Slovensha ifraiina. Crensovci. Pred več leti, ko je bil pri nas še na. dober kaplan g. Meško, so pobirali po naši fari prispevke za spomenik v vojni padlim rojakom. Nabralo se je takrat precej denarja. Če bi ostal g. Meško pri nas, bi že gotovo imeli primeren spomenik. Že več let je preteklo, a o spomeniku vee nihče ne govori. Svojci padlili vojakov zelo želijo, da bi se spomenik postavil, saj so vta namen darovali lepe svote. Črensovci. Prosvetno druatvo je začelo delovati. Dobilo je po dolgem času nazaj vse zaplenjene stvari. Tudi knjižnica je začela poslovati v Našem domu, kjer se izposojujejo knjige v.ako nedeljo med sv. mašama. — V Muri na Srednji Bistrici se je hotela utopiti neka mladenka iz turniške fare. Fantje so jo rešili in občina jo je spravila domov. Kaj se je dekletu zamerilo na tem svetu, ne vemo. — Tudi v Dolnji Bistrici niso dobili zemlje, podarjene od grofice, najbolj potrebni. Sirota s sedmimi otroci ni dobila zemlje, sirota s tremi otroci, ki nima nič lastne zemlje, tudi ni dobila zemlje. Dobili so jotaki, ki imajo lastno zemljo in je niso tako nujno potrebni, kar moraj^ sami priznati. Tudi v drugih vaseh ni nič boljše, kikor smo že zadnjič poročali v našeiu listu. Črensovci. V nedeijo 29. julija sta s. v n-isi cerkvi poročila gdč. Sabo Irena in g. Krajčic I-udvik, gozdar, oba iz Gornje Bistrice. Nevesta je iz daleč znane Sabove družine, ki imajo že dolgo let gostilno. Novoporočencema v zakonskem življenju obilo božjega blagoslova! Sobota. Tudi pri l.as smo videli pobegle pri sta.'._ Hitlerja. Precej jih je prišlo čez mejo in prignala jih je naša obmejna straža v Soboto. V civilu so bili, mlajši ljudje, govorili so tudi slovensko. Dober vtis so naredili na gledalce, discipiinirano so se vedli, kakor bi bil. pod strogo voja.ko komando. Bogojina. Naša Krajina je letos bogata na novih sv. mašah. V nedeljo dne 29. julija smo imeli pri nas novomašniško slovesnost. Ncvomaž.nik je bil g. Berden Jožef. Na primicij.i smo opazili tudi bivšega profesorja v Soboti g. Milača, ki je veliki Ijubitelj in dober poznavalec naše od mnogih prezirane Slovenske Krajine. — Naš rojak g. Maučec Jo.ko je priredil, kakor smo že poročali, novi zemljevid Slovenske Krajine. Danes dadajemo, da stane zemljevid 15 Din :n da je zemljevid založil »Klub prekmurskih akademikov«. Lendava. V siredo dne 1. avgusta zvečer bt bilo v skladišču trgovca g. Štefana Nemethy, skoraj prišlo do požara, ki bi napravil več ti^ boč dinarjev skode. Vnel se je namreč inventar skladišča od dimnika, ki vodi mimo magazina. Toda požar so takoj opazili in ga tudi pogasili, tako da skoda znaša le 500 do 600 H. Škoda je deloma krita z zavarovalnino. Benica. V pondeljek dne 30. julija je g. Periču zgorela hiša z gospodarskim poslopjem^ Vzrok požara ni znan. Škoda je velika, okrog 30.000 Din, a zavarovalnina majhna. Gasilcem se je posrečilo požar omejiti, sicer bi zgorela tudi sosednja poslopja. Gomilice. Pretekli teden je pri nas umrl mcž, katerega smrt je precej presenetila vse ljudi naše vasi. Umri je namreč g. Tivadar, Matija v zgodnjih mladeniških letih, in sicer nagle snirti. Zadnje čase se je le pritoževaJ, da ga noge bole, a dobre volje je bil do dneva smrti. Zapustil je mlado ženo in 1 otroka. Tuinišče. V četrtek dne 2. avgusta se je pri1 nas izvršila izredna predstava. V naš trg so narareč prispeli kozaki in so zvefčer izvajall 9v:j program, ki je bil kaj pestei*. Čeprav je' bil delavnik, so kozaki s svojo dobro reklamo privabili na pozorišče precej ljudi, ki so predstavi z zanimanjem sledili. Kozaki so želi burj no odobravanje s ploskanjem. Turnišče. Dne 15. t. m. bodo turni.ki gasilci proslavili 151etni jubilej svojega obstoja. Da bo slovesnost tem večja, bodo isti dan župne vaje z dokaj pestrim sporedom. Turnišče. Večkrat se slisi med našim ljudst-^ vom stavek: »Nesreča nikdar ne počiva!« Irt to je tudi res. Človek se niti ne zaveda 'n je: že v nesreči. Tako se je zgodilo ludi pri nas nekemu ralademu fantu oziroma gospodu ob priliki mlatitve. V pondeljek dne 30. julija, v zgodnjih jutranjih urah je :>mašin« mlatil pri g. Zadravcu. Pri mlatitvi je pomagal tud: že prej omenjeni fant. Toda njegova ponioč je bila le kratkotrajna; kajti ko je nesel na podstrešje prvo vrefio, je padel z vrha stopnic v priklet ter se onesvestil. V nezavesti je ležal skoraj tričetrt ure in le po pr.zadevanju in pomoči dveh študentov je zopet prišel k polni zavesti. Sreča v nesreči je bila, da si ni ničesar polomil, temveč se je samo hudo potolkel na glavi in levi roki, katere še sedaj ne mcre dvigati. Renkovci. Zadnje dni preteklega tedna se je pii nas zgodila občutna nesreča še precej nilademu možu in sicer g. Magdiču. G. Magdič je namreč z drugimi ljudmi kopal kamen. Ko &o že dosti skopali, so napravili večjo votlino, ki pa se je kmalu zrušila in bi skoraj zahtevala človeško žrtev, a k sreči smrtne žrtve ni bilo, temveč je kamen pokopal Magdiča in mu polomil rebra. G. Magdie leži v bolnici v gipsu. Mlademu možu želimo, da se kmalu zdrav vrne k domačim! Romarji so odšli iz naše Erajins 1. avgusta k Mariji Bistriški (k Majkoj boži) in v Cakovec. Naši ljudje zelo radi romajo, in sicer skoraj vedno peš tudi v zelo oddaljena božja pota. Dne 11. avgusta bo šla zopet ena skupina romarjev na Sladko goro in k Sv. Roku v Smarju pri Jelšah. Gredo tja in nazaj peš. Romarji se zberejo dne 11. avgusta ob štirih zjutraj na Srednji Bistrici, kjer bo po niožnosti sv. maša, če ne, pa bomo pri sv. maš: v Ljutomeru. Pridite stari in mladi, da počastimo Marijo na Sladki gori in na Ptujski gori, kjer bomo dne 15. avgusta. Roma~-je traja šest dni. Dne 12. avgusta bo 15 let, ko so zasedle jugo- si nske čete našo Krajino. Zasedba se je iz- vršila brez prelivanja krvi. Vojaška oblast je postopala zelo obzimo z madžarskimi vajaki, ki so »čuvali« našo -Krajino. Zgodilo se je na primer to: V Krogu pri Soboti so bili v šoli nastanjeni madžarski vojaki. Bilo jih okrog 7 ali 8 mož. Vsak dan so hodili po vaseh in ss oglaševali pri žirpanih. Nikdar ni zinil kateri vojak niti besedice slovenski. Naš jezik jim je bil tuj. Jugoslovanska k,onjenica je pa prišla tudi v Krog in se je tam nastanila. Ko so zvedeli, da &o v šoli Madžari, je šel neki jugoslovanski oficir z nekaj vojaki do šole in sporočil trepetajočim Madžarom, da naj pridejo ven. Prišel je njihov vodja-narednik. Pozdravil je prišlece in začel govoriti popolnoma dobro v slovenskem jeziku. Srečo je imel, da so ga vzeli v varstvo jugoslovanski vojaki, drugače bi ga naši ljudje bili nabili, ko jih je imel tako dclgo za norce. Občina je morala dati madžarsk.im vojakom na razpolago dva voza in naredniku so pustili naši vojaki celo revolv.r. Naši ijudje so se čudili obzirnosti jugoslovanskih vojakov, kajti kaj takega niso bili vajeni, in govorili so: »Če bi dobili Madžari v kakem kraju tako peščico jugoslovanskih vojakov, b; jih gotovo takoj postrelili.«