvojne vizije in njenim uveljavljanjem v dialogu v Evropski uniji in na globalnem trgu. Slovenija je tako v zadnjih letih sprejela vrsto dokumentov, ki so namenjeni prav oblikovanju vizije trajnost-nega razvoja in njenemu uveljavljanju. Vendar so dokumenti uradnih institucij le del dialoga v državi, na katerem lahko temelji nacionalni konsenz o razvoju. Pomemben dejavnik so namreč tudi predstavniki stroke, civilne družbe in različnih ustanov, saj prispevajo k širjenju soglasja razvojnih rešitev in k njihovemu uveljavljanju. Okoljske spremembe, ki smo jim priča, ter poročila strokovnjakov nas opozarjajo na resnost izziva trajnostnega razvoja v naslednjih letih, pa tudi na priložnosti za hkratno zmanjšanje vplivov na okolje in gospodarski razvoj, povezan z bojem proti klimatskim spremembam in prilagajanjem nanje. Slovenija ima ob relativno ugodnem trenutnem položaju možnost izbirati, na kakšen način bo odgovorila na ta izziv. Lahko čakamo na pobude drugih in jim sledimo, ali pa začnemo prevzemati vodilno vlogo. Na podlagi razvojnih ciljev Strategije razvoja Slovenije, o katerih že vlada splošni konsenz, ponuja Plan B alternativne, a uresničljive predloge za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in uvrščanje Slovenije med vodilne države na tem področju. Polona Bahun razprave Neizkoriščeni potencial energetske učinkovitosti V pripravi Akcijski načrt za energetsko učinkovitost Focus - društvo za sonaravni razvoj - in Slovenski E-forum sta 24. maja pripravila javno razpravo z naslovom Neizkoriščeni potencial energetske učinkovitosti, ki jo je sofinanciral Urad vlade za komuniciranje. V razpravi so želeli odpreti poglede na energetsko (ne)učinkovitost Slovenije in tako prispevati k razpravi o Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost, ki ga pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor. k 26 ot je povedal mag. Hinko Šolinc, vodja Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije pri omenjenem ministrstvu, bodo osnutek Akcijskega načrta najprej poslali v obravnavo vladi in nato v Bruselj, izvajati pa se bo začel januarja prihodnje leto. Ob 50. obletnici obstoja je EU prevetrila svojo energetsko politiko in oktobra lani objavljeni Akcijski načrt za energetsko učinkovitost ter v začetku leta predstavljeni energetski sveženj kažeta, da so prizadevanja unije čedalje bolj vezana na podporo učinkoviti rabi in obnovljivim virom energije. Da bi izkoristila potencial energetske učinkovitosti, je EU državam članicam naložila, da do junija pripravijo tako imenovane akcijske načrte za energet- sko učinkovitost. Za Slovenijo je to razvojna priložnost, saj je naša energetska intenzivnost za okrog tri četrtine višja od povprečja starih članic Unije. Ekonomsko upravičen obseg izboljšanja energetske učinkovitosti je velik in bi se ob ustrezni politiki cen lahko še povečal. Slovenska Resolucija o nacionalnem energetskem programu iz leta 2004 sicer deloma odgovarja na izzive učinkovite rabe energije, vendar se zapisane usmeritve še zdaleč ne izvajajo v potrebnem obsegu. Nekaj usmeritev prinaša razvojni program Trajnostna energija z ekonomijo vodika, ki pa še nima zagotovljenih potrebnih sredstev za izvajanje. Odprto ostaja tudi vprašanje črpanja evropskih sredstev za projekte učinkovite rabe energije s strani zasebnih investitorjev, saj sredstva iz kohe-zijskih skladov tega praviloma ne omogočajo. V javnem sektorju v prvi vrsti manjka izdelan sistem pristojnosti in odgovornosti za ravnanje z energijo in energetsko učinkovitost javnih investicij, kar ovira potenciale javno-zasebne-ga partnerstva za zagotavljanje energetskih storitev v javnem sektorju. Slovenija se sicer na ravni energetske statistike lahko izkaže z dokaj ugodnim deležem obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci (okrog deset odstotkov), vendar gre to predvsem na račun konvencionalnih virov (večje HE) in tehnologij, zaostaja pa pri razvoju rabe novih virov in tehnologij. Glede na razmeroma velike potenciale nekaterih obnovljivih virov energije (lesna bio-masa, hidroenergija, energije vetra, ge-otermalna energija in energija sončnega sevanja) ima Slovenija na tem področju precejšnje razvojne možnosti. Stroškovno in tehnično se kot največja priložnost kažeta varčevanje z energijo in energetska oskrba stavb, ki bi zmanjšala izdatke za energijo in emisije toplogrednih ter drugih plinov. Teze o energetski (ne)učinkovitosti Slovenije Dr. Mihael G. Tomšič s Slovenskega E-Foruma je predstavil pet tez o energetski (ne)učinkovitosti. Prva je visoka energetska intenzivnost Slovenije, ki je posledica neustrezne strukture gospodarstva in nizke dodane vrednosti v večini energetsko intenzivnih panog. Potrebno bi bilo postopno zmanjševanje deleža teh primarnih dejavnosti in njihova izpostavitev tržnim pogojem, vključno s privatizacijo. Nujna pa bi bila tudi promocija dejavnosti z visokim deležem znanja. Druga teza je neustrezna energetska kul- tura, saj so bile generacije ljudi vzgajane v prepričanju, da čedalje večja poraba energije vodi k čedalje večji kakovosti življenja. Skrb za ravnanje z energijo in izboljšanje energetske učinkovitosti zato ni mogla delovati kot razvojna usmeritev in spodbuda. V zadnjem desetletju so se sicer začele pojavljati kampanje za izboljšanje ravnanja z energijo med prebivalstvom, vendar jih ne spremljajo drugi ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti, predvsem na ravni politike cen ter sprememb energetskih predpisov. Vse to se kaže v nacionalnih razvojnih programih, ki še vedno predvidevajo visoko rast proizvodnje in porabe energije ter gradnjo velikih centralnih objektov za oskrbo. Zato bi bilo treba okrepiti izobraževalno in propagandno dejavnost za uveljavljanje nove okoljsko-energetske kulture ter odstraniti protislovnost razvojnih programov, ki hkrati govorijo o zmanjšanju energetske intenzivnosti, ne predvidevajo pa zadostnih spodbud. Tretja teza govori o neustrezni politiki cen energije in energentov, ki se kaže v subvencioniranih cenah za nekatere skupine odjemalcev (v ceno energije prav tako niso vključeni okoljski stroški). Zato bi bilo treba odpraviti subvencije za porabo vseh vrst energije ter postopoma vključiti eksterne stroške (z okoljsko takso in dodatnimi davki na energijo). Pomembno je tudi uveljavljanje odprtega in polno konkurenčnega trga z energijo, tudi s privatizacijo, ki bo zagotovila donos na vloženi kapital. Kot četrto tezo je dr. Tomšič navedel neustrezno financiranje energetskih storitev ter opredelitev pristojnosti in odgovornosti za ravnanje z energijo v javnem sektorju. Gre za pokrivanje stroškov energetskih storitev javne uprave in javnih zavodov na podlagi plačevanja računov za oskrbo z energenti in energijo. Slab je tudi nadzor nad porabo energi- je ter investicijsko odločanje na podlagi najnižjih investicijskih stroškov in ne na podlagi upoštevanja stroškov za oskrbo z energetskimi storitvami v času življenjske dobe objekta. Rešitve teh problemov se kažejo v vpeljavi sodobnih sistemov spremljanja in nadzora porabe energije, opredelitvi odgovorne osebe za ravnanje z energijo, v normiranju porabe glede na tehnične karakteristike in število uporabnikov, omejitvi proračunskega financiranja stroškov za energijo ob hkratni avtonomiji javnih ustanov pri razpolaganju s prihranki iz naslova bolj učinkovitega ravnanja z energijo in vpeljavi prostovoljnih sporazumov, na podlagi katerih si finančne učinke bolj učinkovitega ravnanja z energijo razdelijo financer in uporabniki. Poleg tega pa bi skrb za energijo v javnih institucijah morala postati sestavni del njihove identitete. Peta in zadnja teza pa opozarja na neob-stoj močnega povezovalnega akterja za energetsko učinkovitost na ravni države. Gre za razdrobljenost in slabo koordinacijo delovanja med ministrstvi (za gospodarstvo, okolje in prostor ter finance) in neobstoj pristojnosti za celovito načrtovanje (učinkovite) energetike. Zato bi bila potrebna primernejša organiziranost in dodelitev pristojnosti. Poleg možnosti izboljšanja delovanja vlade bi bilo treba upoštevati tudi zunanje možnosti. Kot zgled lahko služijo države, ki imajo razvojne Agencije za energijo v obliki nevladnih, neprofitnih organizacij, ki jih organizira in delno financira vlada, so pa zmožne tudi samostojnega delovanja na trgu. Polona Bahun 27 ospodarska združenja Ustanovljena Energetska zbornica Slovenije V Ljubljani je 15. junija potekala ustanovna skupščina Energetske zbornice Slovenije, ki se jo je na podlagi 10. člena Zakona o gospodarskih zbornicah udeležilo 28 energetskih družb iz vse Slovenije. Navzoči predstavniki družb ustanovnih članic so soglasno sprejeli statut in izvolili organe Energetske zbornice Slovenije, za prvega predsednika Energetske zbornice Slovenije pa je bil izvoljen dr. Milan Medved. p 28 oglavitni cilji članstva v Energetski zbornici Slovenije so uveljavljanje skupnih interesov za doseganje ugodnih pogojev gospodarjenja pri sprejemanju in uresničevanju gospodarskega sistema in ekonomske politike, ki zagotavljajo napredek energetskih dejavnosti, uveljavljanje stališč za zaščito kapitala in ustvarjanje konkurenčnosti tudi z urejanjem odnosov med delodajalci in delojemalci v socialno ekonomskem dialogu na ravni energetskih dejavnosti, pospeševanja strokovnega dela v energetskih dejavnostih na področjih izobraževanja, raziskav in razvoja, uveljavljanja lastnih interesov pri vključevanju države v mednarodne ekonomske odnose, obvladovanje tehničnih predpisov in standardizacije ter dejavnosti pri zagotavljanju povezav med člani zbornice ter sorodnimi organizacijami v domovini in tujini, vključno s članstvom v mednarodnih panož-nih organizacijah. Energetske družbe, ki so že pristopile k Energetski zbornici Slovenije, so Borzen, Dravske elektrarne, E3, Eco Consulting, Ekowatt, Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Energetika Celje, Energetika Ljubljana, GEN Energija, Geoplin Plinovodi, Gorenjske elektrarne, HE Elektro Maribor, Holding Slovenske elektrarne, Nuklearna elektrarna Krško, Petrol Energetika, Plinarna Maribor, Premogovnik Velenje, Savske elektrarne Ljubljana, Soške elektrarne Nova Gorica, Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, Termoelektrarna Brestanica, Termoelektrarna Šoštanj, Termoelektrarna Trbovlje in Toplotna oskrba. Ustanovne skupščine pa so se kot ustanovne članice udeležile tudi družbe Rudnik Trbovlje Hrastnik, IREET in Ekonomski inštitut Pravne fakultete. Nova Energetska zbornica Slovenije se bo zaradi izvajanja reprezentativnosti na temelju dvojnega članstva povezovala tudi z Gospodarsko zbornico Slovenije, pri čemer naj bi se včlanila v zvezo gospodarskih zbornic, če bo Podjetja, sklicatelji in ustanovni člani Energetske zbornice Slovenije, so leta 2005 (za leto 2006 še ni končnih podatkov) dosegla 3,93 odstotka prihodkov vseh slovenskih gospodarskih družb z le 2,11-odstotnim deležem zaposlenih in 3,66 odstotka prihodkov vseh gospodarskih subjektov, vključno s samostojnimi podjetniki, z le 1,88-odstotnim deležem zaposlenih. sprememba Zakona o gospodarskih lo dodatnih stroškov. Kot je povedal zbornicah to omogočala. Sicer pa samo pooblaščenec sklicateljev ustanovne članstvo v Energetski zbornici Slove- skupščine Niko Martinec, je član-nije podjetjem članom ne bo prines- stvo v novoustanovljeni Energetski zbornici Slovenije namenjeno predvsem tistim gospodarskim subjektom, ki pretežno opravljajo energetske dejavnosti, določene v Energetskem zakonu. Člani EZS so lahko tudi tisti gospodarski subjekti, ki opravljajo dejavnosti, povezane z energijsko oskrbo in rabo ter te niso zajete v energetskih dejavnostih, energetska zbornica pa je odprta tudi drugim gospodarskim subjektom. Tako so po sprejetem statutu lahko članice Energetske zbornice Slovenije vse gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki so po Zakonu o gospodarskih zbornicah lahko člani gospodarskih zbornic. Brane Janjić Profesionalno orodje in testerji za elektrotehniko škarje za rezanje kablov Weidmuller izvijači z ergonomsko oblikovanimi ročaji multimetri rezalne klešče nož za snemanje izolacije ^^ orodja za stiskanje kontaktov testerji za napetost in magnetno Dolje Stegne 25 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: 01 511 38 10 LEKTRO/POJI Fax: 01 511 16 04 e-mail: elektrospoji@siol.net www.elektrospoji.si S strokovnega srečanja v Mariboru Kako smo pripravljeni na 1. julij V hotelu Habakuk v Mariboru je 14. junija potekalo strokovno srečanje na temo pripravljenosti ob odprtju trga z zemeljskim plinom za gospodinjske odjemalce 1. julija. Srečanje je pripravila Javna agencija republike Slovenije za energijo z namenom predstavitve novosti in pravnih podlag, ki so potrebne za popolno odprtje trga. Cilj srečanja pa je bil dialog vseh, ki imajo kakršno koli vlogo in nalogo pri odpiranju trga v Sloveniji. n 30 a srečanju so predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, Direktorata za energijo in agencije predstavili izhodišča za pravno ureditev trga in predlog uredbe o delovanju trga z zemeljskim plinom, podrobneje osvetlili najpomembnejše novosti uredbe (tudi vzpostavitev bilančnega sistema in postopek zamenjave dobavitelja) ter poglede sistemskih operaterjev in dobaviteljev. Odprtje trga z zemeljskim plinom za gospodinjske odjemalce pomeni novo pravico za kar 105 tisoč gospodinjstev. Ker bo potrebnih še veliko dejavnosti in obveščanja, da bodo ljudje to pravico čim bolje spoznali in da bodo postali enakopravni udeleženci na trgu, so poseben vsebinski sklop namenili tudi varstvu potrošnikov. Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom Številnim udeležencem srečanja je Damjan Zagožen z Direktorata za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo predstavil predlog Uredbe o delovanju trga z zemeljskim plinom, ki natančneje določa delovanje trga po popolnem odprtju 1. julija, vendar pa do takrat še ne bo sprejeta. Kot je povedal, bo po optimističnem scenariju v medresorskem usklajevanju sredi poletja, še pred tem pa jo morajo podrobneje analizirati z dobavitelji in sistemskimi operaterji. Predlog uredbe sicer obravnava bilančne skupine in način obračunavanja odstopanj, postopek zamenjave dobavitelja, posebne oblike dobav, varstvo potrošnikov, vsebuje pa tudi kazenske določbe. Najpomembnejši del je oblikovanje bilančnih skupin, ki določa, da dobavitelj zemeljskega plina prevzame odgovornost za odstopanja v sistemu, nosilcem bilančne skupine pa sistemski operater prenosnega omrežja zaračunava vsa odstopanja med prevzemom in oddajo, ki nastajajo v omrežju. Dobavitelji, ki ne uvažajo zemeljskega plina, z nosilcem bilančne skupine sklenejo pogodbo o izravnavi odstopanj. Končni odjemalci pa nato lahko z dobaviteljem ali neposredno s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja (SOPO) sklenejo pogodbo o dobavi. Uredba tudi določa, da se za posamezno odjemno mesto sklene ena pogodba o dobavi. Sistem pa omogoča tudi trgovanje med bilančnimi skupinami ter določanje odjema za odjemalce brez registriranih meritev, ki se jim dobava zaračunava na podlagi uresničenega odjema v preteklem letu, ob letni meritvi pa opravi poračun. Uredba ureja tudi postopek zamenjave dobavitelja, najpomembnejše novosti pa je predstavil Dejan Koletnik z agencije za energijo. Najpomembnejše je, da je menjava za odjemalca brezplačna, za izvedbo vseh potrebnih postopkov pa lahko pooblasti novega dobavitelja. Ta mora obvestiti sistemskega operaterja in starega dobavitelja. Zamenjava bo lahko izvedena prvega v mesecu, če bo odjemalec novo pogodbo z dobaviteljem sklenil do 10. v predhodnem mesecu in bo imel dokazila o odpovedi pogodbe s starim dobaviteljem. Kot je še povedal Kolet-nik, je 90 odstotkov trga dejansko že odprtega, vendar pa je bilo zamenjav v tem času malo. Največje ovire so tržne razmere, pristranska obravnava novih dobaviteljev, nepovezanost, omejene prenosne zmogljivosti, slaba preglednost sistema in neustrezna in neenotna pravila glede menjav. Na številne nejasnosti je opozoril tudi predsednik GIZ distributerjev zemeljskega plina, Franc Dover. Sistemska obratovalna navodila še niso sprejeta, ni splošnih pogojev za distributerje in v številnih občinah se še niso prilagodili na nov sistem. Tako v 29 od 61 občin še niso uskladili odlokov z energetskim zakonom, v 46 pa še niso podpisane koncesijske pogodbe s SOPO. Direktorica agencije Irena Praček je povedala, da bodo splošni pogoji pripravljeni v kratkem, Zagožen pa je dodal, da so k pregledu občinskih odlokov pozvali vse lokalne skupnosti. Adriaplin bo prvi novi uvoznik in dobavitelj zemeljskega plina Svoj namen za vstop na trg zemeljskega plina kot uvoznik in ponudnik je predstavilo tudi podjetje Adriaplin. Kot je povedal vodja komercialnega področja Karlo Rogelja, bodo na trg vstopili leta 2008, prvo pogodbo o dobavi plina z industrijskim odjemalcem, ki bo plin odvzemal s prenosnega omrežja, pa imajo že sklenjeno. Nov akter na trgu bo moral poskrbeti za zanesljivo dobavo zemeljskega plina in konkurenčno ceno, imeti pa mora tudi visoko usposobljen kader. Priložnost za nove ponudnike vidijo v rasti trga, saj predvidevajo rast letne porabe v Sloveniji. Pričakujejo sprejetje podzakonskih aktov, stalno željo po povečanju konkurence, učinkovit prehod med dobavitelji, neomejevanje trgovanja, dovolj velike zmogljivosti prenosnega omrežja ter dejavne odjemalce. Prenosno omrežje pri nas upravlja Geoplin Plinovodi in kot je povedal Marko Ileršič, je največ, kar lahko kot SOPO naredijo, da zagotovijo dovolj velike zmogljivosti na omrežju. Veliko ponudb na sekundarnem trgu ne pričakuje, ker je strošek za prenos v končni strukturi cene sorazmerno majhen. Geoplin Plinovodi intenzivno investirajo v svoje zmogljivosti in prav zdaj končujejo odsek prenosnega omrežja med Rogaško Slatino in Rogatcem ter začenjajo graditi odsek do Termoelektrarne Šoštanj. Varstvo potrošnikov Ob tej priložnosti so predstavniki Agencije predstavili tudi tuje izkuš- nje pri varstvu potrošnikov in zamenjavi dobavitelja. Največ končnih uporabnikov je dobavitelja od odprtja trga zamenjalo v Veliki Britaniji, kjer je trg odprt že enajst let, vendar število menjav na leto znaša manj kot pet odstotkov, je povedala Mojca Španring. Razlog za tako nizek odstotek so po njenem mnenju sklenjene dolgoročne pogodbe. Glede na tuje izkušnje dobra menjava dobavitelja poteka na trgu, kjer je postopek enoten in pravno zavezujoč ter obstaja stik med starim in novim dobaviteljem. Med dobavitelji in sistemskimi operaterji je potrebna standardizacija informacijske tehnologije in elektronska izmenjava podatkov, zamenjava pa mora biti opravljena v kratkem času. Priporočljivo je tudi večje število dobaviteljev v ve-leprodaji in s tem konkurenčnost ter manjše število sistemskih operaterjev. Potrošnika, ki je v tem odnosu šibkejši člen, ščiti tako evropska kot domača zakonodaja (energetski zakon in zakon o varstvu potrošnikov), za konkurenčnost ponudb pa skrbi zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in zakon o varstvu konkurence. V Agenciji so pripravili tudi spletni primer-jalnik ponudb, preko katerega bodo lahko odjemalci primerjali ponudbe različnih dobaviteljev in dobili njihove kontaktne podatke. Poleg cene energije in omrežnine bodo na voljo tudi podatki o davkih in prispevkih, ki so sestavni del končne cene zemeljskega plina. Poleg tega bo to za odjemalce tudi informativna točka za vsa dogajanja in novosti na trgu zemeljskega plina. Polona Bahun 31 red popolnim odprtjem elektro trga Na učinkovitem trgu so udeleženci v partnerskih odnosih Zadnji dve leti se na slovenskem elektro trgu kot trgovec in dobavitelj električne energije uveljavlja družba GENI. Tako kot jim je dovoljevala dosedanja zakonodaja, dobavljajo električno energijo večjim porabnikom neposredno, in sicer več kakor 0,5 TWh na leto l 32 ani so z ugodno ponudbo začeli pridobivati slovenske obrtnike. Pred skorajšnjim odprtjem trga za gospodinjske odjemalce računajo tudi nanje. Kakšne ovire in pričakovanja imajo pred popolnim odprtjem trga električne energije, smo med drugim vprašali dr. Dejana Paravana, člana uprave GEN-I za prodajo. V minulih dveh letih so bili vaši kupci predvsem večji porabniki električne energije – upravičeni odjemalci, od 1. julija bodo lahko vaši odjemalci tudi gospodinjstva. Na koliko gospodinjstev računate, da vas bodo izbrala za svojega dobavitelja po odprtju trga tudi za tarifne odjemalce? »Od prvega julija letos nameravamo dobavljati električno energijo samo nekaj gospodinjstvom z namenom testiranja celotnega sistema, od 1. januarja 2008 bomo ponujali energijo na tem segmentu v omejenih količinah, od leta 2009 pa v polnem zamahu.« Menite, da smo porabniki dovolj obveščeni o možnosti izbire svojega dobavitelja po 1. juliju? »Če upoštevam izkušnje, ki jih imam s sedanjimi upravičenimi odjemalci, mislim, da ne. Gospodinjski odjemalci se premalo zavedajo, da bodo morali postati tudi na tem področju dejavni in da električna energija ni nekaj samoumevnega. Premalo je tudi zavedanja, da noben dobavitelj ne more niti poslabšati niti izboljšati zanesljivosti oskrbe z električno energijo, zaradi česar je menjava dobavitelja zelo enostaven, in ne tvegan proces.« Ali je GEN-I samo dobavitelj ali pa ponujate odjemalcem tudi druge storitve? »V GEN-I ponujamo celo vrsto storitev, poleg storitve celovite oskrbe z električno energijo. Sem sodijo storitve obveščanja o stanju na trgu, svetovanja glede zniževanja stroškov porabe, napredne storitve fakturiranja in podobno. Prav tako ponujamo še dobavo zelene energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije.« Imate organizirane vse spremljajoče službe, od obračuna, plačil, ostalih storitev do klicnega centra, oziroma boste za to uporabili druge subjekte na trgu? »Vse spremljajoče službe imamo v podjetju, načrtujemo pa razširitev nekaterih, ker je število odjemalcev med gospodinjstvi bistveno večje kot med sedanjimi upravičenimi odjemalci (denimo povečanje klicnega centra).« K povečanju konkurenčnosti ponudbe na našem trgu je prispevala tudi vaša akcija za obrtnike, ki ste jo izvedli ob koncu lanskega leta. Kakšni so rezultati te akcije? »Rezultati akcije so obetavni, saj smo zelo veliko naredili za obveščenost obrtnikov glede nakupa električne energije in postopek menjave dobavitelja. Ne-obveščen kupec je namreč prestrašen kupec, in takšen ne zamenja dobavitelja. Vsem smo ponudili najugodnejšo ponudbo za nakup električne energije, in prepričan sem, da se bo ta akcija v prihodnje zelo obrestovala.« V čem menite, da ste različni od drugih ponudnikov na trgu, predvsem od tradicionalnih pet distribucijskih družb? »Razlikuje nas predvsem svežina našega mladega podjetja, odnos do kupcev in pripravljenost prilagoditi se kupčevim potrebam. Poleg tega smo na razvitih trgih Srednje Evrope nabrali veliko izkušenj, ki nam zelo koristijo pri vstopu na slovenski trg in uvajanju novih produktov.« Kaj pričakujete od odprtja trga? So bili zakonodaja in spremljajoči akti sprejeti pravočasno? »Prvega julija se obetajo tri ključne novosti: odprtje trga za vse odjemalce, ločitev tržnih in reguliranih dejavnosti v elektrodistribucijskih podjetjih in spremenjeni režim dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti na mejah. Vse spremembe pomenijo korak naprej, čeprav mislim, da zaradi različnih vzrokov bistvenih sprememb ne bo. Zakonodaja je bila sprejeta prepozno, ker je ostalo premalo časa za izdelavo in uresničevanje vseh spremljajočih aktov in pravilnikov, ki že zamujajo. Ti spremljajoči akti in pravilniki opredeljujejo podrobnosti, ki so na koncu ključne. Tudi če je namen zakona ali uredbe dober, nič ne pomaga, če ta namen ostane mrtva črka na papirju.« Na zadnji konferenci Cigre v Termah Čatež ste v svojem referatu opozorili na pomembnost nepristranskosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO) za učinkovito delovanje trga. Na katerih segmentih menite, da ste potencialni novi dobavitelji v neenakopravnem položaju v primerjavi z distribucijskimi družbami, ki imajo dolgoletno tradicijo oskrbe tarifnih odjemalcev? »Zagotovo smo v neenakopravnem položaju glede obračuna cen za uporabo omrežij. Zdaj ta obračun opravlja zgolj SODO, ki pa je znotraj elek-trodistribucij, ki so tudi dobavitelji in edino te lahko ponudijo enoten račun, 33 i- .L rsfr ':¦_ ki vključuje energijo in uporabo omrežij. Upamo, da bo nova uredba o delovanju SODO dosegla svoj namen, da bodo podzakonski akti pripravljeni kakovostno in da SODO ne bo le pravno formalna rešitev za zadostitev pogojev direktive EU. Drugo področje neenakopravnosti pa je, da so dobavitelji v elektrodistribu-cijah baze podatkov o kupcih podedovali, in imajo zato neposredno prednost pred novimi dobavitelji, ki morajo vse to še ustvariti. Prav tako so ti dobavitelji podedovali vse pogodbe in posledično vse kupce na segmentu gospodinjstev, kar se mi prav tako ne zdi pravilno.« Na podlagi vašega dosedanjega dela na domačem in tujih trgih ugotavljate, da imajo SODO in dobavitelji na učinkovitem in preglednem trgu električne energije partnerski odnos, za kar pa je temelj neodvisnost in nepristranskost SODO. Uredba o njegovi ustanovitvi je tako naravnana in upate, da bodo taki tudi podzakonski akti. Kje za zdaj vidite ovire za boljše sodelovanje in delovanje novih ponudnikov na odprtem trgu? »Temeljna ovira je konflikt interesov, ki so mu izpostavljene vse uprave elek-trodistribucijskih podjetij. Iste osebe namreč vodijo oddelek, ki je novemu dobavitelju partner (SODO), in oddelek, ki je novemu dobavitelju konkurent (oddelek za dobavo električne energije UO). Zato je dejanska ločitev teh dveh funkcij ključna, da se ta dejanski konflikt interesov preneha. V članku, ki ga omenjate, smo opisali tudi konkretna področja, kjer vidimo priložnost za izboljšanje odnosa med SODO in novimi dobavitelji. Ta področja so izmenjava podatkov o od-jemnih mestih, cena in način pridobivanja dnevnih podatkov preostalega diagrama, poenoteno pošiljanje obračunskih podatkov, protokol komuniciranja pri postopku menjave dobavitelja in še bi lahko našteval. Ker je bil namen članka konstruktivna kritika, smo k vsakemu od zgoraj navedenih področij predlagali rešitev, ki bi po našem mnenju zagotovo izboljšala partnerski odnos SODO – dobavitelj.« Poleg rešitev, ki jih predlagate za omenjena odprta vprašanja, predlagate ustanovitev skupnega telesa udeležencev na elektro trgu, ki bi državnim institucijam pomagalo pri pripravi predlogov sprememb zakonodaje in pravil delovanja trga. »Sam danes pogrešam motivatorja, ki bi bil motiviran spreminjati zakonodajo in pripadajoča pravila delovanja trga. Nemogoče je s prve pripraviti popolno zakonodajo, potrebno pa je, da se pomanjkljivosti, ki se pokažejo v praksi, odpravljajo sproti in hitro. Ker so tvorci zakonodaje in njenih podzakonskih aktov pogosto predaleč od realnih težav, predlagamo ustanovitev takšnega telesa s predstavniki vseh udeležencev na trgu, ki bi bilo motivirano pripravljati predloge za izpopolnjevanje pravil delovanja trga. Ta zamisel ni nova, saj podobna rešitev že obstaja v Angliji – z večstranskim dogovorom DCUSA, ki ga koordinira angleški regulator.« Ali menite, da boste z zdaj veljavno ceno kWh električne energije za gospodinjstva lahko poslovali rentabilno v tem sektorju? Za koliko bi se morala dvigniti cena kWh, da bi bila tudi ustrezna cena eden od motivov za večje število dobaviteljev električne energije gospodinjskim odjemalcem? »Ob predpostavki, da dobavitelj kupuje električno energijo na trgu po tržnih cenah, ni moč poslovati rentabilno, o čemer mislim, da se prav vsi, ki se na elektroenergetiko spoznamo, strinjamo. Vzrok tiči v tem, da cena za gospodinjstva ni sledila skokoviti rasti veleprodajnih cen na elektroenergetskih trgih relevantnih trgov v zadnjih dveh letih. Če bi želeli, da bi bila prodajna cena gospodinjstvom atraktiven motiv za vstop na ta trg ob upoštevanju tržnih nabavnih cen, bi se morala prodajna cena za energijo zvišati več kot za polovico, kar pomeni dvig končne cene na računu za več kot 30 odstotkov. Takšnemu dvigu se je moč dolgoročno izogniti le, če bi cene na relevantnih mednarodnih energetskih trgih padle.« Minka Skubic 49 pogled po Evropi Prepočasno zniževanje izpustov za dosego kjotskih ciljev? Evropska agencija za okolje (EEA) je sredi junija objavila letno poročilo o evidencah toplogrednih plinov v letih 1990-2005, iz katerega izhaja, da je Evropska unija leta 2005 v ozračje izpustila nekoliko manj toplogrednih plinov kot leto prej. Evropska komisija je to dejstvo pozdravila, a obenem države članice pozvala, naj pospešijo prizadevanja pri zmanjševanju emisij, da bo Unija lahko dosegla cilje iz Kjotskega protokola ter lastne zaveze o zmanjšanju toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020. Izpusti toplogrednih plinov v Evropski uniji so se 2005 v primerjavi z letom prej znižali za 0,7 odstotka oziroma za 37,9 milijona ton. Glede na leto 1990, ki pomeni izhodiščno leto po Kjotskem protokolu, so bili izpusti nižji za 11 odstotkov, v obdobju od 1990 do 2005 pa so se emisije znižale za 7,9 odstotka, v letnem poročilu ugotavlja EEA. Evropska petnajsterica je leta 2005 izpuste zmanjšala za 0,8 odstotka ali za 35,3 milijona ton, kar v primerjavi z izhodiščnim letom pomeni dvoodstotni padec izpustov toplogrednih plinov. Med letoma 1990 in 2005 so se emisije zmanjšale za 1,5 odstotka. K zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov (CO2, CH4, N2O, fluorirani plini) je največ prispevalo zmanjšanje izpustov CO2. Ti so se v EU-15 leta 2005 zmanjšali 0,7 odstotka oziroma za 26 milijonov ton. Nemčija najboljša, Španija najslabša K znižanju emisij so leta 2005 glede na absolutne vrednosti največ prispevale Nemčija, Finska, Nizozemska in Romunija. Nemčija je izpuste znižala za 2,3 odstotka oziroma 23,5 milijona ton CO2, še zlasti po zaslugi prehoda s premoga na plin pri proizvodnji električne energije in toplote. Znižanje je Nemčija dosegla tudi pri izpustih iz gospodinjstev in prometa. Finska je emisije zmanjšala za 14,6 odstotka (za 11,9 milijona ton) in Nizozemska za 2,9 odstotka (za 6,3 milijona ton). Romunija, ki se med dvanajstimi »mladimi« članicami Unije najbolje odrezala, je izpuste CO2 zmanjšala za štiri odstotke oziroma 6,4 milijona ton. Padec emisij so dosegle tudi Belgija, Češka, Danska, Estonija, Francija, Luksemburg, Slovaška, Švedska in Velika Britanija. Med EU-15 je izpuste toplogrednih plinov v absolutnih vrednostih najbolj povečala Španija, in sicer za 3,6 odstotka oziroma 15,4 milijona ton CO2. Emisije so se zvišale, potem ko je morala Španija zaradi padca gladine rek, ki je občutno okrnil proizvodnjo hidroelektrarn, za 17 odstotkov zvišati proizvodnjo električne energije iz fosilnih virov. Med EU-12 je emisije najbolj povečala Poljska, in sicer zaradi povečanih emisij metana. Poljska je emisije povečala za 0,6 odstotka oziroma 2,3 milijona ton CO2. V družbi držav, ki so leta 2005 povečale emisije toplogrednih plinov, je tudi Slovenija (za 2,1 odstotka oziroma 0,4 milijona ton), poleg nje pa še Avstrija, Bolgarija, Grčija, Madžarska, Italija, Irska, Latvija, Litva, Malta in Portugalska. Med sektorji so k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v EU-15 največ prispevali proizvodnja električne energije in toplote (za 0,9 odstotka oziroma 9,6 milijona ton manj emisij CO2), gospodinjstva in storitve (za 1,7 odstotka oziroma sedem milijonov ton) ter cestni prevoz (za 0,8 odstotka oziroma šest milijonov ton). Dovolj za dosego okoljskih zavez? Evropska komisija je pozdravila podatke o znižanju emisij, a hkrati pozvala k pospešenim prizadevanjem za nadaljnje zniževanje. »Spodbudno je, da se izpusti kljub močni gospodarski rasti zmanjšujejo,« je ob objavi poročila poudaril evropski komisar za okolje Stavros Dimas. »Jasno pa je, da mora veliko držav članic še pospešiti prizadevanja za omejitev izpustov, če želi Unija kot celota izpolniti zaveze iz kjotskega protokola,« je dodal. Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da tempo zniževanja emisij, ob katerem je denimo EU-15 izpuste od leta 1990 uspelo znižati za 1,5 odstotka, še zdaleč ne zadošča za dosego kjotskih ciljev. Evropska petnajsterica se je zavezala, da bo do izteka veljavnosti protokola leta 2012 izpuste toplo-grednih plinov oklestila za osem odstotkov glede na izhodiščno leto, ki je za večino plinov leto 1990. Dvanajst novih članic EU ima po protokolu individualne zaveze, po katerih naj bi glede na izhodiščno leto izpuste zmanjšale za med šest in osem odstotkov. Slovenija se je zavezala za osemodstotno zmanjša- 35 1 nje izpustov glede na izhodiščno leto 1986. V nevladni okoljevarstveni organizaciji Friends of the Earth Europe so prepričani, da Unija ob sedanjem tempu ne bo dosegla kjotskih zavez. »Kar nekaj članic EU v ozračje izpušča več toplogrednih plinov kot leta 1990 ali je emisije med letoma 2004 in 2005 celo povečalo. Evropska unija ves čas ponavlja, da jo skrbijo klimatske spremembe, toda to se v statističnih podatkih še ne odraža,« opozarja Sonja Meister iz Friends of the Earth. V Bruslju so številkam navkljub bolj optimistični. »Trend je pozitiven, poleg tega podatki še ne kažejo znatnega vpliva, ki ga prinaša sistem trgovanja z emisijami,« je poudarila Dimasova tiskovna predstavnica Barbara Helfferich. Kot je dodala, bodo k cilju pomembno prispevali tudi ukrepi za energetsko učinkovitost in večjo rabo obnovljivih virov energije. Vpliv načrta za trgovanje z emisijami težko merljiv Velikosti prispevka načrta EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), ki je zaživel 1. januarja 2005, k skupnemu znižanju emisij toplo-grednih plinov ni mogoče natančno izmeriti, saj ni verificiranih podatkov za leta pred uvedbo sistema. Izračuni pa kažejo, da so se emisije leta 2005 znižale za nekaj odstotkov v primerjavi z njihovo ravnijo v času pred uvedbo sistema. EU ETS je leta 2005 obsegal slabih 50 odstotkov skupnih emisij CO2 in približno 40 odstotkov skupnih emisij toplogrednih plinov. Industrijski izpusti lani višji za 0,3 odstotka ¦ Izpusti CO2 iz 10.605 industrijskih obratov, ki so vključeni v trgovalni mehanizem, so se lani povečali za 0,3 odstotka. Obrati so leta 2006 v ozračje izpustili 2,026 milijarde ton CO2, kar je za 0,8 odstotka več kot leta 2005, ko so izpusti znašali 2,010 milijarde ton. Ob upoštevanju več kot 300 novih obratov, ki so se sistemu pridružili po letu 2005, znaša dejansko zvišanje že omenjenih 0,3 odstotka. V Sloveniji je bilo v trgovanje vključenih 98 industrijskih obratov, ki so lani v ozračje izpustili 8,84 milijona ton CO2, leto prej pa 8,72 milijona ton oz. 1,4 odstotka manj. Letos se bo končala prva faza trgovanja z izpusti, začeta 2005. Evropska komisija je doslej vsem državam, razen Sloveniji, Franciji in Veliki Britaniji, znižala obseg predvidenih dovolilnic za izpust CO2, ki so jih te želele podeliti svojim podjetjem za naslednje obdobje, med 2008 in 2012. Nina Razboršek Povzeto po www.eea.europa.eu in euobserver.com K Podnebne spremembe tudi v strategijah elektroenergetike Elektroenergetski sektor po vsem svetu letos doživlja velike spremembe v razmišljanju in dejavnostih v povezavi z energetsko učinkovitostjo in čistejšimi viri energije. Kot kaže deveto letno poročilo analitske hiše PricewaterhouseCoopers o elektroenergetskih podjetjih »Energy and Efficiency: Utilities Global Survey 2007«, so se energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije in jedrska energija zasidrali v sam vrh strategij elektroenergetskih podjetij. Vetrna in jedrska energija bosta po pričakovanju elektroenergetskih podjetij po vsem svetu v prihodnjih petih letih pomenili najhitreje rastoč delež porabe na njihovih trgih. To kaže, da so se podnebne spremembe in boj proti njim trdno zasidrali tudi v poslovanju elektroenergetskega sektorja, ugotavlja raziskava, v kateri so sodelovali vodilni managerji 144 elektropodjetij iz 44 držav. Ta sprememba je vidna predvsem v Evropi, pa tudi v ZDA, ki poudarjajo pomembno vlogo tehnologije pri energetski učinkovitosti. Vsak dejanski napredek na tem področju pa bo omejen, če ne bo obstajala učinkovita in dosledna regulativa in tržni okviri, še opozarja poročilo. Mišljenje glede podnebnih sprememb in ukrepanja glede čiste energije se hitro spreminja, poudarja Manfred Wiegand iz PricewaterhouseCoopers. »Veliko vprašanje pa pomenita obseg in tempo dejanskih sprememb v energetiki. Ekonomski signali in spodbude bodo ključni, če naj podjetja naredijo preskok. Na vseh območjih bo moral obstajati sistem določanja cen izpustov CO2, in to predvsem v hitro rastočih državah z velikimi izpusti, kot so ZDA, Indija in Kitajska,« je dejal. Vetrna in jedrska energija v ospredju Spremembe se odražajo pri vrstah energije, za katere sektor pričakuje, da bodo v prihodnosti sestavljale največji delež v energetski bilanci. Največje spremembe so vidne pri pomenu, ki se pripisuje vetrni in jedrski energiji. Lani je 17 oziroma 19 odstotkov podjetij omenjalo vetrno oziroma jedrsko energijo, samo leto dni pozneje jih ta dva vira omenja že skoraj polovica podjetij – 48 odstotkov jih največji pomen pripisuje vetrni, 45 odstotkov pa jedrski energiji. Vetrna energija je glede pomena celo prehitela premog in zemeljski plin, medtem ko se je jedrska energija zasidrala na tretjem mestu, takoj za vetrom in premogom. Tudi glede vpliva tehnološkega napredka na zniževanje izpustov toplogrednih plinov se čedalje bolj pričakuje, da bo tehnološki napredek pri vetrni in jedrski energiji ter energetski SLOVENIJA Nemška družba HDV se je predstavila slovenskim vlagateljem HDV, nemška družba za upravljanje, ki deluje že 25 let in je od leta 1994 specializirana za naložbe v surovinske in energetske delnice, je 12. junija v Hotelu Mons več kot 450 zainteresiranim slovenskim vlagateljem predstavila priložnosti naložb v delnice podjetij, ki imajo v lasti surovinska nahajališča. Kot gost se je predstavil svetovno znani nemški geolog in predsednik uprave družbe Moto Goldmines, Klaus Eckof. Temeljno sporočilo predstavnikov te družbe je bilo, da surovine niso obnovljive, njihove cene niso odvisne od običajnih borznih ciklov, vrzel med ponudbo in povpraševanjem pa je zaradi naraščajoče porabe čedalje večja. Zato postajajo naložbe v surovine nadvse trendovske. Temeljni pogoj za današnji življenjski standard pomenijo surovine, kot so železo, baker, svinec, platina, nafta, plin, zlato in srebro. Čedalje večja vrednost družbenega proizvoda in rast svetovnega prebivalstva vodita v čedalje večjo porabo surovin, ki pa niso neskončen vir. Direktor HDV Gunter Luitz je poudaril, da se povpraševanje po surovinah povečuje, pridobivanje pa mu težko sledi. Zato so njihova nahajališča strateškega pomena za celotno svetovno gospodarstvo. Bojan Pravica, predstavnik družbe HDV v Sloveniji in lastnik podjetja Elementum, ki trži naložbeno zlato in srebro, je zato vlagateljem priporočil, naj del svojih naložb usmerijo tudi v surovinske delnice in plemenite kovine. Opozoril je še na morebitne težave svetovnih finančnih sistemov, ki so povezane s čedalje večjimi količinami denarja v obtoku najrazvitejših držav, in njihovega čedalje večjega zadolževanja. Skrb zbujajoče so tudi nenadzorovane špekulativne finančne transakcije in prevrednoteni tečaji na svetovnih delniških in nepremičninskih trgih, ki lahko povzročijo tudi težave financiranja pokojninskih in zdravstvenih blagajn. Kot primer podjetja z velikim naložbenim potencialom je bila predstavljena družba Moto Goldmines, ki je v Kongu odkrila zelo bogato nahajališče zlata. Študija je pokazala, da bo samo iz doslej raziskanih območij mogoče izkopati vsaj 18 milijonov unč zlata, celotna svetovna letna proizvodnja zlata pa trenutno znaša 77,7 milijona unč. Z izkopavanji naj bi družba začela v naslednjih dveh letih. Polona Bahun 37 učinkovitosti še povečal njihovo vlogo v energetski bilanci. Pričakovanja glede vpliva novih tehnologij na termoelektrarne medtem vsako leto rahlo upadajo. Kljub temu pa podjetja pričakujejo, da bo premog še naprej igral pomembno vlogo do sredine tega stoletja, čeprav v senci trojice – jedrske energije, obnovljivih virov in učinkovitosti. Ali je končno nastopilo obdobje energetske učinkovitosti? Energetska učinkovitost je v načrtih elektropodjetij in tudi vlad opazna že veliko let, vendar raziskava kaže, da je zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb v pobude za energetsko učinkovitost vnesla novo nujnost in prioriteto. Kot kaže raziskava, se je učinkovitost povzpela med prvih šest poglavitnih razvojnih področij podjetij. Sektor je nemreč prepričan, da lahko tehnološki napredek svet privede do novega obdobja energetske učinkovitosti. Ta pričakovanja so se v zadnjih dvanajstih mesecih močno povečala – z 41 na 62 odstotkov na svetovni ravni, s 33 na 43 odstotkov v Evropi ter z 22 na kar 81 odstotkov med ameriškimi podjetji. Največji prihranki so po mnenju elektroenergetskih podjetij možni pri končnih uporabnikih, tako pri gospodarstvu kot pri gospodinjstvih. Čeprav poudarjajo, da morajo pobudo pri energetski učinkovitosti prevzeti države in končni porabniki, so tudi podjetja sama pripravljena na precejšnje investicije v učinkovitost. Pri tem pa ne gre zgolj za lastno proizvodnjo in prenos, saj so svojim kupcem pripravljena pomagati pri doseganju večje energetske učinkovitosti. Kar 72 odstotkov anketiranih podjetij, ki se ukvarjajo tudi z oskrbo, investira v ukrepe za učinkovitost na strani povpraševanja. Kot ocenjuje Manfred Wiegand, gre pri tem razvoju za več kot le nenadno spoznanje o vplivu podnebnih sprememb. »Gre za stopnjevanje aktivnosti na številnih področjih. Videti je, da bo leto 2007 leto, ko se bodo elektroenergetska podjetja po vsem svetu pripravila na prevzem vodilne vloge v trajnostnem razvoju,« dodaja. Raziskava prvič dosedaj vsebuje tudi poglede velikih potrošnikov električne energije iz kovinske, kemične in papirne industrije. Podjetja v teh panogah čedalje bolj stremijo k neodvisnosti od dobaviteljev energije, vendar so vlaganja v energetsko učinkovitost prioriteta tudi za druge panoge. Določena podjetja razmišljajo o selitvi proizvodnje v države z nižjimi cenami električne energije, mnoga pa vlagajo v lastne proizvodne zmogljivosti, in to pogosto na podlagi obnovljivih virov. Evropa: Vpliv tehnologije v proizvodnji pred učinkovitostjo Direktorji evropskih elektropodjetij menijo, da bo vpliv tehnologije največji v proizvodnji električne energije. V nasprotju z anketiranci iz ZDA predvidevajo, da bo vpliv na termoelektrarne, plinske elektrarne ter vetrne elektrarne bolj pomemben kot vpliv na prihranke energije in energetsko učinkovitost. Določen delež podjetij z obeh strani Atlantika pričakuje potencialen vpliv tudi s strani decentralizirane proizvodnje energije, lokalnih termoelek-trarn-toplarn ter uporabo plina iz sežigalnic in smetišč. V primerjavi z lanskim letom se je precej povečal delež anketirancev iz Evrope, ki pričakujejo, da bodo v evropski energetski bilanci večjo vlogo igrali obnovljivi viri, utekočinjeni plin in jedrska energija. Premog in plin iz plinovodov sicer ostajata v ospredju, saj ju je omenilo 46 odstotkov anketirancev, vendar je bil najpogosteje omenjen izraz »drugi obnovljivi viri«. To morda kaže na čedalje večjo zavest o hitri rasti uporabe biomase v Evropi, poudarjajo analitiki. Še bolj dolgoročno pa mnoga podjetja, med drugi tudi Scottish Power in E.ON, razvijajo tehnologijo pridobivanja energije s pomočjo morskih valov. Nina Razboršek Povzeto po www.pwc.com 38 Klasične žarnice kmalu v zgodovino V prizadevanjih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zajezitev globalnega segrevanja ozračja, Evropska unija stavi tudi na odpravo klasičnih žarnic. Žarnica, ki je v uporabi več kot stoletje in velja za simbol »svetle ideje«, naj bi postala zgodovina. V prihodnjih osmih letih pa naj bi jo nadomestila okoljsko bolj prijazna varčna žarnica, ki pri proizvodnji svetlobe porabi precej manj električne energije. V Evropski uniji razsvetljava sestavlja 14 odstotkov celotne porabe električne energije. Po ocenah bi lahko sedemindvajse-terica prihranila 25 milijonov ton oziroma 0,68 odstotka izpustov CO2 na leto, če bi v gospodinjstvih, podjetjih in ustanovah klasične žarnice zamenjali z varčnimi. Klasična žarnica na žarilno nitko se, odkar jo je leta 1879 izumil Thomas Alva Edison, vse do danes praktično ni spremenila in je ostala energetsko požrešna. Pri proizvodnji svetlobe, ko skozi tanko kovinsko nitko steče električni tok, se namreč kar 95 odstotkov energije izgubi v obliki toplote. Poleg tega ima klasična žarnica tudi relativno kratko življenjsko dobo. EU za večjo energetsko učinkovitost pri razsvetljavi Voditelji Evropske unije, ki so se marca na energetskem vrhu dogovorili za zavezujoče klimatske cilje zmanjšanja izpustov EVROPSKA UNIJA EU sprožila preiskavo cen elektrike za podjetja v Franciji Evropska komisija je sprožila uradno preiskavo določanja cen elektrike za srednja in velika podjetja v Franciji, ker naj bi država z umetnim vzdrževanjem cen na nižji ravni od tržne, tem podjetjem zagotavljala nedovoljeno obliko državne pomoči in s tem kršila pravila skupnega trga. Gre sicer le za cene elektrike podjetjem, ne pa tudi za elektriko gospodinjstvom in manjšim podjetjem. »Če država plačuje del stroškov elektrike za določena podjetja, potem to lahko zmoti konkurenco med evropskimi podjetji in prepreči potrošnikom, da polno uživajo dobrobiti skupnega evropskega trga,« je poudarila evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes. Francoska podjetja lahko elektriko kupujejo bodisi na liberaliziranem bodisi na reguliranem trgu. Na slednjem trgu morajo električno energijo kupovati od distributerja, ki ga določi država, in po določenih cenah, ki pa so precej nižje od tistih na trgu. »Kot kaže, se ta sistem večinoma financira preko državnega podjetja EDF in preko parafiskalnih prispevkov, ki jih morajo poravnati vsi francoski potrošniki in ki jih določa država,« opozarja Komisija in dodaja, da imajo od tega sistema največ koristi energetsko intenzivna podjetja. Evropska komisija je že dolgo časa opozarjala glede reguliranih cen električne energije. Januarja je podobno preiskavo že uvedla proti Španiji, decembra lani pa je sprožila tudi postopek proti Franciji in še 15 članicam EU, ker so zavlačevale z odprtjem trga na področju plina in energetike. STA Pet držav vzpostavlja skupni regionalni trg Nemčija, Francija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg nameravajo povezati svoje trge električne energije v skupni severozahodni regionalni trg. Sporazum o nameri so države podpisale v začetku junija, enoten trg, ki naj bi povečal zanesljivost oskrbe ter znižal cene za potrošnike, pa naj bi vzpostavile do 1. januarja 2009. »Trojno povezavo« so že novembra lani sklenile Belgija, Nizozemska in Francija, zdaj sta se jim pridružili še Nemčija in Luksemburg. Evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs je potezo označil za »pozitiven korak naprej pri oblikovanju enotnega evropskega energetskega trga«. Tovrstni regionalni trgi po, Piebalgsovi oceni, prinašajo nižje cene za potrošnike, večjo zanesljivost oskrbe ter pritegnejo naložbe v nove zmogljivosti za proizvodnjo elektrike ter prenosno infrastrukturo. www.euractiv.com 39 toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020, so si zadali tudi cilj povečanja energetske učinkovitosti za 20 odstotkov. Takrat so se zavzeli tudi za izboljšanje učinkovitosti pri razsvetljavi, k čemur so okoljevarstvene organizacije pozivale že dlje časa. Evropsko komisijo so predstavniki držav članic pozvali, naj pripravi predloge glede zahtev po izboljšani energetski učinkovitosti pisarniške in cestne razsvetljave do leta 2008, glede žarnic in druge razsvetljave v gospodinjstvih pa do leta 2009. V komisiji predloge, s katerimi bi določili minimalne zahteve za energetsko učinkovitost razsvetljave, še pripravljajo. Ne nameravajo pa se ustaviti zgolj pri tem, temveč so v pripravi tudi zahteve za energetsko učinkovitost drugih naprav, kot so električni grelniki vode in baterijski polnilci za mobilne telefone. Industrija predlaga postopno ukinitev Medtem ko Komisija predloge še pripravlja, je združenje evropskih proizvajalcev žarnic (ELC), ki zastopa 95 odstotkov celotne proizvodnje v Evropi, pripravilo načrt za postopno ukinitev uporabe klasičnih žarnic do leta 2015. S predlaganim ukrepom naj bi letne izpuste CO2, ki nastajajo zaradi razsvetljave, zmanjšali za več kot 60 odstotkov. Poleg tega pa naj bi zamenjava žarnic za evropske potrošnike prinesla prihranke v višini 9,4 milijarde evrov, trdijo proizvajalci. Industrija predlaga postopno ukinjanje klasičnih žarnic v okviru dveletnih faz. Najprej naj bi iz trgovin izginile najpogosteje uporabljane 60- in 100-vatne žarnice, in sicer do leta 2009. Kot zadnje naj bi se leta 2015 poslovile še 25-vatne žarnice. Skladno s predlogom se bo moralo 85 odstotkov evropskega trga klasičnih žarnic, katerega letna proizvodnja znaša 2,1 milijarde žarnic, prilagoditi novim standardom energetske učinkovitosti. Med drugim naj bi se zagotovila minimalna življenjska doba žarnic v trajanju 1000 ur, v primerjavi z zdajšnjimi 600 do 800 urami. Predlog evropskih proizvajalcev, ki so ga v začetku junija predstavili Evropski komisiji, je podoben načrtom drugod po svetu. Podobno razmišljajo v Avstraliji, ameriški zvezni državi Kaliforniji in v Kanadi, kjer si oblasti prav tako prizadevajo za varčevanje pri porabi energije. Avstralija je v začetku letoš- njega leta napovedala, da bo postopoma ukinila klasične žarnice do leta 2010. S tem naj bi do leta 2012 izpuste CO2 znižali za 800.000 ton oziroma 0,14 odstotka na leto. Kanada, Nova Zelandija in še štiri ameriške zvezne države razmišljajo o podobnih načrtih do leta 2012. Okoljevarstveniki nad predlogom evropskih proizvajalcev niso najbolj navdušeni. Organizacija Greenpeace opozarja, da je prostovoljno postopno ukinjanje klasičnih žarnic prepočasno in da bi morali najmanj energetsko učinkovite žarnice ukiniti že do leta 2010. »Varčne žarnice niso nova tehnologija in bi lahko zamenjale energetsko požrešne navadne žarnice že v dveh letih in pol,« je prepričana Sharon Becker iz Greenpeacea. Vprašanje odlaganja odsluženih žarnic Evropska komisija je pozdravila pobudo proizvajalcev, med katerimi so General Electric, Havells Sylvania in Philips. »Odločitev industrije potrjuje dejstvo, da je energetska učinkovitost način za boj proti klimatskim spremembam in za zmanjšanje energetske odvisnosti,« je poudaril evropski komisar za energijo Andris Piebalgs. Kljub temu pa ni jasno, ali bo Komisija predlog proizvajalcev prevzela v obstoječi obliki. Tiskovna predstavnica Komisije za okolje Barbara Helfferich je poudarila, da bodo »zadevo proučili«, in dodala, da je kljub načrtu proizvajalcev smiselno predpisati standarde, ki bodo veljali za celotno povezavo. Tiskovni predstavnik Komisije za energetiko Ferran Tarradellas pa je poudaril, da »si pridržujejo pravico predlagati strožje standarde«. Kot je še opozorila Helfferichova, Komisija v povezavi z varčnimi žarnicami proučuje tudi vprašanje strupenih snovi. Nove energetsko učinkovite žarnice, t. i. kompaktne fluorescenčne žarnice, namreč proizvajajo svetlobo z uporabo sicer majhnih količin merkurija, ki pa je lahko zelo škodljiv. Merkurij lahko poškoduje živčni sistem, možgane ali ledvice, poleg tega je škodljiv za okolje in živali. S tega vidika se zastavlja vprašanje varnega odlaganja odsluženih varčnih žarnic. Nina Razboršek Povzeto po http://euobserver.com Evropa proti kostno-mišičnim obolenjem Kostno-mišična obolenja so najpogostejše z delom povezane zdravstvene težave v Evropi in prizadenejo milijone delavcev v vseh gospodarskih dejavnostih. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je za osveščanje delodajalcev in delavcev v začetku junija začela informacijsko kampanjo pod sloganom »Naredite si breme lažje«, ki je posvečena tovrstnim obolenjem. S kampanjo, ki bo vrhunec dosegla oktobra v okviru evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu, želi agencija prispevati k celostnemu reševanju te problematike na delovnem mestu. Skoraj 24 odstotkov ljudi v Evropski uniji trpi zaradi bolečin v hrbtu, 22 odstotkov pa zaradi bolečin v mišicah. Bolezenski stanji, ki prizadenejo predvsem hrbtenico, vrat, ramena in zgornje okončine, sta še bolj razširjeni v novih državah članicah, kjer se 39 odstotkov delavcev pritožuje zaradi bolečin v hrbtu, 36 odstotkov delavcev pa zaradi bolečin v mišicah. Najbolj pereč problem ta obolenja predstavljajo v kmetijstvu, gradbeništvu, storitvenem, maloprodajnem in transportnem sektorju, zdravstvu ter v hotelirstvu in gostinstvu. Veliki stroški kostno-mišičnih obolenj Odpravljanje kostno-mišičnih obolenj je po besedah evropskega komisarja za zaposlovanje Vladimira Špidle prednostna naloga EU, saj je to bistveni pogoj za ustvarjanje kakovostnejših delovnih mest, kakovostnejšega življenja in EVROPSKA UNIJA EIB več denarja za projekte na področju čiste energije Evropska investicijska banka (EIB) načrtuje v prihodnje še več denarja za projekte čiste energije v Evropi. Letos naj bi EIB za energetski sektor namenila okrog štiri milijarde evrov posojil, kar je skupaj za milijardo evrov več kot lani. Od tega naj bi med 600 in 800 milijonov evrov namenila za obnovljive vire energije. EIB bo posojila namenila petim področjem, in sicer bo poleg obnovljivih virov financirala tudi projekte energetske učinkovitosti, kjer bodo imeli prednost tisti, ki vsaj za petino izboljšajo energetsko učinkovitost, ter raziskave, razvoj in inovacije na področju energije. Denar bo namenila tudi za varnost in diverzifikacijo oskrbe v Uniji. STA Letna stopnja inflacije v območju evra maja 1,9 odstotka Letna stopnja inflacije v območju evra je maja znašala 1,9 odstotka in se v primerjavi z aprilom ni spremenila, je sporočil statistični urad Eurostat. V celotni Evropski uniji se je inflacija maja znižala z aprilskih 2,2 odstotka na 2,1 odstotka. V Sloveniji je letna stopnja inflacije maja znašala 3,1 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot aprila. Najnižjo stopnjo inflacije so dosegle Malta (1 odstotek), Francija in Švedska (po 1,2 odstotka), najvišjo pa Madžarska (8,4 odstotka), Latvija (7,8 odstotka) in Estonija (5,9 odstotka). V primerjavi z aprilom se je stopnja inflacije maja povišala v enajstih članicah EU, v treh je ostala na isti ravni, znižala pa se je v dvanajstih članicah. Po podatkih Eurostata so se tudi maja na letni ravni najbolj zvišale cene izobraževanja (9,2 odstotka), alkohola in tobaka (3,6 odstotka) ter cene hotelov in restavracij (3,2 odstotka). Foto Dušan Jež ¦'¦