Štev. IfO. l>Kaj« ru«n ne&eij im prašnikov vsak dan popoldan. Uredništvo j« v Ljubljani, Frančiškanska uJica št.6/1* UčiteljBka tiskarna. Dopise franfeirati in pod« pisati, sicer se jih ne pri* Oboi. Rokopise se ne vrača Inscrati Enostolpna petit« Vratiea 00 vin., pogo;e» proator 1 K ; razglasi in poslano vrati e* po 1 K) večkratne objave po do* govoro primeren popusti V UublJanl, « petek 22. avgusta 1919. Leto lil. vt v mm mm -■ ■' V':- saSfžig 'J-A . s i!?!! ■- Gfaslio Jugoslov. socialna • d®wa#Mra«Slria stranka. Posanuna *žav. tia.«« —. 40 vinarjev. —• Naročnina: Po polti aU ■* dostavljanjem na don /.a ceto eto 72 K, la pol leta 86 K, za četrt !eta 18 K, *a mesec 6 K, Ee Nemčijo celo Sito 77 EQ jek ostalo tujino in Amerika $4 K. — Reklameoie z« list so poštnine proste. Cpravniitvo je v Liubljani* frančiškanska ulica it. 6 L, UClteljska Uskarna. T«EeN»nska št. 31% 0 novi vladi. Nobenega dvoma ni, da potrebujemo skorajšnje ureditve notranjih razmer v Jugoslaviji. In to na vseh Poljih. Na gospodarskem, prometom, političnem in socijalnem. Naloge nove vlade so zato silno težke. J-e ako bo zares pošteno in vztrajno "°tela, ji bo mogoče napraviti red v panjih nadvse zamotanih prilikah. kot vsi lepi programi pa prihaja J*1-! tem v poštev praktično delo. Po !em bomo sodili novo vlado. Velikih '•uzij si pa ne delamo. Vemo, da ne niore v sedanjih razmerah delati Čudežev nobena vlada. Ne pri nas, ne drugod. Je res. da imamo v Jugoslaviji svoje posebne probleme, ki so tem mučnejši, ker jih vstvarjamo ali j-ečaono po lastni nerodnosti ali začinjenosti, resnica Je pa tudi, da se nahaja v enakem položaju skoro ves Svet, da se kažejo povsod v tej ali °m obliki eni in isti problemi, ene in este težkoče. Povejmo rajši, da Je pustila svetovna vojna kapitalističnemu svetu strašno dedščino , tako prašno, da bo sedanjemu gospodujočemu razredu težko se je otresti, da je vse bolj verjetno, da se bodo vse težave odstranile Šele z odstranitvijo sedanjega zistema. , Zato vidimo, da so politični in so-ctjalni boji povsod hudi, da sledi • povsod in venomer kriza krizi. Se- i t edaobeuti mlada, neurejena drža- a take pojave vse hujše nego druge, ra bi morali tudi zato vladati z drugačnimi sredstvi, na temelju drugačnih načel. S posebno uvidevno- ii u casa 'n po*°žaja, v katerem se nahaja jugoslovanska država, še pa doslej naša notranja in zunanja pomika ni odlikovala. Ali bo odslej drugače? Ali so nas dotedanje izkušnje kaj naučile? , V Belgradu se je osnovala nova j v*'ida, ki bo te dni predložila parln mentu svoj program. Program pa ne zadostuje, treba je dela, za delo pa razumevanja parlamenta. Toda ta parlament, ki je sestavljen od ljudi ki so si pridobili mandat v izrednih časih, pod izrednimi okolščinaini in le za izredno, prehodno dobo, ni več prava slika ljudskega mišljenja, nima onih predstavnikov, ki bi razumeli sedanje potrebe. Doslej nam ni dala mentaliteta teh ljudi vzpodbujeval-nih zgledov. Ali je pričakovati od njih razumevanja in podpore pri delu, ki naj bi saniralo sedanje nezdrave razmere? Če tega ne bo, ne ostane vladi drugo, nego da izvede čimprej volitve, kajti očitno Je potemtakem, da ne pomaga več nobena vladina sprememba, da so ministrske krize le dokaz, da je sedanji parlament dovršil. In če izvede v takih razmerah nova vlada samo volilno reformo in skliče nato volitve, je pravzaprav storila vse, kar je bilo v danih razmerah pričakovati od nje. Našim sodrugom priporočamo zato še enkrat, da se pridno pripravijo na bližnje boje, da negujejo svoje organizacije, da jih jačijo, da zanesejo zanimanje za politične probleme Jugoslavije med najširše sloje. Dejstvo je, da delajo meščanske stranke slejkoprej proti nam, dejs vo je, da naš čakajo še velike naloge. Le na temelju socialističnih načel bo mogoče rešiti državno krizo, ki ni le vladna kriza, marveč kriza zistema, ki se bo moral kakor do vsem svetu tako tudi pri nas radikalno spremeniti. V tem je vsa veiiKa naioga našega dela. Vse drugo je le priprava na ta končni cilj. Delavci, enkrat ste že ohranili svet ohranite ga še drugič! Poziv na evropsko delavstvo in njegov odgovor. Herbert Hoover, ki je bi od Združenih držav in od najvišjega ement-l,e8a gospodarskega sveta imenovan 2a glavnega kontrolorja evropske Prehrane, potuje po Evropi in je dospel na Poljsko. Njegova največja **rb je sedaj premog. Po žetvi bo Ev; epa vsaj za nekaj časa preskrb-‘jJlja z živili, dasi ne bo šlo brez iz-ffljne pomoči Amerike in se bodo Pri dovažanju živil na mno-Kth mestih pojavile krize, toda go-tovo nam grozi pomanjkanje premoga in dalekosežne posledice teRa. Herbert Hoover je podal v Parizu v najvišjem gospodarskem sve- tu in v pariškem časopisju na evropsko delavstvo poziv, k pravi: »Evropski delavci so v mnogih krajih sprejeli teorijo, da se poviša z omejitvijo fizičnega truda njih lastno blagostanje in se izboljša njihova usoda. Na drugi strani so pa neopravičeni dobički lastnikov med vojsko uničili dogmo zasebne lastnine in so vzeli pogum onim, ki so varčevali. Vsi ti vzroki imajo svoje različne posledice v različnih deželah; toda vsi vodijo do ene posledice: do te, da produkcija nezadošča, da bi moglo prebivalstvo Evrope živeti! LISTEK. Norveški fjordi. .Dai)y Mali«. Je mirovna konferenca dovolila Portugalski, vzpostaviti trgovske odnoiaje z Nemčijo. Italijanski poslanik v Madridu. LDU. Rim, 21. (Brezžično.) Baron Fasciotti (ne, kakor včeraj Jav- umetnigklmi predmeti, podobami itd. Videl sem prelepe bazarje, v katerih si mogel kupiti vse. Polni so bili kupcev; pa tudi veliko manjših trgovin je oživelo.« »Aii ste se sami prepričali o dale padlo število prebivalcev Petrogradu iz 2 m4* I i J o n o v na 500.000 oseb?« »To je popolnoma napačno. V resnici stanuje v Petrograd« sedaj 1,200.000 ljudi.« »Ati ste se sam prepričali o osebni varnosti?* »Kako bi se pa ne? Velikokrat sem se sprehajal ponoči po petro-grajskih ulicah, toda nikdar se mi si zgodila kai neprijetnega. Najmanj 14 gledališč je odprtih dolgo v noč. Hodil sem v opero in poslušal tam krasne speve Borisa Godunova. Dvort na Je bila napolnjena s tako krasoto, kakoršna je mogoča v buržoazni dražbi...« »In socijalizacija žena?« Moj pripovedovalec je buhnil v glasen smeh. Videlo se je, da se mu ne zdi vredno govoriti o tej stvari. »V rejnici«, je rekel, »ni v Petrogradu nobenih prostitutk. Za caija je bil Petrograd največje zavetišče prosli-»tk na »vetu. Toda tri mesece po »'teti carizma je bil od tega sociial- Ijeno, Basciotti) je bi! imenovan za veleposlanika v Madridu, Carrara pa za poslanika v Mehiki. Svet peterice o preskrbi premoga. LDU. Pariz 21. (CTU.) Svet pe^ torice se je na podlagi brzojavke Hooverja temeljito bavll z vprašanjem preskrbe s premogom. Hoover je v tej brzojavki orisal položuj \ Gorenji Šleziji. Razmoltivali sc več predlogov, da se poveča dobav, premoga na saarskem ozemlju in v iuhrski kotlini in da se tako zmanjša pomanjkanje. Dobava premoga Dunai’1. LDU. Dunaj, 21. (ČTU.) »\Viener Mittagspost« piše: Kakor doznavarno, je premogovna kriza, ki Je še včeraj kar najbolj ogrožala mesto Dunaj, prekoračila višek in ]e odnehala. Iz Poljske In z ostrovskega ozemlja se pričakujejo precejšnji transporti premoga. Ko dospejo ti transporti na Dunaj, bo zmanjšan promet z brzovlaki zopet mogoč. Mogoče bo tudi. napraviti male rezerve. Za domačo uporabo ta premog ne pride v poštev, ker Je določen samo za Javne naprave. Vzrok dejstva^ da izpolnjujeta sedaj Pofjska in Čehoslovaška svoje obljube glede dobave premoga, Je v energični intervenciji enfentnih misij, ki so, kakor doznavamo, dobile iz Pariza navodila, da preprečijo na vsak način katastrofalno povečanje premogovne krtee v NemSkt Avstriji. NEMIRI V GORENU ŠLEZIJI. LDU, Berlin, 21. (DiinKU.) iV Gornji Šleziji se je s tem zelo poslabšal, da so se tolpe, ki so do sedaj operirale proti mejnim četam, onkraj poljske meje močno ojačile In se še ojačujejo. Amsterdam, 21. (DunKU.) Reuter poroča: Mirovna konferenca je prejela od zavezniškega agenta v Šle-ziji brzojavko, v kateri se javlja, da so bili vsled političnih sporov poljski rudniki v Gorenji Šleziji pornšeni. Mirovna konferenca ie sklenila, da pošlje v Gorenjo Šlezijo zastopnike, ki se pouče o položaju. Upor v Sebastopdu. LDU. Dunaj, 21. (CTU.) »Neues VViener Journal* poroča iz Ženeve: Kakor Javlja »Humanite«. Je prišlo 7 mornarjev črnomorskega brodovja, ki so bil* kolovodje upora pte-i Seba-stopolom, pred vojno sodišče v Brestu. Glavni krivec je bil obsojen na 9 mesecev Ječe. NOVA BURŽOAZNA VLADA NA RUSKEM LDU. St, Germain, 20. (DunKU.) Kakor poroča »Humanite«, se Je ustanovilo v Severni Zapadni Rusiji novo ministrstvo, katerega bo podpirala ententa. Predseduje trm milijonar Ljanosov, ki se oftcijdno strinja s Kolčakovim programom, ki pa v nasprotju z njim priznava neodvisnost Estlaudlje. DELAVSKO G1BAN JE NA JAPONSKEM. lDU. Dunaj, 2L (CTU.) »Neues VViener Journal* poroča iz Kopen-hagna: Kakor javljajo »Times«, se je razširilo delavsko gibanje na Japonskem. Računa se z možnostjo resne krize. Naselitev v Veliki Britaniji. LDU. London, 21. (CTU.) Uradno je biia izdana važna naredba glede naselitve v Veliki Britaniji. Noben tujec, ki Je državljan štirih sovražnih nega zla popolnoma očiščen. Tudi mnogi drugi ljudje, ki stanujejo že mnogo mesecev v Rusiji, so »ti pravili, da se Je edino boljševiška vlada trudila odstraniti tudi ta gnasen ostanek kapitalističnega režima.' »•Ali ni konečno resnica, d a u m i-rajo v Rusiji ljudje od lakot e?« »Zavezniška blokada je povzročila kruto trpljenje milijonov nedolžnih. Jaz to labko trdim, kajti bit sem priča, da so se izvrstne sovjetske organizacije in z njimi združeni prehranjevalni organi na vso moč trudili odstraniti bedo. Zelo dobro se spominjam, kako sem šel s prijateljem z malo nadejo na trg. Le težko smo si mogli kupiti košček koštruuevega ali govejega mesa, repo, krompir ati maslo, katerega 1 kg te stai 140 rubljev. V 40 sovjetskih restavracijah je pa mogoče dobiti poletno kosilo za tri in pol rublje; kosilo o d stoja Iz kisle juhe, vlagane ribe in črn kruli. V Konstantovi restavraciji, katero je obiskovala nekdaj aristokracija in je sedaj socijalizirana, so mi postregli z belim prtom in jedila so bila okusna. Z zdravniškim potrdilom ie možno dobiti ceno. tečno in dofcro hrano.« držav, sc nc sme vrniti v Veliko Britanijo, ne da bi imel Izrecno dovoljenje državnega tajnika za notranje posle. Vsi drugi tujci katerekoli narodnosti smejo pristati na Angleškem, ako imajo zadosti denarnih sredstev, da se morejo vzdrževati aii ako imajo trajno službeno mesto. Razen tega morajo imeti izkaz trgovinskega urada, ki ga mora izposlovati delodajalec. Nova naredba stopi Že t. septembra v veljavo. Izstopi Iz katoliške ccrkve. Praga, 20. »Čech« javlja, da Je v. Brixenu izstopilo iz katoliške ccrkve 600 čeških delavcev, v Kladivu 500 in v Plznu pa 3000 delavcev. Doneski k vedno aktu-elnemu vprašanju. Vprašanje draginje je pošast, Ki grozi, da nas bo požrla v sveje nenasitno žrelo, ako se ji ne bo prej strla glava. Od nobene vlade ne moremo pričakovati, da bi ko* rajska devica stopila tej pošasti na glavo in Ji jo strla. Moramo pa vladi, ki pokaže resno voljo, da hoče to vprašanje rešiti, vse to predočlti. Zato smo se odločili, da bodemo to delali z doneski k temu vprašanju. Vzeti bodo tl doneski Iz našega vsakdanjega praktičnega življenja. Poiskali jih bodemo tam, kjer slutimo, da se ta pošast redi in debeli, da potem v najvišjo svojo naslado izsesava našemu delavcu kri. I. Slovensk lesni trgovci so se združili v zvezo. Ta zveza Ima svoj sedež v Ljubljani, po deželi pa podružnice »Sava«, »Drava« Itd. Ta zveza je dobila svoječasno dovoljenje za izvoz večje množine lesa, k! je šel v Italijo. Kupnina za ta les je bila plačana v lirah. Ena lira je veljala takrat, ko se je to kupčijo sklenilo, okrog 3.5 K Vlada si je pri tej kupčiji izgovorila to, da Ji mora biti kupnina na razpolago za blago, ki ga hoče v Italijii za nas nakupiti. Vsakemu razumljivo povedano le bila stvar takole: Vlada je rekla tej »vezi, vi bodete dobili za les, ki ga boste prodali, recimo 1 milijon lir. Te lire boste deponirali pri banki v Trstu In mi bomo s temi lirami razpolagali na ta način, da tih bomo prodali trgovca, ki hoče v Italiji nakupiti manufakture ali špecerije. Te kupčije se dolgo ni izvedlo, tildi kurza se ni določilo, po kofein morajo dati lesni trgovci krone. Vzemimo, da so prodali zvezarji za 1 milijon lir lesa v Italijo. Takrat, ko so ta les prodali, so računali: za les dobimo 1 milijon lir, v tem znesku |e že zapepaden naš dobiček: mi bomo te lire odstopili vladi, ki nam bo dala mesto njih krone; če bomo dobili za les 1 mil. lir, nam bo vlada izplačala zanje SVk milijona kron, ker je stala takrat vrednost lire na-pram kroni 3.50 :1. Vlada Je pa računala tako-le: za 1 milijon lir bom dala 3Vz milijone kron. V Trstu bom Imela na razpolago 1 m Hijen Ur. če bo prišel trgovec, ki bi hotel kupiti v Trstu manufakturo, kavo, olje, riž itd. bo kupnino lahko plačal z lirami, ki Jih bo dobil od mene po K 3.50. mu Jih torej ne bo treba drugače dražje plačevati in mu zato tudi ne bo treba predrago prodajati v Trstu kupljenega blaga. Tako bi Šlo vse v redu. Zadovoljni bi bili prodajalci lesa, vlada, trgovci in vsaf malo lahko tudi kon-zumenti. Ljubljanski trgovec dobi ponudbo, da kupi lahko v Trstu jedilno olje po 6 lir liter. Vzame svinčnik in računa 6 lir liter, lire bom dobil po K 3.50„ torej bo stal liter olja v Trstu K 21, potem pride še dovoz, carina Itd., torej računam, da me bo stalo olje v Ljubljano postavljeno liter 23 kron. Če zaslužim jaz pri litru 1 K, bom oddajal olje lahko po K 24, in sem zaslužil pri enem vagonu približno K 10.000 (že lep zaslužek 1) Po K 24 liter bodo ljudje tudi radi plačevali, ker plačujejo /daj za najslabše olje od K 26 do 28, za br.ljse in najboljše pa celo do K 38 do 40. Na podlagi te kalkulacije gre trgovec k banki ter pove tam ravnatelju, da potrebuje za Trst približno 60.000 lir, da bo mogel ž njimi kupiti tc in to. Ravnatelj se mu nasmehne in mu pove, da ima sicer v Trstu dosti lir, ampak s temi razpolaga samo vlada, ki ima \ Trstu lire, skttpljetie za les. Naj grf k vladi, da bo dobil tam de-voljenih da sme banka razpolagati s 60.000 i trami. Mož gre res k vladi. Tam pa ga sreča veliko razočaranje. Povedo mu. da mu ne mceio dati nič Ur na razpolago, ker zahtevajo lastnik tistih (lesni trgovci) za nje po K 4.60 dr- 4.80, kar pa se zdi vladt malo predrago in je vsled tega še 2 nlimi v pogajanjih. Torej! lesni trgovci, k! so prodati les na podlag! kalkulacije krone prod liri 3.50 :1 In napravlii že s tem !ep dobiček pri lesu, hočejo zdaj še z lirami barantati. Niso zadovoljni da dobe za 1 milijon lir 3V:’ milijone kron, temveč hočejo imeti kar I milj. Sstotfroč. Dobiček pri lesu hočejo še pomnožiti za skoraj dva milijona, ker ie lira slučajno medtem časom v vrednosti poskočila. Trgovec gre po tem pojasnilu domu. vzame zopet svinčnik v roke in računa: za 1 liter olja moram plačati v Trstu 6 lir. za liro moram .lati 4.80 K, torej me stane liter olja v Trstu 28.80 K, v Ljubljani K 30.80. moj dobiček 1 krono, ga bom prodajal pa po K 33, namesto po K 24. če bi dooil lire po K 3.50. Srečni konzument poglej zdaj, kdo je kriv, da moraš in boš moral še tako drago plačevati življenjske potrebščine. Nenasitno žrelo velekapitalista! Tako bo pri olju, manufakturi in pri drugem blagu, ako se ne bo storilo temu čimpreje konsc s pametno gospodarsko politiko. To Je samo en slučaj, začrten v Velikih obrisih. V podrobnosti izgle-da stvar še slabše. Te podtobnostf za danes opustimo, ker se nam gre samo za to, da pokažemo, kje tiče vzroki neznosne draginje. Pa ne samo kazati hočemo na te vzroke, temveč skušali Jih bodemo s pametnimi predlogi in ukrepi odpraviti. Ljubljanski kovinarji vztrajajo. Gospodje, ki so pokupili »Strojne tovarne in livarne v Ljubljani* z denarjem, ki so ga nagromadili po vojnih »običajih«, se kar ne morejo odvaditi mastnih dobičkov, temveč hočejo kar naprej grabiti. Na vse pretege kriče, kake zgube da imajo, češ, podjetje je mlado, ni še vpeljano, treba ie mnogo denarja v njem investirati, ki pa ne nosi še zaželjenih obresti. Ves ta jok in stok pa ni opravičen, to vedo prav dobro zlasti ljubljanski kovinarji. Če se oddajajo izdelki teli tovarn po tisoč in še več odstotkov dobička, se plače delavcev že dolgo niso tako povišale. Delavci pa zahtevajo danes Ie toliko plače, kolikor zaslužijo enake kategorije pri drugih oedfetjifr v Sloveniji. Takih plač pa »Strojne tovarne in livarne« še dolgo ne plačujejo. O kaki zgubi tukaj niti govora ni. Če pa posestniki teli tovarn mislijo še vedno, da jim morajo delavci stroje nabaviti, so tedaj te vsled dobtčkarij zares tovarnarji presneto premetene brihtnosti in prav nobenega dvoma ni, da boio ti brihtneži uničili še tisto malo slovenske industrije, ki io imamo. Kramar ni za industrijalca. Mi lahko navedemo gospodom na stotine slučajev, iz katerih je razvidno, da nimajo vsled cen, ki jih vsiljujejo, izgube, da pa ž nfthovo kramarsko mentaliteto ne bodo razvili naše industrije. Če je, naprimer, kmet kupil prej slamoreznico za 190 kron, mora danes v »Strojnih tovarnah In livarnah« samo za popravilo čez tisoč kron plačati. Če prinese kdo vlft! kos, ki se mu je slučajno razbil, se mu zaračuna zato vedno tudi model, ako tudi je to star model, s katerim se Je že večkrat oblikovalo. Če je dal kmet prej za nov »Gepel« 2Jfi kron, mora sedaj do 1000 kron samo za popravila plačati. Vemo, da je zdaj vse dražje, toda cene tega podjetja so naravnost krivične. So pač vajeni. Slovenski odjemalci naj vzamejo to rta znanje. Takih ta enakih slučajev bi lahko navedli na stotine. Če bo treba, pridemo s konkretnimi slučaji na dan. In če nazadnje delavci Ljubljanskih Strojnih tovaren In Kvaren zaslužijo danes tedensko povprečno po 90 kron, se jim oSta, da imajo ogromne plače. Predrznost slovenskih veiedobičkarjev! Gospodje, le počasi! Tudi vojni oderuhi so se, ali se bodo morali privaditi normalnejših profitov, tudi vojni dobičkarji bodo morali uvideti, da mora i delavec m delavci živeti. Vsled neznosnih plač osobja je nastala stavka in zato, ker so bili uradniki in delavci prisiljeni v to po grdem postopanju gospodov, po postopanju, ki nima para v zgodovini delavskih mezdnih bojev. Ne gre, da bi se naprej grabilo po sistemu, ki se ni mogel niti pod zaščito avstrijskih bai :etov dolgo držati. Sramota! Gospodje pri Vtadi, zlasti pri via-di za Slovenijo bi morali tu napraviti red ker so ti podjetniki narodni škodljivci. Tovarne imajo mnogo naročil. ki so nujna, ki bi se morala takoj izvršiti tudi zato, da se pospeši panoge drugih industrij, ki ne morejo delati, ker tim strojne tovarne In livarne ne dostavljajo pravočasno, kakor bi mogli naročenih izdelkov ali popravil. Ravno tako imajo vsled tega veliko škodo tudi drugi privatniki, zlasti kmetje, ki ne dobe, kar so podjetju naročili, ali dali v popravo. Ali res nima Deželna vlada moči, da bi te brezobzirne veledobičkarje. ki se požvižgajo na potrebe slovenskega gospodarstva, pozvala na odgovor. Mislimo, da deželna vlada lahko takoj uredi. Slovenski kovinarji bodo vsekakor storili vse, kar je treba, da varujejo svoje življenske interese. Mocfl! so dovolj. Dnevne vesti* O avstroogrsklh ujetnikih v Angliji- „Pržvo Udu“ poroča, da se )• posrečilo čehoslovaški vladi doseči, da bodo čehslovaški vojaki oddeljeni od ostalih ujetnikov bivše avstroogr-ske armade, da bodo nastanjeni v, posebnem taborišču ter da bodo odpeljani preje v domovino kot ostali. Ujiioiiki na Malti bodo prepeljani V. Italijo in odtod v svojo domovino. Tozadevne ukaze Je angleška vlada že izdala. — Cehi si pa znajo vsa dobro urediti in zato moramo k temu pripomniti, prvič: Kje je pravica? So morda Čehoslovaki več kot druge narodnosti bivše avstroogrske monarhije? in drugič: AH ni mogla tudi naša vlada tega doseči? Kaj J« z našimi ujetniki? Ali se nihče ne zmeni za nje? Kupčija s stanovanji, V zadnjih dneh beremo venomer po ljubljanskih dnevnikih oglase: 2000, 2500 kron nagrade dam onemu ki mi preskrbi stanovanje ... Kai nal to pomeni ? AH se hoče morda «* ta način rešiti stanovanjsko krizo? Tako se le veča pohlepnost hišnih gospodarjev. Znanih nam je že več takih slučajev, ko Je rekel hišni gospodar stranki, Id mu ni ponudila nagrado, da nima stanovanja, in ko J® čez nekaj časa dobi! od druge stranke lepo nagrado, je bilo stanovanj« takoj tukaj... Torej tako se dela! — Bogatini, t. j. vojni dobičkarji In oderuhi bodo imeli stanovanja; delavec — revež bo pa na cesti, ker ae mor« dati nagrade ... Take oč'tne korupcije ne bomo prenašali. To presega Že vse meje. Poživljamo pristojne oblasti, da naj tako! poizvedo ta ostro kaznujejo predvsem one, ponujajo te nagrade. In ne samo to. Zahtevamo, da se vendar enkrat temeljito uredi to pereče stanovanjske vprašanje, kajti to, kar se dogaja v tem pogledu v Ljubljani, nima primero na celem sveto. Stanovanjska beda. še vodno krparije in neredi. 13. t. in. se je vršila v deželni dvorani takozvana enkefa zastopnikov, stavbenikov, hišnih posestnikov, delavskih zastopnikov, dežslnc vlade, gradbenega ravnateljstva, poverjeništva za javna dela, mestnega magistrata ter mestnega stavbenega urada. Tam se je razmotrivafo, kako priti v okom stanovanjski bedi. Predlagani so bili različni načrti, podani različni nasveti, kako priti do takojšnje gradbe stanovanj v najkrajšem času in po takem in takem finančnem rezultatu. Pri tem se je sklenilo, da se napravita dva vzorca, da se takoj prične s prihodnjim tednom s praktičnim delom, toda še danes ne vemo nič o tem, kaj se je zgodilo in kaj se bo izvršilo. To vprašanje je bilo najlažje rešit! meseca aprfla, In sploh začetk om tega leta. Najkrajša pot bi bila, da bi poverjeništvo za javna dela in ce-želna vlada dala naredbo, da noben vojni dobičkar ne bi smel kupiti nobene hiše ter da bi se vsakemu od-kazal prostor: »tu imaš prostor, tu sezidaj hišo zase in za druge stanovalce«. Deželna vlada bi morala takoj preskrbeti potreben materijah Tistega materijala je bilo na razpolago zadosti, ali žali bog, izvažalo se ga Je v Itailijo in Nemško Avstrijo ter se ga še danes izvaža. Za tisti material dobimo prazne vozove nazaj, in če kdo vpraša, zakaj je ta les ali ta ma-terijal se odgovori: Ja, za to, da pride različen živež nazaj, olje, riž itd. Ali mi še danes nismo poučeni, kam tisto olje in riž pride, kar se ga dobi v zameno. Kar se pa tiče hišnih posestnikov, ki so morali piodati hiše, bodisi radi pomanjkanj* denarnih sredstev ?-a življenje, bodisi zato, da plačajo davke, naj bi se bilo oprostilo plačevanja davkov za dobo te mizerije. S tem bi bilo že s I. avgustom t, 1. nalmaiu 100 stanovanj gotovih. Le ene take pametne naredbe Je mamkaTc. Obenem opozarjamo pnnovr.0, da s tem, kar se na zbora alt na £*j' kef&h sklene ni dosti pomagan?, P”' magano bi bilo, ako bi se nas**' vilo energične praktične delovodj nadzorstvo taKozvanlK provizoričnih stanovanj. _ Saj imamo v Šiški dosti izkušenj Pri barakah. Koliko časa se že več stavbenikov muči. ali vseeno ne gre, kakor bi imelo iti. Imamo tukaj dokaz, da ni izvršljiv načrt, da bi se s 50 možmi in 6 zidarji v enem mesecu toliko stanovanj zgotovilo za porabo, kakor se je predlagalo 13. t. m. pri deželni zbornici. Kdo M verjel'r Prejeli smo: Vpokojenci južne železnice se pritožujejo, da niso dobili v celem vojnem času in tudi le sedaj v teh draginjskib razmerah nobenih draginjskib doklad, razen dvakrat po 80, oziroma 100 K. Kamorkoli se pritožijo, se jih tolaži, češ, če dobe doklade vsi državni železničarji, služabniki, uradniki, njih vdove in sirote, sploh oni državni vpokojenci, najsi bodo od finance, orožništva aH kake druge stroke, zakaj pa bi jih vi ne dobili. Ali danes imamo že 22. avgusta, p« nas je še mnogo, ki še pokojnine čakamo. Hodimo povpraševati, pa zaman. — Ravnateljstvo Južne železnice naj bi se za nas v tem oziru zavzelo in napravilo red. Dolžnost ravnateljstva je, poskrbeti, da se pokojnina in rente poškodovanih Pravočasno izplačajo in se jim nakaže dragmjska doklada, kakor jo prejemajo vpokojenci državnih že-‘ezaic. Prizadeti. Prodala šolskih knjig. Priobčujemo notico, ki smo jo Prejeli glede prodaje šolskih knjig: »Drašamo in zahtevamo pojasnila, kdaj da je knjigarnam dovoljeno zahtevati dvojno ali celo trojno ceno knjige, ki jih je nekdaj izdala blv-kr. zaloga, šolskih knjig n« Dunaju«. Te knjige imajo na drugi stra-j*1 klavzulo, da se ne smejo dražje Prodajati, kakor je označeno na naslovni strani. In knjige so bile vendar izdane že pred vojno! Temi? sa-jnovorjnemu draženju naj se napravi takoj konec! Drobno. Orlentekspres . Od t. septembra dalje bo imel pariški ekspresni vlak direktni voz Pariz - Belgrsd in obratno. ~T ?drav^ven; edsefe za Slove« - ™ T ^-^bllani poživlja vse medicince In medicinke, da mn javijo, kakor hitro mogoče sledeče pomike: »Ime, rojstno-leto in kraj domovinska občina, semester svojih »tudij, kle so poslednji semester do-£onča!i in kie nameravajo v bodoče študirati«. — Preizkušnje za pomočnike Pred obrtnn-oblastveno komisijo v Mubljani, se bodo vršile meseca septembra. Prošnje za pripustitev k preizkušnji je vlagati do 1. sptembra t. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa v Uradnem Listn št. 134 z *»o 18. t. m. , — Veselica v Celin. Celjski kovinarji priredijo v nedeljo 24. avgusta 1919 v gostilni »Zeleni travnik*, veHko vrtno veselico, z godbo, plenom, srečelovom, šaljivo pošto itd. Nastopi tudi pevsko društvo »Naprej«. Vabimo sodruge iz okolice. ^dbor, — Prostovoljno gasilno društvo v Loki pri Zidanem mostu priredi v Prid zidanja novega gasilnega dana veliko vrtno ljudsko veselico na vrta gosp. Zupančič-a, dne 31. av-?°sta 1919 ob 14 uri Spored: godba j_n Ples, kegljanje na dobitke, ribolov, . a.iska poroka itd. Gasilna društva iz celega posavja se uljudno vabijo V krojih. Sodeluje zidanmoška želez-livarska seodba. — Zveza in orgaaJzactla vojnih invalidov uriredi v nedeljo, dne 24. avgusta 1919 v Sloven]e£radcu shod ob 10. uri dopoldan, isti dan 24. avgusta se vrši shod tudi v Marbregu ob 2. uri popoldan. Invalidk udeležite se tega shoda polnoštevilno 1 Gre za vaše interese! V slogi je moč! — Zveza voj. invalidov je priredila v nedeljo, dne 17. t. m. v Mariboru izvanredni občni zbor. Shoda se je udeležilo veliko število invalidov iz vseli krajev. Govorila sta na shodu predsednik tov. Leskešek, in tafeiik Meznarič iz Celja. Višje oblasti ie zastopal navzoči gosp. aJ-junkt Vidic. Predložena rezoiucila, ie bi’a enoglasno sprejeta. Izvoljen ie bil v širji odbor za predsednika tov. Kosi Franjo. S tem Je dobfl Maribor invalidsko zastopstvo za uboge invalide Maribora in okolice. — Služba tajnika. Državni oddelek za zaščito decc potrebuje za odbor za zaščito dece v Bitolju tajnika. V p oštevali se bodo kandidati z dovršeno juridično fakulteto, kakor tudi oni, ki imajo 2e prakso v takem Poslovanju. Plača 2500 do 4400 dinarjev. Prošnje * dokumenti se morajo predložiti državnemu oddelku do 10. septembra. — Nogometna tekma. V nedeljo, «ne 24. tim. otvori športni klub »Ili- rija« jesensko športno sezono v Ljubljani z nogometno tekmo proti hrvatskernu športnemu kfnbs »Spar-ta« Iz Zagreba. Prva tekvna med obema kluboma dne 10. t. m. v Zagrebu je končala neodločeno 2 : 2. nrvat-sko časopisje se je takrat o obeh moštvih izrazilo tako pohvalo — »Sparta«, ki reffeklira sedaj na eno prvih mest med hrvatskimi klubi se bo na nedeljsko revanche-tekmo gotovo temeljito pripravila. Tud; »Ilirija« bo nastopila v močnejši formi kot 10. t. ra. v Zagrebu. Pričakovati se more torej, da bo tekma našo športno publiko povsem zadovoljila. Tekma se vrši na novem Športnem prostoru pred državnim kolodvorom. Pričetek ob 17. uri. — Požar. V noči od 18. na 19. avgusta je zgorel lesen most med železniškima postajama Vranja in Vranjska Banja, na mestu, kjer gre železniška proga najbHžje bolgarske meje. Preiskava na podlagi pričevanja dveh prič je dognala, da sta dve neznani osebi, ki sta govorili bolgarsko, polili most s petrolejem in ga zažgali. Most Je bil dolg 20 m m Je ves zgorel, ker se Je potok posušil Vsled tega je direktna zveza Nlš-Sohra za nekaj dni prekinjena. Bolgari so leta 1915 železniško zvezo s Solunom pretrgali na istem mestu, ker so most z dinamitom razstrelili. (LDU.) — umor. Dne 28. decembra p. L so v Goden inčah pri Središču na&i na skednju obešenega posestnika Ivana Lucija. Zasledovanje krivcev tega umra je ostalo brez uspeha. Sedaj se je tukajšnjemu preiskovalnemu sodn&u Kramarju posrečilo, izslediti s pomočjo privatnega detektiva Jeriča krivce tega zavistnega umora. Posestnika Lucija so umorile njegova žena m njegovi hčeri. Starejša hči Jožefa mu je vrgla okoli vratu vrv m io zadrgnila. Potem sta Ji prišli pomagat mati in druga 13 letna hčerka. Že mrtev, se ie I.utija zgrudit na tla in pri padcu zadoi>fl udarec na sencu, ki Je predvsem dal povod za stan umora. Zenske so nato umorjenega odnesle v skedenj ter ga obesile tako, da bi bi! dan xvm samomora. Vse tri so zločin priznale in izjavite, da so ga izvršile, ker Jih je umerjeni pretepava! — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanjn msTflte občine ljubljanske od 10. do 16. avgnsta 1919. >hv o roje ncev je biki 30. mrtvorofenceV pa 3. Umrlo Je 28 ljudi, in sicer 14 domačinov in 14 tujcev. Umrli m: I trn ošplcamt, 8 za yrri*o, 4 ra jetiko, 1 n nezgoda, 13 za različnimi boleznimi. 1 za pljučnico. Za infekcijoznnrrf boleznimi so oboleli, in sicer: za osep-nicami 1, za ošpicami 1. za grižo 15. — Zahvala. Zopet nam Je kruta smrt ugrabila iz naše vrste vatnega sodruga in sobojevnika Frase šar-lah-a skladiščnega sluge Južne železnice v Celju, ki je dne 15. avgusta t. t po dolgi in mučni bolezal v naj-lepšth letih umrl. Pokojni Je bil skrben oče svojih enajsterih, večinoma še ne preskrbljenih otrok. Pogreb se Je vršil 18. avgusta 1.1. s kolodvora na okoliško pokopališče. RanJ-kega Je spremljala k pogrebu tudi celjska železničarska godba kakor tudi delavsko pevsko društvo »Naprej«. Krajevna skupina železni-čarske organizacije se ton potom iskreno zahvaljuje vsem udeležencem pogreba kakor tud! sodruga Marnu za njegov krasni nagrobni govor, pri katerem ni nobeno oko ostalo brez solz. Pokojnemu ohranimo večen spomin. — Železničarska krajevna skupina Cefte. —■ Zlorab* »tkohote učinkuje sicer polagoma, a gotovo uniCujoče. Alkohol povzroči: prezgodnjo spolno zrelost, spolne bolezni, pešauje vida, tresenje rok in nog, božjast, otožnost, topost, norost, samomor, razne bolezni krvi, želodca, jeter, ledvic, črev, srca in živcev. — Nečloveško bi bQo> še nadalje mirno gledati, kako nam alkoholizem polni bolnišnice, norišnice, sirotišnice, kaznilnice in prisilne delavnice • - Kdo nam leto za letom zmanjšuje produktivno moč našega delavca in kmeta? Alkoholizem! — Kdo je glavna zavora delavskemu gibanju pri zasledovanju njegovih političnih, gospodarskih in kulturnih ciljev? : Pivske navade 1 — Kdo nam zape- \ Ijuje mladino k pijančevanju? Zgled i staršev in terorizem okolice! , — Šola za slepce v Zemunu. Med- narodna komisija za pomoč poškodovanim v Srbiji Je ustanovila v Zemunu asil in šolo za vojne slepce, ki sebodo tam poučevali. Predsednik šole ie. Veljko Ramadanovič. Žalosten položaj sodnih slug, lx krosov sodnih slug smo pre-JeB: Dovolite, goepod urednik, da 1 podamo v vašem H*tu javnosti sliko naše bede. Smo največji reveži in najbolj izkoriščani v sodni upravi. Ko je nastala Jugoslavija, se je obetalo, da pridemo do postanega človeškega življenja. Verjeli smo to, a varali smo se korenito. Tudi ob ustanovitvi centralnega društva državnih uradnikov se ie povdarjalo od vseh. tudi od višjih uradnikov, solidarnost, a beseda je ostala beseda. Višji uradniki, oficijanti in ofi-cijantinje so vsi napredovali, vsaj nekoliko, le na nas se je popolnoma pozabilo. Postavno določeno službeno obleko za leto 1918 še sedaj nismo dobili, nfti ne kake odškodnine. Ma-gistratnim slugam se je izplačalo kot odškodnino za obleko za leto I91&. vsakemu po K 1000 in tudi drugi uradi so Jih odškodovali, samo mi smo ostali pozabljeni. Aprila meseca bi morali dobiti službeno obleko že za leto 1919, ki smo jo dobili pad Avstrijo vsako leto najpozneje julija meseca, med vojno pa odškodnino v denarju. Kmalu bo minul avgust, pa nismo dobili niti za leto 1918. in ne za 1919. Decembra meseca je bila izdana .laredba, s katero so se povišale dnevnine za uradnike hr sluge. S to uaredbo mora dobiti v3aka oseba za službeno pot izven mesta, v katerem %e nahaja nrad 10 K dnevnine. Toda vse to se je preprečilo. Izšla je nato naredba, da naj se prejšnje pristojbine le podvoje. Sedaj dobi sluga kot izvršilni organ in sodni odposlanec za pot do stranke, ki Je oddaljena štiri kilometre, tje in nazaj Oiem kilometrov, reci in beri petdeset vinarjev. Se beraču se da večji dar. Toda na deželi so stranke oddaljene tudi veliko več, in nekatere stanujejo v gorah. Velikokrat more napraviti ta revež pot v hribe dolgo 40 km ali pa še več. V takem slučaju mora zjutraj zgodaj od doma in pride šele zvečer domov. Pri tem strga ogromno čevljev, toda za plačilo dobi par vinarjev. Tndi v snegu ali dežja mora na pot Velikokrat se pa tudi cenitev ali kaka obravnava preloži, in tedaj mora rti enkrat preklicati nalog, drugič pa vročiti nalog za drugo obravnavo. Sam sem moral za eno in isto obravnavo trikrat na pot v 22 km oddaljen kraj, skupaj sem prehodil terej 132 km pota brez vsake odškodnine, katero se sploh pri civilnih zadevah ne dobi. Toda slični slučaji se prigode marsikomu izmed tovarišev. Eno stvar moram še omeniti. Leta 1909 so se v pravosodai upravi upeljala poduradniška mesta. Obljubljeno je bilo, da postane 10% slug poduradnikov. Isto se Je izvršilo pri vseh področjih drugih višjih sodišč, le v graškem, kjer je paše val zloglasni Prtreich je bilo drugače. Kakor ie bil on krivičen nad slovenskimi sodniki in uradniki tako je bil tudi nad slugi. Medtem ko Je Imenoval po Koroškem in Štajerskem 12 sodnih shig za poduraduike — seveda no bili Nemci — je imer.oval na Kranjskem samo tri. Zmirom in povsod se nam je godila krivica. Apeliramo na gospoda poverjenika za pravosodje, ki nam Je bil vedno naklonjen, in na predsednika višjega deželnega sodišča, da spoznata naše žalostno socijalno stanje. Odpravite krivični avstrijski ztstem in popravite krivice, storjene po Pi-treichu ,m imenujte tri četrtine sodnih shtg p od uradnikom kakor »e |e zgodilo na polti- Naša služba bodisi fizično aB duševno ni lažja kot ona poštnih slug. Upamo, da ne bo naš klic zaman. ________________>___________B. M. Strokovno gibanje. Shod krojaških pomočalkov s« vrši v soboto, dne 23. t. m. ob pot & uri zvečer pri »Zlatorogu«. Prosimo, da se ga vsi udeležite, ker bo zelo važen. — Odbor. Konferenca osrednjih odborov strokovnih organizacij ti it M vršila v nedelje, dne 24 t. m., ker mnogo odbornikov ta dan nima časa. Povabili bomo odbore čimprej pismeno, ko ne bodo funkcijonarji tako silno zaposleni. Vestnik »Svobode*. Splošna delavska zveza »Svoboda« v Ljubljani sklicuje dne 24. avgusta 1.1. ob 9. uri v dvorani Mahrove šole v Ljubljani ZVEZNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: Poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo kontrole, poročilo delegatov o delovanjH podružnic. Volitev odbora: a) volitev komisije za pregledovanje mandatov, h) sklepanje poročit in podelitev odveze, e) določitev vpisnine in doneskov rednih članov in podpornih Slanov. Sklepanje o prijavljenih predlogih in pritožbah. Sklepanje o izpremembi pravil. Vse podružnice naj pošljejo imena in naslove izvoljenih delegatov najkasneje osem dni pred zveznim zborom, ravno tako vse samostojne predloge na zvezno načelstvo v Ljubljani. Vse kar se tiče delegacij je razvidno iz društvenih pravil. Dražil Štefan, t. č. predsednik. Veho vi Jakob. t. č. tajnik. Iz Slovenije. Laško. (Delniški pivovarni v Laškem v album In ljudstvu v vednost.) Leta 1919. po Kristusovem rojstvu, po petletni svetovni vojni In ko imamo že nad 10 mesecev »svobodno« Jugoslavijo, se nahaja delavstvo v tukajšnji pivovarni še ve ,ino pod groznim in neznosnim terorizmom višjega ptvovaritelja gospoda Karla, sedaj Davorin Oeisselreiterja, ki se čuti absolutnega gospodarja v tukajšnji pivovarni; v resnici je pa tiran v pravem pomenu besede. Mož, ki se skriva pod kravato v slovenskih narodnih barvah, se Je kot pristaš JDS vrinil v sosvet okrajnega zastopa In v tukajšnji občinski svet. Ponosen na vse to, si jemlje vse pravice nad našim ubogim delavstvom, ki jih Je v tekočem letu zaporedoma sprejel v delo nad 120 in od teh že nad 70 po nekaj dneh oziroma tedna zopet postavil na cesto, in sicer po večini takih, o katerih sluti, da bi utegnili biti organizirani pri jugoslovanski sodjahio demokratični stranki. Ta mogočnež se kratkomalo predrzne, na podlagi delovnega reda sicer, metati delavce na cesto brez tehtnega vzroka v sedanjem kritičnem času, ne da bi Jim plačal za odpovedni rok 14-dnevno plačo v naprej. Prav tako prezira tudi narsdfio Z dne 15. januarja 1919 o osemurnem delavniku, dasi bi moral svojim delavcem, ki delajo po deset ur na dan, plačevati čez urno delo. Ob vsak! priliki psuje delavce z divjaki, živina, prascJ, štajerski butehif, smrdljivi Slovenci, tatovi, ferfiuhte Sfovenen itd. Bivšega strojnika Ojsteršek Miha, starega okofo 50 let, fri Je v svoji službi ponesrečil. Je ta huržo* Se s pasjim bičem pretepel In dostavil, da bi ga »žiher« ubite, vsaj je že star. Delavcem daje takozvaui »Mutter-bf«r*; to Je tisto pivo, s katerim te cfstrjo cevf in aparat), na kar ga »toči v sod in razdeli po tri 11 tre na vsakega delavca. To pivo se Jim »računa po 5 krc® k plači kot naturalni prejetnek. Za tem pivom je že več delavcem obolelo aa želodcu. Ak» se pokaže tako pivo gospodu Gcis-selreiterjn, pa pravi, da !e dobro,, simo »zlnftano« je. Oosped Ot^sselre;-ter pa ima §e enega tekmeca, ta Je plvovarltelj gospod Hasendhrl Pavel. Oba imenovana gospoda psujeta in šikanirata delavce z navedenimi psovkamf te v vsakem zavednem delavca vidfta takoj boljševika ta sporazumno mečeta domačin« tu cesto. Ker Je naš položaj neznosen, nujno prosimo gospoda višjega obrtnega nadzornika v Ljubljani, da se osebno informira o vseh opisanih Šikanah in da napravi red. Značttao Je to tudi z* upravni svet družbe, ki drugod tako pridno »čisti«, tukaj pa dopušča, da tako ostudno ravnajo tujci z našim ljudstvom. Ih V! proletarci, ko Vas tuji buržoa meče na cesto lačne in raztrgane, samo zaraditega. ker ste smrdljivi delavci in socijallsti, združite se! Nt več daleč dan, ko bomo tem gospodom iztrgali pasji M6 iz rok iu Jih pognali tja, kamor spadajo. — Da ne boste ugibali pisca teh vrstic, Vam Se povem, da nisem iz pivovarne in nisem bil nikdar v nje). Opazoval sera vse to in srce me fe bolelo nad krivicami, zato objavljam te vrstice z namenom, da pokale delniška družba, če kna toliko pošteaja, da zapodi ta dva zatiralca slovenskega ljudstva tja, kamor spadata. Borovlje - Podljubelj. Pod tem naslovom prinaša »Večerni list« od 18» t. m.: »Pet let smo ječali v trdih avstrijskih in socljall-stičnih verigah. Nismo se mogli ganiti, Sedaj smo svobodni. Sužeujstvo stare Avstrije je minulo. Socialistični teror, ki tudi ni nič drugega kakor sužnost, ne bo več dolgo trajal. Vsakemu nasilju so odmerjeni samo kratki dnevi. Kakor mi pustimo, da socijalni demokratje hodijo svoja 5ota, tako tudi zahtevamo od njih, a nas pustijo hoditi svoja.« Vprašamo: kdo pa jim vendar brani njihova pota? Ml socijallsti vsaj nel Vprašanje je, kdaj so klerikalci sploh trpeli pod socijalističnimi verigami. AH so mar socijallsti narediti vojno? Vprašamo: ali niso biM klerikalci prvi v avstrijski vladi ali niso oni pri- rejali shodov za vojno pod znanim pašo Šušteršičem, ki je bil vodja kleikalne stranke in strankinega plašila »Slovenca«. Mar ni grmelo iz vseh prižnic po cerkvah navdušenje »vse za vero, dom, cesarja?« Nismo že pozabili, kako in kdo vse je agitira! za vojno! Sedaj hočete pa to gtijusno dejanje_ zvrniti na nas, ker vas preveč teži. Ali niste hoteli sedaj v Jugoslaviji ravno tako železno in nasilno politiko voditi s Proličent na Selu? Vse vaše intrige vam no bodo dosti pomagale. Delavci se že predobro zavedamo, da bi nas hoteli dobiti na lim! Preveč smo izkusili. Dejanja govore! Zagorje. Bilo je v nedeljo 17. t. m. ob polnoči. Slo nas Je več fantov skozi Toplice, prepevajoč mirno naše narodne pesmi. Ko smo pa prišli pred gostilno gosp. Polca, prileti takoj ;z gostilne vrli Junak Ignac Polc, gostilničarjev sin in »zastavonoša zagorskega Sokola«, kj ie zakričal na nas po svoji izobraženi navadi »Auflauf« nakar je prihrumela »z gostilne še drnga olikana svojat ter nas naskočila. Tako smo bili nazadnje prisiljeni spraviti z vojaštvom one ljudi d«nov, katere Je koža menda preveč srbela. Po navadi je pri nas pač tako, da ravno tisti, ki začne izzivati, kriči potem na vse pretege po Javni oblasti m po orožništvu, da bi tako zvalil krivdo na druge. V tem slučaju se Je pa vojaštvo samo prepričalo. kdo je začel. Beležili smo to. da se izve, kdo provocira. Kultura. ; »Ljubljanskega Zvona«, mesečnika za književnost in prosveto, 8. številka je izšla s sledečo vsebino: Gustav Strniša: »Spremenjenie«. Dr,1 Ivan Tavčar: »Visoška kronika«, France Weber: »Bistvo lepote«. Miran Jarc: »Poroka v gozdu«. Ivani Zorec: »Ibrahim SuSar. Janko SaJ mec: »Vsakdanja pesem«. Anton La* Jovič: »Naši umetniki in novo avtor J sko pravo«. Igo Gruden: »V vinski kleti«. Janko Olascr: »Kritikoor rim«. Milan Pugelj: »Pr?hnJeuie«J Gustav Strniša: »Oore«. Avgust Ži-goar »Prispevek k petdesetletnici«. R. Maister: »Divjačina«. Mpriiaf Kmetova: »Interieur«. .htiko C tla-ser: »Poletje«. Listek: Fran Ramovš - Vladimir Levstik: »Zap*skf Thte Gramontove«; dr. Fr. l!eš*č-OzvaJd K. dr.: »Smernice novega! življenja«; dr. K. Ozvald-Kev EttcnS »O raspitanju deteta kod kače«: dr J 0. ČrenioSnik-Čorovič Svetozar: »U čeUjama«; A. D.: Paul Hervisa; F\? Ren6 Boylesve — akademik; Kem« gres Jugoslovanskih književnikov j Naši prevodi. Nove knjige. — Celo« letna naročnina na »Ljubljanski Zvon« znaša 36 K, penam na štev it* ka 4 krme. Nečeden manever. Kakor nam poročajo od povsem zanesljive strani, pobira trgovski gremij z nabiralnimi polarni prostovoljne denarne prispevke po Ljubljani m okolici z izrecnim poudarkom, da je vsota, ki se bo nabrala, namenjena kot nagrada tistim železničarjem, ki so krtunirili dne 20. iu 21. julija, povodom solklaritetne stavko svetovnega proletarijata. Gospodi« trgovci se hočejo skazati hvaležnim, ker so baje stavkokazi preprečili pohod Italijanov v Jugoslavijo. Pravi je sicer, da se skupaj spadajoči elementi medsebojno podpirajo, v redu pa ni, če gospodje trgovci pri tem na, posežejo v lastni žep, temveč v žepa svojih naivnih odje.ualeev in tem izpostavljalo i* itak dovoli kompromitirane zvezarje na javni oder zasmehovanja. Sodrugil izvajajte konsekvence in prepustite dobrosrčne trgovce značajnim zvezarjem, vi pa vsi do zadnjega v »Konzumno društvo za Ljubljano in okolico"! Gospodarstvo, b Celja. Premog: Od gospodarskega urada se nam poroča, da je redna prodaja premoga za vpora fantke zopet vzpostavljena. Razprodaja premoga iz kontingenta okrainega glavarstva se Je začasno poverila g. Francu Kalanu, ki bo imel svojo pisarno v hiši G. Gradt-a (na vogalu Vodnikove m Strosmajerjeve ulice). Cene so se uradno določile kakor sledi: A. Velenjski premog: 1. za 100 kg dobavljenih na lastne stroške iz blvSega OswatItsd.evega skladišča (prKealogi Puntigam) 13 K, 2. za 100 kg postavljenih iz vagona v hišo (v mestu) 13 K. — Za dobavo iz skladišča v hf§o (v mestu) se zaračuna za vos s približno 1000 kg 10 kron, za ročno dostavo manjših količin premoga pa za 100 kg 2 K. — B. Zabukovški p r e ir; j g: Za 100 kg postavljenih v hišo (v mestu) se zaračuna 19 K 80 vin. Premo?; se bo oddajal izključno le na nakaznice, ki se dobe ob torkih, četrtkih in sobotah od 14. ure do 17. ure (2. ure to 5. ure popoldne) pri Gospodarskemu uradu (hotel nri »Pošti«. Rel-eu-schegg). — Gospodarski urad kr. okraj. glav. SHS, Celje. Veliko razstavo goveie živine, s katero bo združeno tudi obdarovanje in sejem za plemensko živino si-modolske pasme, priredili bodo Hrvatje 25. avgusta t. 1. v Sv. Ivanu Žabno (kotar Križevci). O priliki razstave bode tudi javno predavanje dr. Otona Frangeša o: »Zadrugarstvu i gospodarskem školstvu«. Razstava bo zelo poučna in nakupila se bo lahko pri tej priložnosti čistokrvna ple ■ menska živina slmodolske pasme In zato je želeti, da bi se razstave tudi živinorejci iz naših krajev zanjo zanimali. Vlak odhaja iz Zagreba ob 12. uri 30 min. in pride ob 4. uri v Sv. Ivan Žabno, Kdor se misli razstave udeležiti, naj javi to takoj: Marvogojski zadrugi v Sv. Ivanu Žal mo, da mu preskrbe stanovanje, Poois Imetja. V čehoslovaški republiki popisujejo sedaj vse nepremakljivo imetje. Tudi pri nas bi se moralo v tem oziru nekaj izvesti. Če poznamo naše narodno imetje, bomo lažje dobili — v slučaju potrebe —-posojila, ker bodo države, ki nam bodo kaj posodile, vedele, kakšno jamstvo imajo, t. j. kakšno je naše narodno imetje, ki pri nas ni ravno majhno. Drugič bi določili s popisom in cenitvijo nepremakljivega imetja z veliko lahkoto natančno davke. Lahko bi našteli še več ugodnosti popisa imetja, toda dokler se naša zaspana Jugoslavija ne zbudi, to nič ne pomaga. Katastrofalna nezaooslenost v Evropi. Londonske »Times« priobčujejo Hooverjev spominski spis o gospodarski situaciji v Evropi, kjer poroča Hoover po statistiki, da prejema sedaj v Evroki približno 15 milijonov družin v tej ali on? oblik? brezposelne podpore. Kot glavni vzrok tega navaja od vojske povzročeni prevrat v industriji in trgovini. Trgovski promet na Reki. Reški Consiglio NazionaJe ie izdal statistične podatke o trgovskem prometu na Reki v prvem polletju leta 1919. Podatki, ki pa so sestavljeni precej tendencijozno v prid Italiji, navajajo: V reško luko je dospelo v omenjenem Času skupaj 1164 parnikov, odplulo pa jih je 1170. Po uradni statistiki odpade 1046 parnikov na italijansko brodovje. Ker niso nikjer navedeni parniki, ki plujejo pod mednarodno zastavo in katerih je precej veliko, je očitno, da so Italijani. Gospodarski položaj Anglije. Lloyd George je imel 18. t. m- v poslanski zbornici dolg govor o gospodarskem položaju v Angliji. Zahteval je, da se produkcija nemudoma zviša, češ da more le to preprečiti polom. Med drugim ;e navajal: Primanjkljaj trgovske bilance v Angliji znaša do 700 milijonov funtov. Dolgovi so dosegli vsoto 7800 milijonov funtov, proti katerim stoji 1800 milijonov funtov terjatev. Obrestova-nje dolgov znaša 400 milijonov funtov na leto napram 24 in pol milijonov funtov pred vojno. Premoga smo izkopali le 200 milijonov ton proti 287 milijonom ton v miru. Sedanje stanje se z ozirom na podvojene mezde in skrajšanje delavnega časa ne more vzdržati, ako ostane produkcija, kakor je bila doslej. Novoustanovljeni industrijski svet pripravlja za vse poklice, izvzemši posle, mornarje in poljedelce, 46urni teden. Kar se tiče trgovske politike, stopi v veljavo dne 1. septembra politika omejitve uvoza. Položaj Anglije je sedaj v resni nevarnosti. Zato sc je treba ogibati vseh nepotrebnih izdatkov, zasebnih in javnih, in produkcija se mora po možnosti dvigniti. Cena tobaka na Holandskem. Holandska razpolaga z zelo veliko množino tobaka. Cene so v librah: tobak z otoka Jave 6.80—11.80, Brazilije 11, iz Paraguarya 01.50, iz Sumatre 16.90 60.52. Tobak s Sumatre le najboljše vrste in kakovost;. Cerkvena posestva zaplenjena na ČehosSovaškem. Eksproprijulni (razlastitveni) zakon, ki ga je sprejela češka, zbornica kmalu po oklicu republike, določa med drugim tudi konfiskacijo ogromnih cerkvenili posestev. Katoliški škofje in razni redovi so imeli samo na Češkem 138 tisoč oralov sveta, na Moravskem pa 160.000 oralov. Vsa ta posestva pripadejo zdaj državi. novejša poreliia. MINISTRSKI SVET. LDU. Belgrad, 21. Presbiro poroča: Na današnji seji ministrskega sveta se je odločilo: 1. da se iz bosenskega fonda za slive Izda v Srbijo sedem milijonov kron za pomoč ckcUcl Gačboga ter da se t uuošnje-mu prebivalstvu pomaga pri postavljanju domov, porušenih v vojni; 2. da ministrstvo pravde In orlprave za konstltuanto pripravi odbor ki bo z£Če! Izdelovati projekt ustave kot predlog za ustavotvorno skupščmo; 3. da se ministru za šume in rude^ stavi na razpolaganje tri milijone dinarjev kot kredit za dajanje oo«ojil rudarskim premogovnim podietjem v Srbiji, da se orodukcija premoga po-vcč-.j; 4. da se da ministru saobrača-!a najširše pooblaščenje. da ukrene vse, kar le potrebno za most preko Save pri Beleradn. SEJE KLUBOV. LDU. Beograd, 21. »Večerne Novosti,, javljajo: Danes predpoldne so Imeli klub! vseh st~ank sejo, na kateri so pretresavali stališče poedinib skupin proti novi vladi. Ti razgovori so imeli namen, označiti definitivno nastop strank v prvi seji narodnega predstavništva, ki bo v soboto. Iz-gleda, da so manjše skupine že ustanovile svojo orijentacijo. Ne da se pa za ta dan še razvideti stališče Črnogorcev, dasiravno so izjavili, da jih nič ne veže s sedanjo vlado. RADIKALNI KLUB. LDU. Beograd, 21. »Pravda** prinaša o politični situaciji: Radikalni poslanski klub se je posvetoval danes o novo nastali situaciji. Bivši predsednik ministrstva Stojan Protič stoji na stališču, da se novi vladi ne podeli zaupanja, ker je sestavljena proti dogovoru v osebnem vprašanju. Klub je sklenil, glasovati proti vladni deklaraciji, v drugih vprašanjih pa se bo pozneje odločil. Protič je pozval tudi ostale opozicionalhe stranke na skupno sodelovanje. Odgovor še ni prišel. Dr. Korošcev khib se še ni odločil, ni pa izgleda, da bi se tako hitro odločil za opozicijo. Narodni klub še ni ničesar reševal, ker so njegovi člani šele včeraj prišli v Beograd. Vlada je danes definitivno redigirala svojo deklaracijo. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. LDU. Beograd, 21. V soboto se bo sestalo narodno predstavništvo, da se razdeli v sekcije in da se ustanovi dnevni red za ponedeljkovo sejo. ODPUST NEMŠKIH UJETNIKOV. LDU. Beograd, 21. Sedaj se v Beogradu, v prvi vrsti v Topčider-skem taboru zbiraio zaostale manjše partije nemških ujetnikov, ki jih bodo začeli odpuščati. Prve partije odidejo v domovino jutri ali pojutrišnjem. POGAJANJA MED NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO. LDU. Dunaj, 21. (ČTU.) Pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo zaradi trgovinskih dogovorov se bodo v najkrajšem času končala. ECI FARI ZA LET JIL1KO. LDU. Lyon, 21. (Brezžično.) Kakor brzojavljajo iz Budimpešte listu „Daily Mail“, so bili v Sofiji krvavi izgredi, pri katerih so se na več mestih spopadli vojaki in demonstrirajoči radikalci. Manifestanti so šli pred kraljevo palačo, kjer so hrupno zahtevali, da kralj Boris odstopi in da se proglasi republika. ZAVEZNIŠKA KOMISIJA V BUDIMPEŠTI. LDU. Beograd, 21. Zavezniška misija v Budimpešti hna za svoj cilj: 1. da razvidi situacijo madžarskih čet, 2. da izvede razoroženje madžarske vojske, 3. da preda madžarska vojska ves svoj materijah 4. da se ta materijal razdeli med zaveznike, 5. da se odpuste delavci iz arzenala, 6. komisija se bo pogajala samo z vlado, ki predstavlja vso deželo in bo dovolila obenem uvoz živeža v Madžarsko. MADŽARSKA NASILSTVA. LDU. Fiirstenfeld, 21. (ČTU.) V Gyoru oborožujejo sedaj dve artilje-rijski diviziji, ki imata nalogo, zabra-niti ljudsko gibanje na zahodnem Ogrskem. Diviziji sta dobili danes iz artiljerijske zaloge v Hajmaskaru 10.000 ročnih granat. VRHOVNI I.. v iiZNIŠKI SVET. LDU. St. Germain, 21. (DunKU.) i Kakor poroča list „Eclair“, se je v torkovi seji vrhovnega sveta zaveznikov pokazalo, da so važni činitelji iz ententnih krogov za temeljito iz-premembo mirovne pogodbe, ki je namenjena Nemški Avstriji. Kot zastopnik tega stremljenja je nastopil pooblaščenec Velike Britanije. Sel je i celo tako daleč, da je označil Nerti-| ško Avstrijo kot državo, katera se i niti ne more več smatrati za so-| vražnico. Proti takemu naziranju so j takoj nastopili z vso odločnostjo italijanski delegatje, katerim so se nato pridružili še Francozi. OBNOVA FRANCIJE. LDU. Lyon, 21. (Brezžično.) Iz Saint Germaina poročajo: Vprašanje uporabe delavcev iz Nemške Ay-- strije za obnovitvena dela v osvobojenih opustošenih krajih Francije je bilo včeraj razrešeno in so razprave o tem predmetu končane z ugodnim rezultatom. Zastopniki nemško-avstrijskih delavskih strokovnih organizacij, ki so sodelovali pri teh posvetovanjih in katerih misija je sedaj končana, so se snoči odpeljali iz St. Germaina na Dunaj. MACKENSENOVA ARMADA. LDU. Dunaj, 21. (ČTU.) Jutri pride na dunajski vzhodni kolodvor prvi transport Mackensenove armade. Le ta je bila, kakor znano, internirana, ko se je hotela vračati z Balkana preko Ogrske. ITALIJANSKA POSADKA NA REKI. LDU. Reka, 21. Italijani so imeli do sedaj na Reki posadko, močno eno divizijo, ki Je še pred nekoliko meseci štela 20.000 mož. Radi odpuščenih letnikov 1885 do 1891 se Je reducirala ta divizija, ki obstaja iz brl-| gad Sesia in Sardegna, na 10.000 mož. To in ono. Posledice nizke mezde. Kakšno izgubo za čsoveško družbo pomenijo nizke mezde, dokazuje poročilo gdč. Julije Lathropove, predstojnice otroškega oddelka v delavskem oddelku Združenih držav. — Lathropova dokazuje v svojem poročilu, da Je največja umrljivost med otroci, katerih očetie zaslužijo le šti-ristopetdeset dolarjev (okoli 13.500 kron) na leto. Od 1000 rojenih otrok, je umrlo 167.8 otrok. Torej vsak šesti otrok je umrl, preden je bil star eno leto. — Te številke govore odločno, kakšne so posledice nizke mezde. Zračni polet Rim-Toldo. »Popolo Romano« piše: Priprave za polet Rim-Tokio in nazaj, ki si ga Je zamislil D’ Annunzio, so skoraj končane. Letelo bo pet letal, ki se dvignejo prve dni oktobra na letališču Baracca in ki jih vodijo piloti Casagrande, Bllisio, Ferrarin, Ancll-lotto in Locatelli. D’ Annunzio se udeleži poleta, in sicer z Locatelli-jem. Črta znaša 16.700 km. Polet se vrši v desetih odsekih. Podmorski čoln »Deutsch-land« pride v muzej. Iz Londona poročajo: Horatio Bottomley, urednik lista »John Bul!«, je kupil nemško trgovsko potapljačo »Deutschland«, ki je bila dvakrat v Ameriki. Bottomley podari potaplin-čo londonskemu muzeju, kjer ostane kot stalni spomin na zmago zaveznikov. Poljska je odpravila plemstvo. Poljska narodna skupščina je sprejela naredbo. ki odpravlja plemiške naslove na Poljskem. Odpravljeni so tudi vsi redi izvzemši vojaš-kih. Vsučiliški naslovi ostanejo. Kdor | hoče sprejeti kakšno odlikovanje od tuje države, mora prositi parlament \ za dovoljenje. STAVKOVNI SKLAD ZA STAVKU- i JOČE KOVINARJE V LJUBLJANI. I Tukaj objavljamo samo tisto vsoto, ki jo je prejelo osrednje društvo kovinarjev od kovinarjev in posameznih nabiralcev. Ves drugi nabrani denar, n. pr. od rudarjev, mizarjev, stavbnih, živilskih, kemičnih, oblačilnih delavcev, železničarjev itd. objavi strokovna komisija. — I. izkaz: Neimenovan 20 K, kovinarji avto-delavnice 258 K, neimenovan 1 K 30 vin., kovinarji topniške delavnice 521 K, Sešek 60 vin., Skoda 70 vin., kovinar}! pri Wi!manu 30 K, Jerman 1 K, Pritekel! 20 K. O. Tutta 9 K, solid. sklad, avto-delavnica 200 kron, Kristan, Samassa 32 K, odbor »Svobode« po s. štebiju 65 K, Tišlar nabral 218 K, avto-delavnica 122 K, neimenovan 1 K 46 vin., Kokalj J. nabral 270 K, kov, cinkarne v:Celju 320 K, ko-', tovarne Westen v CcUu 375 K, Hlebš nabral 74 K; Podružnica kov. Ljubljana 96 K 55 vin., sodrž. Ste,bijeva nabrala 167 K, Gašpar, Mi-ha. Bol to žar 6 K , , rokodelci državne železnice po g* Magistru 810.K, Mirko-..Strle* • Spod n Šiška 50 K, »Svc,-boda«i.Gelje 200 KvSvetek 1 K, avto-delavnica i222 K .20 vin., topniška delavnica 317 K, kov. tov. Westen v Celju 471 K, Erbežnik, Maribor 89 K, Svetek nabral 264 K. tamburaši »Svobode«, Vič 100 K. O. Tutta 9 K, kovinarji Sava-Jesenice 1613 K 50 vin., kovinarji Javornik 586 K, kovinarji Dobrava od veselice 1200 K, kovinurii, Dobrava 367 K 11 vin., kovinarji Store po sodr.Potešu 287 K, kovinarji Litija po sodr. Cveku 165 K 20 vin. Skupaj 9560 K 56 vin. Hvala vsm darovalcem! — Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani. . Izdajatelj: Josip Petejan, j Odgovorni urednik: Rudolf Golonh, 'i Tisk »Učit tiskarne« v l.fubliani. Uprava iepfep Mita Ms pri Ptuju potrebuje tedenska večjo množino |ajc. Ponudbe naj se pošljejo na »Predstoj-ništvo taboriščne uprave6. Mladenič, star 28 3. let, državni uslužbenec, dobrega značaja, želi znanja z pri* merno izobraženo gospodično, od 18 22 let, blagega srca, z »eoin.,deževano prožlodjo v svrho ženitve Resne j onudbe, po možnosti z sliko, t od B. R. ; oste rest. Zenica, Bosna. Pri svinčenem rudokopu v Mežici »a Koroškem je razpisano mesto samostojnega iamnmntra Prošnje s prepisi šolskih in jalliUtilci Ld. službenih spričeval ter z navedbo zahtevkov piače se naj vložijo najpozneje do 1. septembra t. i. Državno uadz. iu upraviiiStvo v Mežici. trn M Bnpl gRfikžst jemgradcu, kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarija, prenočišča, kegljišče, krasen vrt in se dobe vozovi na vse strani. Toči! bom vedno najboljša vina in pivo ter kavo V-ak čas se bodo dobila mrzla in topla jedila. --Imel bom v zalogi vina vseh vrst v sodih in steklenicah ter sadjevca na drobno in debelo za razpošiljanje od 561 naprej — Za obilen obisk in naročila se priporoča Andrej OSET, hotel BEOGRAD, Slovenjigradee. Spalne i jedilne sak vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata BRATA SEVER, zaloga pohištva in tapetniška delavnica Ljubljana Kolizej. Vabimo na ogled! ————————i»»'av*-- ——M— Rudniško ravnateljstvu v Trbovljah potrebuje večjo množino tesarev Ker primanjkuje stanovanj za oženjene, se sprejmejo samo samski delavci. Reflektaliti naj se zglasijo pri Rudniškem ravnateljstvu v Trbovljah. Rudniško ravnateljstvo v Kočevju potrebuje enega ielezo-vrfiima« ključavničarja in dva kurjača. Reflektanti naj se zglasijo pri rudniškem ravnateljstvu v Kočevju. Sprejme se dobro izvežban pečartki pomočnik samostojen delavec za postavljanje peči in štedilnikov. Plača po dogovoru. Ivan Zaplotnik, pečar Radovljica. _ prva znamkB po ceni takoj se proda. Ogledati pri Splošni zavarovalni posredovalnici. Uradne ure od 3. do 6. pop. Gledališka ulica 7, III. nadstr. Razglas. Z 18. avgustom Je prevzelo glasom dogovora med obojestranskim načelstvom Konzumno društvo 2a Ljubljano in okolico prodajalno Maribor zadruge Allgemeiner Spar-und Konsumverein v Gradcu. Člani graške zadruge, ki hočejo Jemati blago iz dosedanje prodajalne v Mariboru, se imajo priglasiti kot Člani h Konzumnemu društvu za Ljubljano in okolico. Pristopne izjave se lahko Izpolnijo v prodajalni v Mariboru. Posebne pristopnine prestopajočim članom ni treba plačati. Deleži se bodo odkazali kratkim potom od konsumnega društva v Gradcu kon-sumnemu društvu v Ljubljani. Hranilne vloge se bo prepisalo, ako člani to pismeno zahtevajo. To- V Mariboru, 18. avgusta 1919. Allgemeiner Spar- und Konsumva-reln Graz. zadevna naročila se lahko tud / prodajalni oddajo. Končno se omenja, da se pravila Konsumnega društva za Ljubljano in okolico s pravili graškega konsum-nega društva v glavnem ujemajo. Vsa nadalnja pojasnila se bo podalo na članskem zborovanju, ki ga bo. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico v kratkem sklicalo. Termin se bo objavil v »Napreju« in v mariborskih lokalnih listih, kakor tudi v prodajalni. Dividendne znamke za čas od 1. julija 1918 do 18. avgusta 1919 je oddati zajedno s članskimi knjižicami v prodajalni. Za članske knjižice v, kojih so vknjižene tudi hranilne vloge, se bo oddajalo depozitne liste. Konsumno društvo za Liubllano in okolico. Odvetnik phil. et iur. dr. Josip Hacin Je otvorll pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ulica 8 {Polinom hiša, nasproti hotela štrukelj). — Dolnilka glavnica —-K 18,000.000. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanim Ljubljanska kreditna banka ===== v Ljubljani. -------------------------------------------- — Podružnice: v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju «n Mariboru. Rezervni fondi okroglo K 4,000.000. vrednotnih papirjev, financira erarične dobave in dovolj nje — aurovizacijske kredite —