h. TRu.iA . 1-7-43 319 DE&E AVE. POST ARTHUR, OMT.
CENA NAROČNINI:	
Za eno leto ............	............ $2.00
Za ZDA...............	........... 3.00
Za pol leta ............	......... 1.25
NASLOV EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
Vol. 1. No. 6.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Priče 5.
TORONTO, ONTARIO SREDA 30 SEPTEMBRA, 1942.
Cena 5c.
Leto 1. štev 6
v
Velicanstven sprejem sovjetskih junakov
Toronto. — Toronto, je1* Kakšno navdušenje naro-prevzel neki čarobni šum in da je vladalo in pa prizna-izvenredno navdušenje je nje Sovjetskim mladincem
vladalo med ljudstvom splošnem dne 21 septembra. Ta dan, ostane globoko Vtisnjen v srca tisočev naroda ob sprejemu junaških bojev nikov inpred stavnikov junaške Rdeče Armade in narodov Sovjetske Unije,, Lju dmila Pavličenko, Vladimir Pčhelintsev in Nikolaj Kra-savčenko — junaški mladinci Sovjetske Unije.
"Sovjetski narodi in junaška njegova armada, globoko cene in se vam prisrčno zahvaljujejo za izkazano pomoč od Kanade in Zedi-njenih Narodov, še več pomoči je potrebno, pa tudi u-stanovitev druge fronte na zapadu Evrope, je točasno najvažnejša naloga za čim prejšnjo zmago nad krvilo-čnim fačizmom" — izjavili so sovjetski mladinski delegati.
Vojaški oddelek kanadske armade in vojaška godba, poleg tisočev naroda, pomikala se je povorka od postaje proti mestne zbornice v počast in- priznanje junaškim predstavnikom. Takoj ob prihodu pred mestno zbornico, Ljudmila položila je venec pred spomenik zadnje svetovne vojne. Nato je godba zaigrala himni Sovjetske Unije in Kanade, ter je sledil uradni sprejem in dobrodošlica v nagovoru mestnega župana Mr. Con-boy. Zatem je seldil podpis mladincev v spominsko kji-go mestne zbornice,, kakor tudi svečani sprejem v poslopju provincionalne vlade Ontario, kjer je imel sprejemni nagovor premij er Mr. Hepburn. Tudi tu je sledil podpis mladincev v spominsko knjigo.
Ob 4 uri popoldan je bil sprejem z strani predstavnikov raznih mladinskih organizacij v Torontu. Ob 5 uri, je pa bil prirejen banket v Royal York Hotelu od strani Slovanskih protifašističnih organizacij inpredstav-nikov Slovanskih protifašističnih časopisov. Ob tej priložnosti v znak bratske solidarnosti izročenih je bilo več daril. Dar od Slovencev, Hrvatov in Srbov, je bil tri fo-tografična aparata v vrednosti od $734.00.
Izmed teh sprejemov so bili mladinci tudi spremljani v nekoliko tovarn v Toronto. Vsepovsod z strani dela vcev so bili navdušeno pozdravljanj in vrstili so se tudi razni klici v pozdrav in pa izkazovanje pripravnosti da so pripravni storiti vse za čim prejšno u-stanovitev druge fronte. Tako so bili spremljani tudi v nekaj vojašnic. V pogovoru z vojaki in častniki so bila tudi razna vprašanja. Izmed ostalih značilo je vprašanje od nekega časnika, ko je rekel Ljudmili: "Ali bi bila pripravna za streljanje žnjim ob tej priliki"? Toda, Ljudmila je odgovorila: "Prišparavja rajši te krogle za žive tarča, ko se ustanovi drugi front in bova tedaj videla kdo zna bolje stre-lajti".
razvidno je iz tega, da se je narod začel zbirati že ob 6 uri zvečer pred največjo dvorano s 15 tisoč sedežev v Torontu,, Maple Leaf Gar-den, če tudi je bil shod na-zanjen ob 8 uri zvečer. Na dolgo se je vrstilo zbrano ljudstvo ob vsakem vzhodu v dvorano, katera je topot dosegla rekordno zapolnitev. Namreč od pol ure času ko so bila vrata odprta, dvorana bila je popolnoma zasedena in se je mnogo naroda moralo vrniti vsled prostora. Nestrpno pričakovanje je vladalo z vsako minuto bolj in bolj napeto. Ko se so pa v spremstvu predstavnikov raznih delavskih unij, organizacij in vojaštva pojavili tri junaki Sovjetske Zveze, po dvorani vnelo se je gromko odobravanje, klici in pa petje delavske himne. Vse te burne ovacije trajale so nekaj minut dokler se niso posedali na odru tako mladinci, kakor tudi razni govorniki in pa spremljevalci. Vsak je hotel videti veseli obraz Lljudmile, ter njenih dveh tovarišev Vladimi-
ra in Nikolaja. Njene ogromne zasluge v tej strašni borbi proti kletega sovražnika fašizma,, so tista vrednost ki ji ni primera v svetu, ko je pobila 309 Nemcev. Ravno tako Vladimira Pche-lintsec, ko je pobil z 154 krogel 152 fašistov, zaprav je on organizator vred z Ljudmilo "ostro strelcev" v Sovjetski Zvezi, ki so pobili skupno na tisoče fašistov. Ljudmila je poročnik vojaškega časti z odlikovanji na
(Prenos na strani 4)
300 slovencev streljanih
London. — Jugoslovanski krogi poročajo da je bilo
vsed sabotaž na želežniš kih progah od okupatorskih oblasti, 300 Slovencev stre-ljanih, ter 160.000 nadalj-nih deportirano v Nemčijo in 70.000 v Italijo.
Okupatorske oblasti so počele z divjim postopanjem proti naroda, kateri se upira in bori proti zločinskim silam. Toda vse divjanje fašističnih oblasti proti uporni borbi za svobodo slovenskega naroda, ne bodo zatrla narodne zavesti, ampak tembolj strašnješa bo osve-ta.
PREGLED SOVJETSKO NEMŠKE FRONTE
V zadnjih nekoliko dni izgube tako v moštvu kakor
vesti iz Sovjetsko-nemške fronte,, tako pri Stalingradu, zlasti Voronežu, navdušujejo borbeno obzorje sveta v svetu.
Temni oblaki nacističnih hord, ki so hotele zaposesti stratežki položaj ob reki Volgi pri Stalingradu in na kavkaških planinah, so doživele strahoviti poraz in je bojna črta izpremenila svoj položaj.
V napadih na Stalingrad so Nemci pretrpeli ogromne
Vladimir Krasavchenko, mladinec Sovjet ke Unije ob priliki stno zvornico v Toronto, Sovjetskih mladincev.
sprejema pred me-
tudi vojnem materijalu. Celi kupi so mrličev ob vsakem koraku njihove ga napredovanja. Toda ako se spominjamo ukaza ki ga je izdal Hitler, da neoziraje se na ljudske žrtve, Stalingrad se mora zavzeti. Tako se je glasilo zločinsko povelje, a-mpak junaški branitelji mesta z imenom voditelja Sovjetske Unije Stalin — Sta-lingrada, zadajajo vedno tažje udarce nacistični vojni mašini.
Junaški branitelji Stalin-grada vnovič spisujejo eno od najbolj kritične dobe za svet junaško povest, kakor je so spisali branitelji Leningrada in Sevastopola. In vse kaže da so se udarne moči nacistične vojne maši-ne znatno izčrpali,, ter da je njihovo napredovanje na vsih krajih zaustavljeno.
Značilna je izjava "Rrde-če Zvezde" glasilo Rdeče Armade. V tej izjavi je iz med ostalega sledeča: "Nacistična zračna sila, ni več tako številna kakor je bila prej. Njena moč je zmanjšana za 60 in v nekih dne vih tudi za 70 odstotkov" Namreč v početnih dnevih
komunistični voditelji izšli pred oblasti
STORILI SO TO Z NAMENOM DA SE Z TEM OMOGOČI VEČJA NA RODNA ENOTNOST
Toronto. — Tim Buck | šističnega osišča. Ravno ta-glavni tajnik in drugih 13 ko da se odstrani nezakoni-
wendel willkie v moskvi
voditeljev ... komunistične stranke Kanade, izšli so pred oblasti dne 25 tg. m. iz svojega skrivajočega zavetja od pricetka vojne. Namreč od pričetka vojne tako stranka in še več drugih protifašističnih organizacij bilo je zakonski povr-ženo nezakonisti,, vodje pa internaciji.
Mestno časopisje je priob-čilq obširno izjavo Tirna Bučka. V tej izjavi Buck govori naslednje: "Edini cilj da se smo dobrovoljno priglasili oblastem je bil ta, da se na prvem mestu odstrani kakoršno koli nasprotje in nezaupanje iz političnih ali pa drugih razlogov, za enotnost kanadskega naroda, ter z tem podkrepitev vojnih naporov Kanade in Zedinje-nih narodov za vničenje fa-
junaški branilci stalingraoa
Moskva. — Junaštvo 16 mož Rdeče Armade v borbi proti nacističnih tankov, je vnovič zbudilo javno sočutje izvanrednega junaštva v obrani Stalingrada.
Na važnem položaju obrambe mesta je ta oddelek Rdeče Armade odbijal napad za napadom italijanske pehote. Nato so prišli v pomoč nemški oddelki z avtomatičnimi puškami in pa z pomočjo tankov hoteli prodreti na tem kraju v predmestje. Toda ta poskus se ni obnese!. Oddelek 16 mož Rdeče Armade, ko je odbil napade laške in nemške pe-
tost za komunistično stranko Kanade in drugih protifašističnih organizacij, ker to znatno omejuje pravilni razvoj soglasja in sodelovanja vsih slojev, strank in ustanov v borbi proti fašizma,-kot najboljša opora v vsih ozirih zlasti v produciji vojnih potrebščin in pa vdanosti naroda".
Premijer provincije Ontario Mr. Mepburn in vrhovni sodnik Mr. Conant, sta brzojavno sporočila na vrhovno sodišče za Kanado v Ottawo, da se omenjene voditelje reši vsake kazni in osvobodi za vprid narodne enotnosti posebno sedaj,, ko je ta najbolj potrebna.
Trinajst voditeljev takoj ko so izšli pred oblasti, je provincionalna policija prepeljala v Don ječo v Toronto. V torek dne 30 tg. m. se bo vršila sodnijska raspra-va v Toronto.
Organizacija za demokratične pravice, kateri-nače-Ijujo ugledne ličnosti v javnem živlenju, se je zavzela za obrambo 13 komunističnih voditeljev in za osvoboditev še drugih, ki se nahajajo v interniranih kempah kot protifašisti.
Moskva. — Wendel L. Willkie, se je zadnje dni nahajal v Sovjetski Uniji, kot Rooseveltov poslanec. V večjem pogovoru, ki ga je i-mel s premijer j om Stalinom,, pa tudi med tem časom si ogledal borbe na bojni črti, je izjavil: "Ustanovitev druge fronte je takojšna zadeva, ker na spomlad bi lahko bilo prepozno".
Pod zadnji čas zavladala je neka razburjenost glede ustanovitve druge fronte, namreč sporazuma izmed Anglije, Amerike in Sovjetske Unije, kjer se hoče prikazati da je v pogovorih sporazuma bila le obljuba za drugo fronto, da se pa temeljitega v tem oziru ni doseglo dosti.
Neko časopisje je šlo tako daleč in je opozarjalo glede pravilnosti posameznih besed v sporazumu itd. Toda situacija noče čakati na ra-spiave če je to v časopisju ali pa drugih zborih, tembolj zahteva akcijo in odločno akcijo.
Ustanovitev druge fronte je zadeva odločnosti fn sigurnosti za narode. Obenem je to najkrajša pot g zmagi in zmanjšanju milijone ljudskih žrtev, ter z tem tudi materijalnih.
strahovlada v sloveniji
že nekaj dni pred usodnimi požari v okolici Iga, se je tajno širila med prebival stvom govorica, da se naha jajo v Mokrcu partizani, ki imajo večkrat tajne sestanke na Galem, v Škrilju in v Zapotoku.
Italijani so zvedeli za njihove sestanke, ter poslali kazensko ekspedicijo, ki je krenila v zgodnjih jutranjih urah, dne 17 marca, proti Mokrcu,, ter obkolila vas. Prišlo je do kratke borbe, kjer je bilo ubitih 6 partizanov. Tudi nekaj italijanskih vojakov je padlo.
Nato so se začele preiskave na Golem in v škrilju, kjer je bil ustreljen okrog 20-letni fant Glavan, ki je hotel iz strahu pred Italija- j ni pobegniti. Našli so nekaj orožja in municije. Takoj naslednji dan so požgali Ita-
hote, se je vrgel z ročnimi granatami pod nastopajoče tanke. Ta junaški čin 16 muž, ki je vrgel v zrak 9 nastopajočih tankov, ter o-benem zahteval tudi njihovo lastno smrt, bo ostal ponovno eden od številnih dokazov junaške Rdeče Armade v borbi proti nazi-fašizmu za svobodo človeštva.
revolta v MACE-doniji
London. (BUP). — Poročilo zatrjuje da bil poskus atentata na bolgarskega ministra za zunajne zadeve, Peter Gabrovski,, vsled tega so oblasti aretirale 100 sumljivih oseb, kar je povzročilo revoltvo med prebivalstvom proti okupatorskih sil v Bolgariji in Macedoniji.
Na več krajih je prišlo do izgredov, posebno v Skoplju, ki je 110 milj od Sofije, glavnega mesta Bolgarije. Ravno tako ob bolgarskojjugo slovanski meji. Več oseb je bilo ubitih v okraju Struma in drugih vaseh Macedonije.
Na tisoče macedonskih in bolgarskih rodoljubov, je bilo v napadu na policijo in pa bolgarske posade ob meji Jugoslavije. Zatrjuje se, da so ti rodoljubni bojevniki oboroženi z orožjem iz Rusije, ki da je z pomočjo padobranov spuščeno iz ae-roplanov nekje na tem ozemlju.
Aktivnost partizanskih o-ddelkov v zadnjih nekoliko tednih, se je razvila črez Bolgarijo,, Rumunijo in Grč-ko. Do večje aktivne borbe proti okupatorskih silam, je nasledilo na podlagi vzajemnosti izmed voditeljev rodoljubnih bojevnikov izmed teh držav v zvezi z jugoslovanskimi bojevniki.
lijani vse hiše, ki so bile na samoti, župnišče na Golem, na Kureščku, kočo na Kure-ščku, prostavo v Mokrcu, graščinsko žago in vas Krvava peč. Ubili so več mož, med njimi tudi očeta neke družine, kjer je bilo mnogo otrok.
Naslednji dan so bile pož-gane vasi: Spodnje in Gorenje Golo, škrilje, Zapotok, Visoka Suša, Osolnik, Pur-kače„ Ustje, in s par izjema mi odpeljani vsi moški nad 16 let starosti v ljubljanske zapore, kjer čakajo svojo obsodbe, žene in otroci so bili konfinirani v raznih krajih, kakor: Ig, Iška Loka, Matene itd., kjer smejo sedaj bivati.
Japonska premi-'
šljuje
London. — S ozirom na razvoj dogodkov na daljnem istoku, izgleda da je japonska vsaj začasno odstopila od načrta, da napade Sovjetsko Unijo ali pa Indijo. V Londonu dozdevajo, da bi takšen načrt bil za japonsko zelo rizičen, posebno ko je potrebno japonski da drži večjo armado v južnem Pacifiku in Kitajski, za obrambo onih krajev ki jih je zavzela.
Dozdeva se tudi to„ da niso z tem načrtom japonske, zadovoljni posebno firerji v Nemčiji, kajti računali so na ta napad že dalj časa.
Ottawa. — V načrtu je da se zaseje 50 tisoč akrov 'solčnic" za izdelovanje o-lja v Kanadi. Poleg tega da se zaredi sicer ako bo uspevalo argentinsko črno grozdje, katero da vsebuje izredni odstotek v sebi olja, kar bi nadomestilo za Kanado,,
borbe za Stalingrad, so Nemci napadali z tisoč bojnih letal, tanki in pa nad milijon vojaštva. Dočim kakor omenja glasilo Rdeče Armade razvidno je, da se je ta sila znatno zmanjšila in izčrpala.
Niti zamisli si ni mogoče kako krvava in prizorna je borba za Stalingrad. V mnogih slučajih so vojaki Rdeče Armade se povrgli raz-strelbi vred z nacističnimi tanki. Namreč iz zaklona vrgli so se proti nastopajočim tankom z ročnimi bombami pod tank in na ta način razbili število tankov, ter z tem tudi svoja lastna živlenja. O tih junaških prizorih so pisali razni časopisi, pa tudi fašistično časopisje v Nemčiji se je pričelo občutno pritoževati na pote-žkoče in pa močan odpor obrambe Stalingrada.
Ravno tako se pritožuje italijansko časopisje na trike. ki jih je Rdeča Armada izkoristila v borbi proti italijanskim oddelkom ob reki Don. Namreč, Rdeča Armada je črez reko napravila nekoliko nevidljivih mosov črez reko,, ki so menda za eno stopalo izpod vode. V temni noči Rusi po takih mostovih prekoračijo reko in nenadno napadejo laške oddelke. Zatem so Rusi izkoristili tudi pšenični snop. Vojak ovit v pšenični slamnati snop in se tako polagoma pomika, vedno bolj k cilju, da zada čim vejčji udarec sovražniku z manjšimi žrtvami.
Iz dosedajnih poročil je razvidno da so nacisti izgubili v bitkah pri Stalingradu za pet dni 12 tisoč mrtvih, neračunajoč ranjence. Ako to število pomnožujemo od dneva ofenzive na Stalingrad, tedaj dobimo izgube v stotisočih samo v vojaštvo.
Toda kakor je sedaj razvidno iz zasede ob Stalingradu, na več krajih je Rdeča Armada potisnila nacistične horde iz njihovega položaja. Ravno tako je v o-fenzivi pri Rževu 110 milj od Moskve. Od druge strani močna proti oefnziva Rdeče Armade pod poveljstvo maršala Timošenka severozapa-dno od Stalingrada, je zavzetih že nekoliko važnih položajev in je namenoma da postavi nacistične sile izmed dva ognja, t. j. močna obramba Stalingrada in pa proti-ofenziva na levem krilo mesta.
Nova rezervna pojačanja prihajajo Rdeči Armadi. Vsled tega neki britanski vojni strokovnjak povdarja: "Ako nacističffa vojna maši-na ne azvzme Stalingrad v roku od enega tedna, to bo pomenilo, da je njena mili-tarna moč doživela poraz,, kateri bo zapečatil defini-tivni poraz nacistične armade v prihodnjih mesecih".
katera je dosedaj uvažala rastlinsko olje iz Japonske.
Računa se da argentinsko črno trsje vsebuje 45 odstotkov oljnatih sredstev, kjer bi pa drugih od 25 do 30 odstotkov doprinašalo seme solnčnic. Ravno tako se bo proširila setev lanu.
"EDINOST"
Published Semi-monthly by the "EDINOST" Publishing Company In the Slovenian Language.
TRI LETA VOJNE V EVROPI
Kegistered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
APIZARJI SO PRINESLI LE POGUBO DEMOKRACIJAM, TODA DUH MUNICHA ŠE VEDNO PREŽI V GOTOVIH ODGOVORNIH MESTIH
Vprašanje tednika
Ker je vprašanje tednika že skoraj v pogovoru in se pričakuje da bi ta izšel čim prej, potrebno je glede tega pojasniti ponovno zelo čuteče zadevi z listom.
Takoj ob pričetku, to je v naši "Prvi besedi" smo delno povedali kako bo izhajal list, pa tudi kateri so prvotni predpogoji da oskrbimo listu dobro podlago in na dobri podlagi počnemo z tednikom.
Zatem je bilo povedano ob sklepu kampanje,, koliko smo dosegli uspeha v kampanji, namreč dobili naročnin in koliko je potrebno za registracijo lista na pošti, da dobimo znižano poštnino.
Ob tem času s zadovoljstvom izjavljamo, da je potrebno število naročnin za registracijo lista na rokah. Z tem je delno odstranjena važna zadeva pri listu, to je da se bodo z tem znatno zmanjšali stroški za poštnino in tudi delo pri odpravi lista.
Toda poleg tega so še druge zadeve o katerih moramo misliti prej, kakor pa da se zaletimo s tednikom brez dobre podlage, to je da je potrebno list kolikor več mogoče proširiti, pridobiti čim, večje število naročnin in denarnega fonda. Poleg tega tudi redni dopisniki so potrebni. Dosedaj se so odlično odzivali dopisniki iz Port Ar-thurja,, Timmins'a, Kirklad Lake, Sudburi in pod zadnje tudi naši rojaki iz Norande. Vse to nam daje zaupanje da bodo ti dosedajni dopisniki z vabili tudi še druge v drugih naselbinah. Redni dopisniki so zelo važna zadeva pri listu, toliko bolj ako računamo na osoblje v Uredništvo že sedaj ko list izhaja le dvakrat mesečno so zadosti pote-žkoče, kako bi pa bilo ko bi izdajali list tedensko enkrat. Zatem so potežkoče tudi v tiskarni vsled delovne moči tako, da se vprašanje tednika nahaja prvič pred dobro podlago tako v naročninah kakor tudi denarnem fondu, posebno pa rednih in dobrih dopisnikov.
Ce tudi je to zelo važna zadeva in naša želja da postane Edinost čim prej tednik, bo vendar pravilno da preračunamo dobro podlago prej kakor pa da se zaletimo predaleč proti uspehu.
Borba po gorah, hribih in dolinah
Pod zadnje čase prihajajo vesti iz .zasužnjene Evrope preko raznih virov. Ene se ponatiskujejo v Ankari, druge v Bernu, Stockholmu itd. Dosti krat se vrstijo proti vreč j a in sem in kje čitatelj se kratko malo vprašuje, ka j pravzaprav naj verjame in kaj naj čita kot vest, ki
ni potrjena itd.
Posebno so to slučaji s ozirom na borbo v starem kraju, kjer se zedinjeno bore rodoljubni oddelki različnega prepričanja in pripadnosti. V nekaterih izjavah se gre tako daleč, da se imenuje partizane kot bandite. Toda ako zasledujete vsaj delno poročila Berlina in Rima, ta poročajo o partizanskih borbah in komunističnih borbah. Namreč, vsak uporni oddelek je komunističen ali pa par-tiaznski', ki se bori proti fašističnih zločincev na slovenski zemlji, ter v splošnem okupirani Jugoslaviji.
Ker samo ime PARTIZAN je rojeno na tem kontinentu in je vsled tega sreča ta, da ni rojeno v Rusiji,, ker za-sigurno bi v tem slučaju dobili bi se posamezniki, ki bi sovražili češ da je to Rusko.
Beseda partizan poteka iz ameriške zgodovine. V Amerki so se pojavili prvi partizani v prvi revolucionarni vojni v letu 1776. Vsi vodje pa drugi, ki so se borili v letih kot Marijon Pikens ali pa drugi, ki so se borili v letih 1780 in 1781 proti okupatorjev na ameriškem kontinentu in z tem doprinesli velik del k zmagi in vstvaritvi Združenih Držav, imenovali so sebe — partizani.
Še večjo pomembnost je dosegla ta beseda v poznejših letih. Posebno v letu 1917 to je v času revoluciji v Rusiji in rojstvu Sovjetske Unije. V borbi proti Kolčaku, Denikininu in drugih kontrarevolucionarnih voditeljev, so partizani spisali slavno povest v borbi proti okupatorskih sil. To je povest ki razgrinja ena od najbolj junaških in težavnih nalog v zaledju sovražnika. Samo na provokator-ski način bi se moglo zlorabljati to slavno ime, ki je zapisano v zgodovini vdanih borcev za narodne in ljudske pravice.
Iz tega sledi da se hitlerjeva vojna mašina dobro zaveda povesti partizanov,, bolj kot bi se morali marsikje zavedati slavnega ime^a partizanov.
Moscow Strikes back
Tako se imenuje sovjetski film, kateri je točasno na programo Uptown Theatre v Toronto. Brez dvoma vsled polnoštevilne vdeležbe, da še bo prikazoval tudi prihodnji teden dan za dnevom zaporedoma. In kakor smo obveščeni se gre zatem, da se ta zelo prizoren film prikaže v vsih večjih mesti v Kanadi, to je: Montrealu, Vanvou-ver, Hamilton, Windsor, Winnipeg in tudi drugih mestih ako bodo priložnosti zato dopuščale.
Film "Moskov Strikes Back",, ni kot navadni drugi filmi — namreč da ne vsebuje umetniškega izdelka. Prvič zato, ker je njegova posnetev direktno iz bojne črte, namreč obrambe Moskve prošle zime, ko je Rdeča Armada podvzela ofenzivo proti nacistični silam, ki so prežale na posest Moskve.
Vsak tisti kateri bo videl dotični film, kateri nikjer neizraža potvorbo ali pa pretiranost, tembolj kot resnični dokument nacističnega barbarstva mu bo jasno zakaj Rdeča Armada in narodi Sovjetske Unije, tako junaško branijo svojo domovino. Ljubezen in vdanost naspram
Geo. Witkovich
Ko gledamo nazaj preko tri letne vojne v Evropi, bomo vsaj z umom poskušali zapopasti tiste preizkušnje, ki nam bodo pomagale obrniti val proti Hitlerju, da se ga čim prej popolnoma porazi in uniči.
Takoj ob pričetku je razvidno, da je osnovna napaka v politiki, ki je dovedla Evropo in skoro ves svet v.zloglasno Munich dobo. Muni-chu je sledila vojna v širšesa obsegu, toda ista politična kriza je še dolgo visela nad nami. Od časa do časa se bolj jasno pokaže na obzorju, odgovarjajoč novim prilikam in sorodstvu sil. Ta doba je dominirala smernice Evrope od 1938 do junija 1941. Njena glavna karakteristika je bila, da se je smatralo Sovjetsko Unijo, ne pa nacijsko Nemčijo za glavno sovražnico.
Radi tega osnovnega razloga je zadela katastrofa Avstrijo in čehoslovaško. S tem je imela nastati mirna doba med aZpadnimi silami in Hitlerjem, in takoj vojna med Hitlerjem in Sovjetsko Unijo. Znaki take politike so se pričeli kazati tekom vojne v Španiji z takozvano neintervencijo". Chamberlain je postal di-skreditiran .in je eventuelno umrl, toda chamberlinism je korakal od poraza do katastrofalnega poraza na vojnem polju. Drugi možje, ki so bili nasprotni munichi-smu, so zavzeli vodstva in odgovorna mesta v angleški vladi, toda bolne smernice so ostale se dalje v rabi-
V par tednih po izbruhu vojne je bila Zapadna Poljska pod Hitlerjevo peto. Poljske zaveznice niso ganile z mezincem ali dale kake podpore, ki ji je bila obljub-
najprej v Vzmodni Poljski, kjer je zaustavila Hitlerju pot, pozneje v Finski in baltiškimi državicami.
V ozadju Maginotove linije je "divljala izmišljena vojna", med tem ko so se odgovorni državniki pečali v glavnem z "revno malo" Finsko. Spet je moč Sovjetske Unije razočarala muni-harje in Hitlerja. Naciska vojna mašina je pričela korakati, toda sedaj proti za-padu.
Hitlerjeva oborožena mašina je strla poljsko armado v treh tednih. Izdajalska poljska vlada je takoj ob pričetku zbežala z vsem kar je mogla odpeljati z seboj. Ljudstvo in armada je ostala skoro goloroka. Tekom devet mesecev vojne, ko je meseca junija Anglija zapustila Dunkirk, so nacisti vpo-stavili zločinski režim v Poljski, Danski, Norveški, Ho-landski, Belgiji in Franciji. Francija, ki je bila mogočna militarna sila, je bila izdana in prodana Hitlerju skoro brez boja.
Faza Hitjerjeve ekspanzije je prišla na višek z barbarskimi masnimi zračnimi napadi nad Anglijo. Cham-berlinov greh se je spustil nad Anglijo v abliki nacij-skih bomb! Angleško ljudstvo je spoznalo pravega sovražnika. Obenem je spoznalo,, da je bila samo odločna akcija Sovjetske Unije, ki je bila med tem časom vkorakala v Besarabijo in Bukovino, glavni faktor, da je Hitler odgodil invazijo Anglije.
Muniharji so se oddahnili in podžgali svoje vroče želje, ko so naqijske horde za-poČele svoj pohod v nasprotno smer, topot proti Balkanu. Do maja 1941 z militar-no akcijo ali grožnja militar-ne intervencije je padlo
x--— A-------J ~ —	- ~ "J " —	"	"
ljena. Edino Sovjetska Uni-1 Hitlerju v žrelo pet nadalj-ja je storila važen korak, Inih držav. Romunija, Mad-
žarka, Jugoslavija, Bolgarska in Grčija. V Grčiji se ljudstvo še danes odločno upira,, toda v Jugoslaviji se razvija vedno večja ljudska vojna proti germanskim in romanskim tiranom kakor tudi proti lastnim izdajalcem Paveliču, Rupniku in Nediču.
Opijanjen svoje cenene zmage, gotov o nepremagljivosti njegove armade in vsled nepravilne ocene anti-muniharjev v Angliji, je Hitler zahrbtno in barbarsko napadel Sovjetsko Unijo dne 22. junija 1941.
štirinajst mesecev trajajoča vojna na Vzhodni fronti je dokazala, da so se Hitler in muniharji zelo uraču-nali. Podcenili so militarno in politično moč soc. sovjetske unije, ki je razbila bajko nepremagljivosti Hitlerjeve oborožene sile in zamo-gla prenesti vsa grozodejstva nacijskih zveri,
Muniharji so bili potisnjeni nazaj. Hitler se je prvič srečal v bitkah z močnim sovražnikom nacizma. Ljudstva na zapadu in v o-kupiranih državah so dobila novo upanje in zagotovilo, da lahko dobijo to vojno, da jo lahko dobijo, ker je to ljudska vojna proti fašizmu, da more po uspešnem zaključku nastati ljudski mir izražen v Atlanskem (Prenos na strani4)
Washington. — Predsednik v odboru za vojaške zadeve Mr. Andrew J. May, je naznanil v kongresni zbornici, da je obveščen glede odgovora Sovjetske Unije za pomoč vojaštva iz Združenih držav, da se mesto tega pošlje orožje, tanki, bojna letala v Rusijo.
K temu je dodal: "To nam pričuje o izvenrednemu junaštvo Rdeče Armade in tudi zaupanje v njeno moč. V tem oziru .naša glavna naloga je, da pošljemo čim več orožja v Rusijo".
Vesti iz zasužnjene stare domovine
SEZNAM POŽIGOV V SLOVENIJI
>/* l
Dne 26-10-1941 so zažgali Italijani v vas Sap, okraj Ljubljana — okolica: Mar-nu Francu; Kozolec Dvojnik,, Kračmanu Antonu; Antonu ; kozolec dvojnik z vsemi pridelki, Trontoju Francu; kozolec dvojnik z vsemi pridelki, Kaduncu Alojziju, kozolec dvojnik z vsemi pridelki, Košaku Martinu ter Omahnu Nacetu, kozolec enojnik deloma s pridelki.
Istega dne v vasi Razdrto, občina Šmarje, okraj Ljubljana — okolica: Krištofu Francu, hišo,, hlev, skedenj, kozelec, Samcu Francu: kozolec, Somle Ani: kozolec, Gačniku: kozolec, skedenj in drvarnico.
Istega dne, v vasi Tlake, ista občina: Tonetu Francu : kozolec dvojnik, orodje in vozove,, ter Strajnarju Antonu : kozolec dvojnik.
Dne 27-10-1941 v vasi Mali Vrh, ista občina: Stre-šku: kozolca dvojnika in Praprotniku ter Maletu A-lojzu, hišo.
V noči od 3 na 4 1942, so zažgali pri Perovem pri Grosuplju ln kozolcev.
Meseca marca 1942 v občini Ig in želimlje okraj Ljubljana in okolici: 168 hiš in gospodarskih poslopij, 813 ljudi je ostalo brez strehe.
Dne 21 in 22 3. tg. le. v občini Velike Lašče in sicer v krajih: Senta, Krvava peč, Osredek, Sekirišče in Ravnik 70 hiš in gospodarskih poslopij.
Dne 21 in 24 3. tg. 1. v aMlem in Velikem Lipogla-vo, občina Dobrunje: 20 poslopij (hiš skednjev in kozolcev).
Dne 3„ 4 in 8 marca tg. 1.
v Koreni in Samotorici: 10 gospodarskih poslopij. Kraja spadata v občino' Horjul.
V	vasi Zavrh občina Borovnica, eno gospodarsko poslopje.
Približno v istem času so sežgali nekaj poslopij v Zg. Slivnici in Podgorici, občina Šmarje pri Ljubljani.
Vkrajih Osredek in Be-zukljak v Logaškem okraju, so zažgali nekaj gospodarskih poslopij in hiš. (Na O-sredku pri prvem požigu pet hiš z gospodarskimi poslopji).
Dne 5 aprila (Velika nedelja) so zažgali hišo poset-niku Hudetu pri Trebnjem. Gospodar je zgorel, ker ga nisu pustili iz hiše. Italijanski vojak ga je udaril s puškinim kupitom po glavi, da ne bi ubežal skozi okno.
V	sobotu dne 4 aprila tg. 1. so zažgali neko vas pri St. Petru in ubili 10 domačinov, ker so partizani ubili laškega častnika in podčastnika.
V	mesecu aprilu so zažgali gostilno Smrke v žužen-ter je zraven 'tega zgorelo še drugo gospodarsko po-berku, ter na Pristavi v Stični, dvej gospodarski poslopji.
Tako so v noči od 10 na 11 aprila v Trebelnem,, občina Trebelno okraj Krško, sedaj Novo Mesto, eno hišo, kjer je zgorela gospodinja, in poslopje.
Na veliki Dobravi pri Stični, domačijo Podobnika, po domače Plenkarja, ker so trije fanti odšli v gozdove, ko so jih iskali. Zgorela je hiša,, a so je rešili, ker so Italijani takoj po zažigu odšli.
Mosher dolži Ottawo in delodajalce za nemir v industriji
svojih domovini odraža se v marsičem v tem filmu naroda Sovjetske Unije. Ta junaška borba Rdeče Armade in naroda Sovjetske Unije, dala je okrepčila in zaupanje na-rodim v zasužnjeni Evropi,, da se bore proti v zgodovini neprimernega zločinstva fašizma.
V filmu poleg vdanosti in pripravnosti tako Rdeče Armade kakor tudi narodov Sovjetske Unije, se vidijo strahote, katere so povzročili hitlerjevi razbojniki v raznih mestih in vaših, prej ko so zapustili. Z eno besedo težko je opisati te strašne prizore, ki se vrstijo eden za drugim tako, da si človek te ško more zamisliti da bi kaj takega počela ljudska bitja, a vkljub temu je to le ena težka in strašna pričujoča resnica.
Vsled tega priporočamo našim rojakom v naselbinah, da izkoristijo to priložnost, da se v teh pomičnih slikah spoznajo vsaj delno s zločinstvom fašizma o katerem se mnogo piše. To vam bo obenem najboljši pregled glede spoznanja tudi,, kaj se godi tudi na slovenski zemlji v stari domovini.
Ottawa. — Predsednik A.1 R. Mosher, kanadskega kongresa delavcev, je podal naslednji govor na konvenciji kongresa v Ottawi:
"Zedinjeni Narodi, se nahajajo pred napadom sovražnika skoraj na vsaki če-trtinki zemeljske površine, ter se vsled tega moramo tudi zavedati resnega položaja v tej gigantski borbi pred nami. Naloge, ki vsled tega naraščajo so naporne in dolgotrajne ; zahtevajo večjo pozornost, požrtvovalnost v vsih ozirih ve.č koj jo smo kedaj prej izkazali brez ka-koršne koli razburjenosti, tembolj s potrpežljivostjo in odločnostjo naj bo naše merilo in pregled teh zadev.
V tem času in na prvem mestu je najvažnejša narodna enotnost, ter naša vdanost naspram demokratič nim tekovinam in svobodi od vsakega posameznika,, organizacije in ustanove, da tako ohranimo težko pridobljene te lastnosti svobodoljubeče-ga ljudstva v borbi proti sovražnika, ki jih hoče vni-čiti. Vsaka misel, beseda in delo naj zadobi svoj, vrednosti premislek kot naša zvestoba: "Ali naj to ali ono pomaga k zmagi v vojni in pa položi podlago za trajajoči mir po vojni".
Zelo važno je drugo dejstvo iz tega stališča v industriji, to je glede večjega sporazuma izmed organiziranih delavcev in vlade. Iz preteklosti nam sili v ospredje zelo čuteča nepravica v tem oziru, a vendar če tudi
vrednostna rasprave in pozornosti, bi ne smela omejevati najglavnješih nalog, ki so pred nami kot delavci, pa tudi pred narodom v splošnem. To je„ da založimo vso svojo silo in sposobnost za pospešitev vojnih izdelkov, kot sredstva za vničenje sovražnika na bojni črti.
Upamo da se ne bbdo dogodile čuteče napake naspram delavcem v bodoče. Dejstvo k temu nam priča že iz prisotnosti na tem zboru vladnega zastopnika, da je tudi vlada uvidela v tem o-ziru marsikaj in je voljna sodelovanja in sporazuma. Da smo vse to dosegli naravnost gre zahvalnost našim unijskim shodom, unijskim voditeljem, ki so z svojo navzočnostjo in požrtvovalnostjo se trudili doseči, delno sporazum izmed delodajalcev in pa ne kršitvi normalnemu izdelovanju vojnih potrebščin vsled stavke itd
Zavedajoč se tega dejstva, nam pričuje vdanost kanadskih delavcev, ki so potrpeli v marsikaterem oziru radi enotnosti v vojni produkciji in normalnemu pogonu iste raje, kot pa da bi bili.se o-mejili le na svoje lastne interese. Oni so to potrpežljivost izkazali za vojne potrebščine, ne radi vlade ali pa katere koli oblasti v enem ali pa drugem uradu; tudi ne z odobravanjem gospodarskega sistema,, ampak iz vdanosti za vničenje sovražnika, ter z tem ohranitvi principov za demokratični izbor vlade, narodnih usta-
nov itd. Niti ena žrtva ni prevelika, niti eno delo bi smelo biti prenaporno, kot je naloga nas vseh, da osigura-mo vojno zmago.
Jast se zavedam da leži nepravica v mnogih zadevah naspram delavcem, tudi vsled tega različne misli izmed delavcev naspram vladnemu programu za delavce. Zavedam se tudi, da je vlada v mnogih zadevah po-stopila nepravilno in še danes se ne zaveda posebne naloge glede večje pravice za delavce, posebno boljše kooperacije naspram delavcev in zlasti v vojni industriji. Dosti je raznih zadev, ki se morajo izboljšati v tem oziru. In v glavnem se to nanaša v stabilizaciji mezde naspram cenam živlenjskih potrebščin, kar bi omogočilo delavcu in njegovi družini vsaj delno priložnost boljšega živlenjskega .položaja.
Od druge strane glavna pomanjkljivost vlade je bila v tem, da ni dovolj dala pozornosti glede pravice delavcev in delodajalcev, to je delavskih zastopnikov, ki jih delavci na lastni izbor izvolijo. Zatem je pomanjkljivost z strani vlade in delodajalcev glede nacionalne konferencije vred s zastopniki delavcev, za vstanovitev industrijskega odbora, kar bi omogočilo dober sporazum in pospešilo -vojno produktivnost na podlagi demokratičnega soglasja in pravice. V tem leži zaprav ne-dopustjiva pomanjkljivost
(Prenos na strani3)
VAŽNOST ČASOPISA
Za nas v Kanadi, je važno da imamo svoj časopis, tembolj ako računamo na našo raztresenost, pa tudi na čas v katerem živimo. Njegovo važnost si nemore zamisliti iz osebnih motivov, tudi deloma zlogu če tudi ta v resnici olepšuje spis in pravopisjet ampak iz njegove dejanske smeri,, kateri hoče ali ji pa služi. Kakor ne moremo ceniti .vrednost človeka, le po njegovi ali pa njeni lepoti, lepi in čedni obleki, laskavem govoru, prijateljskem ponašanju itd. dasi so vse te vrline zelo vredne lastnosti in izbor-nost, je to primerna zadeva z časopisom, le v drugem obliku.
Naša sodba o človeku bi vsled tega morala biti, po njegovem delu. Delo in edino delo postavlja vrednost človeka, ne pa lepota in pa laskavost,, ki je lahko dostikrat zelo varljiva in kvarna občim interesom. Ravno tako ie cenitvena vrednost lista, časopisa in besede iz dejanja. To je poglavitno pri časopisu in v tem moramo ceniti njegovo vrednost.
So še druge vrednosti v časopisu. Zamislimo si le svet brez poznavanju črko-slovlja, namreč abecede. Za današnji čas je to skoraj deveta skrb, ker večina ljudstva zna pisati, čitati itd. So pa bili časi, pa tudi ljudstvo, ki ni poznalo te vrednosti in je zato tudi njegov živlenjski delokrog bil omejen v marsikaterih zadevah, posebno gotovega sporazuma. V tem je očitem primer, ki naj pomaga pojasnitev glede vrednosti časopisa.
Lahko si tudi zamislimo rojak in rojakinja,, drugi vrednostni primer, namreč pismo. Tvoja beseda, želja, dober nasvet itd., se prenaša na papirju na tisoče in tisoče milj po svetu. Poleg drugega pomena v pismo, dobimo razvedrilo kot osebno pogovora z sorodnikom, znancem in prijateljem. Ra-zveselitev duševnega poguma v enem ali pa drugem izuru. Toda vse to je le posamezno in ni obče tvorno, kot je beseda, članek in pa svetovni pregled spisan v časopisu. V časopisu se pogovarjamo z tisoči rojakov, daleč na razen oden od dru-
gega na obsežni podlagi. Eden dober dopis, lahko koristi toliko, kakor napri mer eden dober shod v dvorani. Ravno tako podučljiv članek itd. Torej iz tega jasno se razodeva tako obsežna kakor tudi vsebujoča Vrednost časopisa, kot tvori-tvena vrednost obečevalnega sredstva občih interesov, duštvenih, kulturnih in narodnih zadev. Hkrati povedano časopis je obsežno ob-čevalno sredstvo na našajoč se v vsmerjenemu pravcu, da vzbuja narod, delavce in delavke k gotovim nalogam, ter jih z tem kulturno in politično izobražuje v danih okolščinah k izboljšanju tako živlenjskih kakor tudi narodnih interesov.
Dober časopis je duševno bogastvo in pogum, kjer e-nodušno veže svoje čitate-Ije do gotovih nalog in tudi pravcu iz negotovosti, predvsem nam tu pride v poštev današnji čas. Ko bi se na na-šala duševna vzgoja potom časopisa, ne glede na interese v tem ne na levo ali pa na desno, verjemite da bi zmanjkalo prostora za marsikateri časopis, ter bi mesto teh vzrastli novi časopisi, ki bi raelno gledali svetu v oči, pa tudi poudku in izozbrazbi v splošnem. Vsled tega so tudi gotove te-žkoče povprečnega čitatelja da loči najosnovnejše stvari eno od drugega in si na ta način skuša pojasniti marsikatero zadevo.
Za dober pregled dobre in slabe strani v časopisu naj služi eno pravilo za sodbo. Prvič: "Pazimo in trezno razsojajmo tiste zadeve ki se na našajo na interese večine delovnega ljudstva. Drugič, ki se na našajo v narodnih interesih« če je to na demokratični podlagi ali pa politični zadevi, da niso kršeni osnovni principi tako I demokratični svobodščini, kakor tudi živlenjski pogoji ljudstva. Trezno razsojajmo društvene in organizacijske zadeve, da se potom časopisa ne vnaša razdor, sov-ražtvo in pa prepir, dostikrat za prazen nič itd." Vse to so zadeve vsakega posameznika, namreč naročnika lista da jih pravilno razume in jih zna razsojevati.
MG.
RAZNO IZ.KIRK. LAKE vzornostslovenkevkirklandlake
—--
Kirkland Lake. — Zadnje čase kroži govorica in čuje se razna mnenja, kaj in kako bo z zlatnimi rodo-kopi tega okrožja. Eni govo re celo o ustavljenu obrata, drugi so zopet nasprotnega rnneja itd., kjer vsekakor pa mora biti nekaj resnice v tej zadevi.
Kakor potrjujo dejstva v nedavni izjavi Mr. Elliot Little, direktorja namešče-valnega urada (Slective Service Director)„ ki vsebuje med drugim tudi sledeče : "Rudarji zlatnih rudokopov bodo premeščeni v rudnike manj vrednih kovin, to je, tja kjer se najbolj čuti primanjkljaj delavskih moči, ali pa v produkcijo neobhodno potrebne vojne industrije". Upati je da bodo oblasti v takem slučaju, se zavrele za stvar ter nastopale kar največ mogoče previl-nim potom, da bi ne bili preveč prizadeti trajni stanovalci tega mesta. Kajti, brez dvoma pri takem preobratu bi bili prizadeti zlasti Evropejci.
Druge razmere, namreč delavske se so dokaj popravile. Bezposelnih ni opaziti, kakor je to bilo pred leti. Pri zaposlitvi se ne vprašaju koliko si star, kaj znaš delati itd. Vzame se na delo vsakega samo da se lahko diha in ima še primeroma dobro hrbtenico, kar priča da je občutno stanje o pomanjkanju delavcev v rudo-kopni industriji, ki je nastalo vsled večjega števila mla-deničev poklicanih k vojakom, drugi pa zopet so odšli v razna područja v La-
brador in Alasko. Zlasti sd je dosti jih odselilo od tu v tovarne za vojne izdelke črez Kanado. Naspram temu zatrjuje se, da se je izselila skoraj ena tretjina prebivalstva iz Kirkland Lake v zadjnih šestih mesecih, kar očividno pogubno vpliva na trgovce in lastnike hiš.
Ob pričetku tega meseca se je vršila konvencija Vzajemne Podporne Zveze 'Bled", kar je za smatrati jako važnim za naš narod v tej deželi. Vdeleženih je bilo več naših rojakov iz raznih krajev Kanade, pri čemur je sklepati, da je vladalo veliko zanimanje za napredek. Za natančnejši opis več dnevnega zborovanja, prepuščam delegatom, oziroma uradnikom zveze "Bled", da nam poročajo ob-čirnejše o sklepih in razpravi konvencije.
Zdi se mi umestno da na tem mestu povem nekoliko o aktivnosti rudarske Unije, pa tudi drugih akcijah v tej okolici. Rudarska unija, je sorazmerno z sedajnim številom svojega članstva,, vedno aktivna. V dokaz naj nam služi dejstvo o prirejanju raznih večerink,. deloma k pomoči Sovjetski Zvezi, deloma pa za druge unijske aktivnosti in potrebe. Tako je bila prav lepa zabava v prostorih našega rojaka Ge-orge Medoš, kjer nas je bilo zbranih večje število članov unije št. 240 dne 6. tg. m. Zabavali smo se prav do domače, seveda pri tem naravnost ni manjkalo žlahtne kapljice. Ta večer je bilo več drugih Slovanskih veče-
rink na raznih krajih mesta v prid Rdečemu Križu Sov jetske Zveze. Torej če natančnejše pogledamo vse stvari, vidimo da Kirkland Lake ni najzadnji kar se tiče delavskega pokreta.
Res je da nismo dosegli zaželjenega uspeha v naši nedavni stavki, a to nas ne ovira pri našem delovanju. Z tem ni rečeno da je vse propadlo. Ako ga nismo tedaj dosegli, bomo to v bodoče. Le tako z voljo in vdanim duhom naprej in nepozabimo naše geslo: "Da v slogi je moč".
Med raznim drugim, se kajpak tudi dosti govori o vojaški službi. Tukaj je že več naših rojakov Slovencev,, prejelo prvi poziv. Nadati se pa je, da vojaška sužba ne bo prizadela večjega števila, vsaj ne ako se ne odpre drugo fronto o kateri se do-sta govori in debatira. Koliko je razvidno dosedaj, se deloma gre v tem pravcu in ako se vstanovi drugo fronto, tedaj bo zmagonosen u-darec proti naci-fašistom.
Javno mnenje pravomi-slečih ljudi in želje večine ljudstva, so na strani druge fronte, ker vidijo z tem toliko prej vničenje te zverine v oblasti fašizma. Vsled tega je dolžnost vseh proti-fašistov, da delujejo združeno z vsimi silami vsepovsod, proti hitlerizma. Deluj-mo tudi mi Slovenci in Slovenke,, da se čimprej reši tudi naš trpeči narod v stari domovini krviločnih zločincev Hitlerja in Musolini ja.
John Gornik.
Kirkland Lake. — Da
bode naš dični list Edinost zanimivejši vam tukaj pošiljam sliko naše vrle Slovenke Mrs. Julka Vintar, da jo natisnete v listu, ker je število rojakov in rojakinj posebno od zadnje stavke
JULKA VINTAR
tem mestu, ki bi se radi od bližje spoznali z njo.
Njeno vzorno delovanje za času stavke, je skoraj vzgled našemu ženstvu, da jo posnema. Ona je pomagala v kuhinji, obiskovale pikete in jim v najhujši zimi nosila skodelico vi oče kave in čaja. Vedno bila je na razpolago za času stavke, ter je njena razpoloženost vzbujala druge da so se zvesto držali na piketu in pa tudi na stavki.
Pridno je agitirala za E-dinost, takoj v početku kampanje in se sedaj pripravlja za drugo. Ona pravi,, da mora Kirkland Lake prednja-čiti tudi v tem oziru v bodoče, ter poziva naše ženstvo, da si ji pridruži v borbi proti fašizma na kateri koli način.
Zraven svoje velike borbenosti na kulturnem polju, ne zanemarja svojih gospodarskih dolžnosti. Ima lepo urejeno sicer majhno farmo, kjer sta pridelala s svojim soprogom Jožetom, zadosti krompirja in druge povrtni-ne. Tudi imate nekaj za o-dat od pridelka in kdo bi potreboval, naj se oglasi pri njih.
živela naša Julka! Naprej za Edinost in za vničenje fašizma !
Louis Zdravje.
izvirno poročilo iz slovenije
OčEVIDEC PRIPOVEDUJE O RAZRUŠENJU VASI RAVNIK
Kot vjetnik v bolgarskih konce-tracijskih taboriščih
mosher dolži0ttaw0 in delodajalce za nemir v industriji
(Prenos iz strani 2)
in povzroča nemir v industri ji, ker v mnogo ozirih delodajalci nevpoštevajo zastopništvo delavcev, če tudi je to lastni izbor delavcev z do brim namenom za čim večjo pospešitev vojnih potrebščin in pa zadev,, ki so osnova glede živlenjskega položaja.
Prvotna naloga pred nami je poraz Hitlerja in njegovih gengsterjev prej, kot pa da prisilimo na kolena posamezne reakcionarne delodajalce. Glede njihove re-akcionarnost lahko počakamo začasno, nemoremo pa čakati s borbo protiv Hitlerja — ker tudi on ne čaka. Vsled tega ne moremo tudi računati na mir v svetu, dokler ni poražen hitle-rizem in Nemčija popolnoma razorožena."
REZOLUCIJA
Ker je potrebna narodna enotnost vsih kanadčanov, brez izjeme na pripadnost raznim strankam, unijam, razredom in narodnosti za zmago proti osiščni trozvezi v sedajni vojni, in; Podpirajoč odbor za zakon o zaščiti države, kateri je podal svoja razgledna poročila z strani večine kanadskega naroda in časopisja,, da se odstrani nepravilnost naspram posameznim stran-
kam in organizacijam.
Zaključujemo: Konvencija kanadskega delavskega kongresa postavlja močno zastopništvo pred vlado, ter po gornjem odboru postavljeni sklepi za odstranitev zabranitve komunistične stranke Kanade in drugih protifašističnih organizacij, ter izpustitev vsih interniranih protifašistov, kako bi narodna enotnost in pa mobilizacija v splošnem za vojno počivala na vdanosti in odločnosti naroda za zmago
ZA DRUGO FRONTO
Stošetdeset članov kanadskega delavskega kongresa zastopanih na tretji konvenciji kongresa, enoglasno in enotno podpiramo, Cchurc-hill-Roosevelt in Molotov sporazum:
Zavedajoči se, da obramba Kanade leži preko morja. Imamo zaupanje v generala McNaughton in komadirje, ki so se izrekli — ob napadu Deippe: "Mi gremo nazaj". Mi smo pripravni vsak po svoji zmožnosti za čim večjo izdatnost in požrtvovalnost v tej borbi. Mi verujemo za čim prejšnjo ustanovitev druge fronte,, ter z tem urgirago za varnost Kanade. Zavedajoč se dejstva, da demokracija mora zmagati, kot zagotovilo svobode
Michael Peters, dopisnik Londonskega "Daily Exp-ress", ki se mu je posrečilo pobegniti v Turčijo iz konce tracijskih taboriščih v Bolgariji,, piše naslednje o Tvojih doživljajih v taboriščih za času čest mesecev.
"Bil sem kot vjetnik v bolgarskih koncentracijskih taboriščih nad šest mesecev.
Mnogi moji tovariši so v tej dobi umorjeni pred mojimi očmi. Ne vem ali si naj štejem za srečo, da se mi je posrečilo pobegniti in tako rešiti si živlenje, ko so mnogi drugi v pričo bili dane za dnevom povrženi strašnim mukam in pa smrti.
Torej štejem si to v srečo z ene in druge strani, bodo zahvaljeno partizanom, ki so rešili moje in mojih drugih tovarišev živlenje s katerimi sem potem preživel nekoliko mesecev po gorah in skrivališčih, ter mi zatem omočočili moj beg v Turčijo.
V Sofiji gl. mesto Bolgarije, šest večjih šolskih poslopij izpremenjeno je v začasni zapor političnih na-sprotivnkov kralja Borisa. Za ono dobo se je nahajalo tam do 2000 takih nas-protivnikov. V se to priča jasno, da so druge kaznilnice prenapolnjene in zato so iz-premenili šolska poslopja v zapor vedno večjega števila tako upornežev kakor tudi političnih nasprotivnikov proti fašističnega režima v Bolgariji.
Tako sem doznal da je v srednji kaznilnici eni zaprav največji nad 4000 upornežev, da si je na tucate raznih drugih zaporov poleg že omenjenih. Zatem so zgradili štiri nova koncen-
tracijska taborišča v okrajih : Varna, Burgoss, Hanthi in Ploydiv. V enem od teh taboriščih je okrog 3000, drugem 5000 internirancev ali pa kako znajo tam povedati "delavske barake, ter je nadaljnih 6000 v podeže-Inih zaporih.
Smrtne obsode so dnevni red. Zadnjega leta bilo je izrečenih nad 300, dočim se je v tem letu to število pom-nažilo nekoliko krat.
Po prvikrat v zgodovini bolgarske, je posebna vojaška kaznilnica v Sliven-u, kjer se nahaja nad 1000 častnikov in vojakov, ki so naredili političen prestopek.
Gestapovski načelnik iz Frankfurta Hans Adolf Be-ckerie, je sedaj oficijalni minister v Soviji in osebni prijatelj bolgarskih kvizlin-gov v osebi Peter Gabrovski, katerega hočejo gestapovci imenovati za predsednika v Bolgariji.
Kralj načeljuje teroristom
sveta.
Poleg drugih desolucij ki se na našajo na stabilizacijo delovne mezde, so gornje resolucije sprejete na kongresni konvenciji.
V armadi aretacije in obsodbe,, se izvršujejo po Ite-ligance departmentu, ki mu načeljuje Col. Misho Geor-gijev, osebni prijatelj kralja Borisa. Z tem se odkriva o-benem, da je kralj načeloval že pred leti oblasti nad ma-cedonskimi teroristi, to je njihovom organizacijom znanom pod imenom I. M. R. O., ter znana v svetu vsled svoje teroristične aktivnosti, proti osvobodilni borbi rodoljubnih in delavskih bojevnikov za pravice naroda.
Glavni vodja te organizacije je znani eden od največjih zločincev v zgodovini Evrope, sedaj živeči in osebni prijatelj Ante Paveliča, poglavnika tkz. "nezavisne Hrvatske", Vanche Michal-lof v Zagrebu.
Pred kratkim vojaško sodišče obsodilo je 22 somiš-
ljenikov bolgarske delavske stranke na smrt. Tej stranki načeljuje Stojanoff, desna roka Jurija Dimitrova, neustrašenega antifašista posebej znan v svetu iz sodišča v Berlinu leta 1933 o požaru Rajstaga.
Sonya, zelo popolarna re-volucionarka, mogoče prva ženska v svetu, ki se je z padobranom spustila na bolgarsko zemljo v pomoč partizanom.
Kakor Stojanoff tako So-nya, oba sta živela več let v inozemstvu s drukih 70 članov bolgarske delavske stra-, nke. Ko je Nemčija napovedala vojno Rusiji, se so vsi na en ali pa drugi način, sicer pot težkimi okolščinami vrnili v Bolgarijo, ter tako pomagali organizirati partizanske oddelke za borbo proti nazi-fašizma.
Videl sem junaške leve v-osebah let ljudi. To mi se je posrečilo,, ko sem po naklju čju našel izgovor, da bi šel pogledat mojega prijatelja v glavno kaznilnico Miko-lov-a Royan. Ob tej priložnosti sem videl: Sonyo, Sto-janoff-a in še drugih 2d so mišljenikov eno popoldne, ko so imeli le kratek izpre-hod v dvorišču. Ko sem tako nepomično gledal te ljudi, ter me je v srcu obdajala neka težka čut, da jih morda vidim zadnjikrat in brez da bi mogel tudi besedico razdeliti žnjimi vsaj v poslovitev, prišepnil mi je na uho moj prijatelj: "Glej to so naši heroji".
Ni jim bilo dovoljeno govoriti z drugimi, pa tudi ne med seboj. Ravno tako v zaporu,, so bili vsak posebej, poleg posebne straže in stražnikov vse naokrog. Toda vsakopot, ko so se ti junaški bojevniki vračali iz sprehoda v zaporne celice, slišala se je od nasprotne strani bočno odmevajoča revolucionarna pesem, ki jih je
Bilo je na praznik M. Oz nanenja, 25 marca, tg. 1., popoldne v vasi Ravnik, ki le ži na robu Bloške planote in ima 25 hišnih številk. Naključje je prineslo da ste se srečal patrulja gerilcev in patrulja Italijanov, vsaka od treh mož. Spopadli so se in obležala stva dva človeka, en gerilec in en italijanski vojak, ostala dva sta zbežala v v bližnjo vojašnico v Velikih Blokah, nakar se je kmalu pojavilo nekaj kamionov (tro-kov), oboroženih vojakov. Ljudje videč mrtveca,, so takoj vedeli kaj sledi, mnogi so začeli v naglici reševati najpotrebnejše iz hiš, vendar ne vsi. Nepripravni in nezavedajoč se vsega, so zelo malo rešili,, kakor menda še v nobeni doslej požgani vasi. Večina moških je ušla, vedoč da se ni dobro seznaniti z znanimi kasarnami in njih dobrotami. Vojako so nas obkolili, streljali na slehernega, ki je skušal vsaj nekaj rešiti, pobrali so še preostale vaščane ob vaškem vodnjaku in takoj zaečli strašno delo uničevanja. Da ljudje niso ničesar mogli rešiti priča to, da je v neki hiši domača hči zbrala nekaj obleke in jo hotela rešiti. Dobil jo je vojak in je morala vse stvari nesti nazaj in vreči v ogenj gorečega poslopja.
Začelo se je divljanje bhez primeru. Vojakom ni zadostavalo da so požgali vse kozolce, skednje in o-stale shrambe, ampak so z bombami porušili tudi hiše, tako da nam o nekdaj cve
spremljala, dokler niso izginili črez v notrajnost zapora. Bil sem nekam zamišljen ob tem prizoru, ko mi je zopet pripomnil moj prijatelj Ro-yan, da jim vsako pot zapo-jo pesem v počast in ako bi jih hoteli usmrtiti, tudi mi smo pripravni da gremo na stavko z gladom ali pa v smrt.
Moj čas obiska se je iztekel in sem tako moral zapustiti mojega prijatelja. Poslovila sva in v očeh so se prikazale solze,, ne toliko radi naše ločitve, ampak težkih okolščin, ki jim sva pričala vse naokrog.
(Prenos na strani 4).
toča vas Ravnik,, priča le še kup razvalin.
Grozoto požara je še povečalo žalostno tulenje živine, ki je poginajlo v hlevih. Poginila je goveja živina in večji del prašičev. Vojaki so pobesnili, ker drugače si nemoremo razlagati njihovega divjanja nad cerkvijo, (podružnica Bloške župnije sv. Roka), ki so jo porušili. Zgorela je straha in kor; zvonovi so padli iz zvonika in se ubili. Cerkev stoji na samem, bila je krita z pločevino in je izključeno da bi bil le slučaj, opravičuje se nareč, da se je ogenj prijel cerkve šaril.
To divjanje je trajalo precej času. Vojakom je zmanjkalo bomb in je tako srečno ostala zadnja hiša, na katero je bomba padla skozi streho in se ni užgala. Razen nje,, vse drugo je uničil požar, in če greš črez to vas, so njeni edino še preostali domačini lačni psi in mačke, ki so vkljub grozotan kot zvesti čuvaji ostali na vniče-ni domačiji.
Takoj nato je vojaška o-blast ozdala ukaz, da ne sme nikdo dati strehe prebivalcem Ravnika, in je za prestopek določila smrtno kazen in upepelitev imetja. Vse preostale moške so odgnali v kasarne, kjer so jih imeli nekaj dni zaprte brez jedi in jih pretepali. Pobrali so vsakega moškga, ki so ga srečali in ko so jih pri-pelajli v vojašnico, jih razvrstili ob nanovo skopane jame, ter jim zagrozili s mrtjo za prazen nič. Sledilo je nato še nekaj novih ukrepov.
Namreč,, smrtna kazen za vse pobegle, policijska ura od 18 ure do 9tih zjutraj; to ravno za veliki teden. Za vse moške pa policijsko uro ves dan. Tako stanje je trajalo do velike sobote.
Ta tragedija je poleg o-stalega zahtevala 5 smrtnih žrtev, 4 Slovenca in enega Italijana. Med njimi sta bila dva kmeta, ki sta ne veliki teden, nič hudega sluteč, stopila na cesto in jih je ob tej priči podrla italijanska krogla iz puške. Tretja žrtev je bil kmet iz vasi Kro-mplje, ki se je mudil nekje na polju in je bil tam na smrt obstreljen. (JIC).
IZ GLAVNEGA TAJNIŠTVA TREH ZVEZ
Toronto, Ont. — Glavna tajništva Zveze Kanadskih Slovencev, Zveze Kanadskih Hrvatov in Zveze Kanadskih Srbov izjavljajo, da se kampanja za pomoč Sovjetski uniji zaključuje z dne 30 semptembra. To je kampanja ki je* bila za direktno pomoč Sovjetski Uniji, kakor je bilo prej poročano.
Naspram blagajniški knjigi je razvidno, da je v tej kampanji bilo zbrano 14 tisoč dolarjev za pomoč Sovjetski Uniji. Odbor v Vancouverju je v svrho te pomoči nakupil raznega blaga in jih je v zabojih odposlal potom Sovjetskih parnikov v Sovjetsko Unijo. V naslednje je izkaz iz raznih mest v Kanadi, koliko je bilo zbrano v to svrho:
Windsor $2.700,, Toronto 1.588.34, Montreal 1.243.42, Schumacher 1.108.20, Timmins 1.066.50, Hamilton 954.25, Hhorold 600.39, Port Arthur 589.19, Val D'Or 599.00, Arvida, Que. 449.90, Mountain Park,, Alta. 354.00, Ge-raldton 337.00, S. S. Marie 300.00, Niagara Falls 254.00, Hagersville, Ont. 228.00, Princeton, B. C. 196.14,, New Waterford, N. S. 18.00, Kirkland Lake 169.18, Sydney, N. S. 159.00, Duparquet„ Que. 119.99, Coleman, Alta. 112.00, Brantford, Ont. 110.00, St. Catherines, Ont. 107.00, Edmonton, Alta. 106.00, Chathem,, Ont. 74.00, Pinchi Lake, B. C. 71.00, Kississing, Man. 70.00, S. Lo-okout 55.00, Timminskaming,, Que/ 40.00, London, Ont. 34.00, Gravenhrst, Ont. 25.00, McKanzie Island, Ont. 18.00, Barkerville, B. £. 16.00, Amhersburgh,, Ont. 18.00, Hope B. C. 10.00, Beardmore, Ont. 10.00, Hedley, B. C. 9.00, Ottawa„ Ont. 9.00, Langton, Ont. 2.00.
Skupaj gornja vsota iznaša $13.986.51
To poročilo je izdal tajnik odbora v Vancouverju brat Štefan Miošič, in ker ni iz nekaterih naselbin še poslan skupni znesek se zatrjuje da bo gornja vsota blizu 15 tisoč dolarjev.
V imenu treh bratskih Zvez, se omenjena tajništvo in glavni odbori prisrčno zahvaljujejo vsem darovalcem. Vi ste dragi bratje in sestre omogočili, da se je zbrala ta vsota in tudi z tem vzrono pokazala naša sobratska solidarnost z junaškim narodom in njegovo armado v borbi za svobodo vsih po fašizmu zasužnjenih narodov, kajti junaška borba na sovjetskem ozemlju te tesno vezano tako z usodo naših trpečih narodov, kakor tudi z usodo sveta v splošnem. Naj nas ob sklepu kampanje veže sobratska vdanost tudi v naprej v vsih ozirih pomoči borbi za vničenje fašističnega barbarizma enkrat za vselej.
Gl. tajnik Zveze Kanadskih Hrvatov, Edvard Jardas.
Gl. tajnik Zveze Kanadskih Srbov, Maksim Bijelič.
Gl. tajnik Zveze Kanadskih Slovencev, Raymond Maurin.
VELIčANSTVEN SPREJEM SOVJ. JUNAKOV
TRST IN ISTRA V SRE DNJEM VEKU
(iz 1. strani)
njeni bluzi, ravno tako je tudi Vladimir. Dočim je Nikolaj Krasavchenko eden od organizatorjev obrambe Moskve zadnje zime. In značilne so njihove izjave, rekoč: "Bratje, vse te zasluge gredo naši domovini. Ona nas je tako vzgojila in v tem
REKVIZAGIJA HRANE V EVROPI
Iz zanesljivih virov poročajo iz Evrope, da so nemške oblasti izdale že v pričet-ku avgusta meseca zahtevo na francosko vlado, za tri miljona ton hrane. Ta zahteva se na naša v naslednjem :
En milijon in 600.000 ton pšenice in ovsa, 10.000 ton sira, 250.000 ton krompirja, 650.000 ton mesa in druge hrane do 400 ton.
Francoske oblasti se so deloma protivile češ, da za vojaštvo ki je v okupirani Franciji, ni potrebna ta ogromna količina hrane. Toda brez dvoma, da bo famozni francoski kvizling Laval, u-godil zahtevi, ko je že storil toliko očividnih dejstev za nemškega firerja na račun francuskega ljudstva.
Kjer niso v pomoči kviz-lingi v okupirani Evropi, namreč dovolj močni za rek-vizicijo, so poslani vojški oddelki nemškega in laškega fašizma,, kateri nasilno odvzemajo od vaščanov po svoji volji, letne pridelke. Zima je na pragu in lakota preži od vseh strani na se-stradama živlenja tisočev in tisočev naroda v okupirani Evropi. Ali bo kedaj konec tega strašnega trplenja, je njihov pogovor. V srcu jim se krči zaželjena osveta in komaj pričakujejo dneva, kedaj bo počilo na zapado.
duho ji naša mladina in narod verno služi. Mi se ne borimo le za našo, ampak za svobodo vsih svobodoljube-čih narodov v svetu. V tej borbi mi bomo vztrajali, toliko bolj z vašo pomočjo in pomočjo Zedinjenih narodov v svetu. Korakajmo složno, bratsko in pa odločnostjo, da čim prej rešimo naše ljubljene domovine in svet pred fašistično pošatjo in njegovim zločinstvom. Naprej do popolne zmage"! V tem duho so se vrstili njihovi sicer kratki ampak polni duha in odločnosti govori enega za drugim. Vsakopot ko je predsednik shoda naznanil enega ali pa drugega ime, po dvorani se so razlegali klici in odobravanje. Posebno nastala je prizornost, ko je premijer Hepburn izročil kod dar Ljudmili — izvrstno vojaško puško.
Izmed drugih govornikov so bili od delavskih unij, premijer Hepburn, komandir vojaškega okrožja št. 2 Vsi govorniki so izražali priznanja ruskemu narodu, Rdeči Armadi in izražali kot najbolj glavno nalogo eZdinjenih Narodov za ustanovitev druge fronte. Ta veliki zgodovinski zbor od 18 tisoč občinstva iz Toronta,, je sprejel tudi resolucijo za ustanovitev druge fronte, ter jo poslal na premijerja Ki-nga v Otawo in Churchilla v London.
Globoki utisi junaških mladincev in naroda, ter armado, ki so predstavljali mladinci, je ostal globoko v srcih ljudstva zavedajoč se toliko bolj in bolj nujne naloge za ustanovitev druge fronte, kot eno od najhitrejših in najbolj uspešnega u-darca, namreč: "Naj udari general McNaghton s zapa-da in maršal Timošenko z vzhoda, zavničenje fašizma v svetu",
Do 12 stol. je bila spodnja tržaška okolica skoro vsa zaraščena s hrastovimi gozdi, ki so jih le tu in tam prekinila letovišča mestne gospode. Vse ta svet so iztrebili in obdelali Slovenci, ki so se pečali zlasti s živinorejo. Zato tržaški Italijan se danes imenuje okoličane "mandriere" (črednike,, ma-dra — čreda). Bili so podložni tržaščki občini, v cerkvenem oziru pa stolnemu kapitlju, ki je moral pri njih oskrbovati župnijske posle. Do konca 18 stol. niso imeli svojih župnij po vsej zgornji okolici, čeprav so nastale že v 10 stol., skoro vse tiste naselbine, kjer vidimo danes cvetoče občine: Prosek, Kon-tovelj, Barkovlje,, Trstenik, Lonjer, Katinara, Sv. Križ.
Radi trgovske tekme je v Trstu vedno grozila nevarnost od sosednjih Benetk. Prišlo je večkrat do vojne med Tržačani in Benetčani in večkrat je beneška posadka zasela mesto. Tržačani so izkali zaščite pri akvilej-ski patriarhih in pri raznih "mejnih grofih", ter nazadnje pri Habsburžanih. — 1368 so bili beneški mornarji napadli neko tržaško ladjo, ki je baje peljala v luko prepovedano blago. Razsrd-njeni Tržačani, so ubili beneške mornarje in njihovega zapovednika, na glavnem trgu pa so raztrgali in z nogami teptali benešk^ zastavo sv. Marka. Vsled te žalitve je prišlo do vojne. V stiski so prosili Tržačani pomo-| či avstrijskega vojvoda Leo-| polda. Ta je osebno prišel v Trst,, da ga brani pred Benečani, s kateri je bil pa kmalu sklenjen mir. Benečani so se odrekli vsem pravicam do mesta, za 75.000 cekinov.
Do trajne združitve Trsta z avstrijskimi deželami je
prišlo 1382. Plemiško poslanstvo je potovalo k vojvodi Leopoldu v Gradec in mu v imenu mestnega starešinstva izročilo Trst z okolico vred v stalno, nepreklicno lastnino. Vojvoda pa se je zavezal, da hoče novo posestvo vedno varovati in braniti vseh sovražnikov, V vojvo-dovem imenu je imel zapo-vedati mestu nejgov poglavar (kapitan), ki se je pa moral držati mestnega pravilnika. ' Prvi tak poglavar je bil Hugon Devinski. Pozneje so bili v tej službi Ni-
Was,hington. — Glavni urad rdečega križa je naznanil, da je odkar je vojna odposlal v Evropo, Azijo in Avstralijo v vrednosti blaga, medecinskih in drugih potrebščinah za 60 milijonov dolarjev.
Pomoč v Rusijo je prekoračila vsoto od 4 milijone dolarjev in 300 tisoč toplih ženskih in otročjih oblek, predvsem iz onih pokrajin, ki so zasedene po fašizmu. Poleg tega je odposlano mila za umivanje in pranje 2,500.000 fontov.
Nekaj več od skupne vsote je šlo za potrebščine v Vel. Britanijo in to v znesku od 33 milijonov dolarjev. V Kitajsko 4 milijone za pomoč otrokom in pa občinstvu v splošnem iz zasedenih provincij po Japoncih.
PORAVEK
V zadnji izdaji lista pomotoma so bila izpuščena imena dveh • darovalcev iz Norande, sicer sledičih po en dolar, Martin Stankovič in John Pezdirc. Tiskovna napaka pa pri primku Frank Puglej, pravilno se glasi: Frank Japelj.
Dotične prosimo da nam oproste, druge pa, da gornje uvažijo. — Ured.
John Popovič, zmagovalec v kampanji Edinosti. Prido-bij je nad 80 naročnikov.
kolaj Predjamski, Logar, Nikolaj Ravbar in drugi kranjski plemiči. Vso tržaško okolico so eustrijski vojvodi pridružili Kranjski.
Vendar priznanje evstrij-ske oblasti mestu Trstu ni prineslo zaželjenega miru. Veliko mewčanov je bilo bolj vdanih eBnečanov,, kakor pa Avstriji. aZto sta si v mestu vedno stali nasproti avstrijska in benečanska stranka. Prišlo je do hudih notrajnih neredov in tudi vojne z eBnečani niso prenehale.
S Trstom, ki je takrat komaj štel par tisoč prebivalcev, so pridobili Habsburža-ni prav močno postojanko ob Adriji in jo vzlic vsem poznejšim nakazom sovražnikov obdržali do poslednje vojne.
Odkar je bil Trst pod avstrijsko oblastjo, so si Benečani prizadevali, da napeljejo trgovino iz slovenskih dežel na svoja mesta: Milje, Koper in Piran. aZto so dajali trgovcem razne ugodnosti, kar je napotili kranjske in štajerske trgovce, da so raie izvažali v istrska mesta,, kakor v Trst. O pomenu te trgovine se nekoliko poučimo, ako čitamo, da šlo do 40.000 tovornih konj in mul na leto čez Kras v Istro. Tržačani so to živahno kupčijo zavidno gledali in s silo napeljali promet na svoje pristanišče. Napadali so trgovske karavane, ki so prihajale iz Kranjskega, jih oropali in trgovce pretepli. Isto se je dogajalo, kadar so se vračale čete tovorne živine. obložene s soljo, vinom ali oljem. Istrska mesta so prosila Benečane za pomoč. Kmalu je poslala republika 20.000 mož, ki so z morske strani naskočili Trst. Toda mesto je bilo dobro utrjeno in ker se ni vdalo, so prišli Benečani z dolgotrajnim obleganjem. — Tržačani so prosili pomoči bližnje deža-le in cesarja Friderika. Do-šlo je 2000 konjenikov in tisoč strelcev, ki pa niso bili kos številni beneški premoči. Benečano so zaprli celo cesto proti Kranjski in zasedli nekaj krajev na zgornjem Krasu. V Trstu je zmanjkalo živeža, tako so morali obleganci jesti celo podgane, miši in omehčano usnje.
(dalje prihonjič)
TRI LETA VOJNE V EVROPI
(Iz 2 strani)
čarterju.
Takoj je postalo jasno, da mora priti do zapadne fronte, da mora priti do sporazuma in koalicije med Za-padni silami in Sovjetsko U-nijo proti hitlerizmu. Za-padna fronta je bila in je ključ k zmagi nad Hitjerje-vo Nemčijo.
Pričakovanje anti-fašisti-čnega sveta se je deloma u-resničilo, ko je dne 11. junija bilo naznanjeno, da je Molotov obiskal oLndon in Washington, da sta Roose-velt in Churchill dala časno obljubo za otvoritev druge fronte kakor tudi tesno povojno kooperacijo. Svet se je oddahnil v nadi, da se bo pričela resna vojna proti Hitlerju z invazijo Francije, Norveške ali Italije. .
Do sporazuma je prišlo šele, ko so se v Londonu in Washingtonu zavedli dejstva,, da je nacijska Nemčija glavna sovražnica in da narodni interesi Anglije in A-merike iziskujejo zvezo z Sovejtsko Unijo proti Nemčiji, Italiji in Japonski. S tem se je vojna spremenila v ljudsko osvobodilno vojno proti fašistični tiraniji.
Od sporazuma je preteklo precej dragocenega časa, toda Sovjetska Unija se še vedno sama bori proti Hitlerju. Pomoč, ki prihaja iz Anglije in Amerike je še vedno kot znak priznanja, v glavnem, da se obdrži Sovjetsko Unijo v vojni, mesto da bi vsi složno udarili po Hitlerjevi Nemčiji z vseh mogočih straneh. Z sporazumom se je mislilo, da bosta Anglija in Amerika takoj izvršili dano obljubo in prevzeli enako breme v vojni, kajti to je edini način,, da se zagotovi zmago nad Hitlerjem.
Apizarji se sklicujejo, da militarna moč Anglije in Zdr. Držav ni dovolj razvita za invazijo. Te militarne "ovire" pa se bo takoj odstranilo, kakor hitro se bo odstranilo organičen strup munichisma, ki je na poti druge fronte in osvoboditev narodov, ki komaj čakajo na skupno akcijo proti Hitjer-ju. Odstranimo muniharje iz važnih položajev in zmaga nad osiščem bo pospešena brez nesmiselnih nadalj-nih žrtev in muk.
London — Iz vesti, ki je prišla iz Stockholma, se zatrjuje da je bil odstavljen od poveljstva feldmaršal Fe-dor von Bock, pri Stalingra-du.
Omenjeni je bil enkrat prej odstopil o dpoveljstva, ko je bilo prišlo do nesporazuma med njim in Hitlerjem, ter. se zatrjuje da bi to bil vnovič vzrok njegove odstavitvi sedaj o dborbah pri Staljmgradu.
Ako je vest točna vsekakor kaže, da je prišlo v nacističnih krogih ne samo do nesporazuma, marveč neuspeh v borbi za Stalingrad jim je zmešal račune.
Iz najnovejših poročil se zatrjuje da Hitler vrgel nad 100 divizij v borbo na Stalingrad. Toda uspeh v borbi se je pričnel obračati v na-spronto smer, namreč junaški branitelji Staljingrada ne samo da so v obrambi mesta, ampak so na mnogih krajih tudi v proti napadih in so potisnili hitlerjeve horde iz mesta. Ta junaški odpor braniteljev Stalingiada in nove proti ofenzive Rdeče Armade, so ogotovo zmešale račune firerja, ko je začel z odstavitvijami svojih maršalov. Nadejati se je da se bodo ti računi v bodoče toliko bolj zmešali in da ne bodo vsi generali utegnili biti kos borbi na Sovjetskem ozemlju.
KOT VJETNIK V ROLGARSKIH KONCETRA-CIJSKIH TABORIŠČIH
(Iz 3 strani)
Odšel sem proti izhodu iz kaznilnice črez dvorišče in sem v sredini dvorišča o-pazil — giljotino. Ta je na glavnem vhodu in sredini dvorišča tako, da je vedno pred očmi vsih kaznencev,* ko pogledajo skozi edino o-prtino med zidom, ki služi kot za okno. Njihov pogled v svet je omejen na vse drugo, razen srednjeveške mučilnice giljotine, katera v sredini omenjenega dvorišča izraža svoj pošastni pogled na živlenje in smrt. zTakoj naslednji dan mraz me je spreletel,, ko sem slišal, da je moj prijatelj s 11 drugih študentov univerze v Sofiji, bilo obešeno na tem dvorišču. Edini "zločin", ki jim ga so oblasti pripisale za smrtno kazen je bil ta,
ker so med študenti kritizirali vlado, sestavljali rezo-lucije protesta in pa delili letake v tem oziru,, kar je vsebovalo protest proti politiki bolgarskih kvizlingov.
Končno bil. sem tudi sam aretiran po gestapovcih in bolgarsko policijo. Obtožili so mene, da sem nepokorljiv anti-nemški element in da je "Daly Express" tudi proti nemški časopis) Tako se sem znašel v celicah, kjer sem prej obiskoval moje prijatelje, topot že pokojnega Mi-kolov?a Royan, ter - njegovih zvestih somišljenikov.
Nisem bil sam. Z menoj je bilo še nadaljnih šest prijateljev Royana. Zaprli so nas sedem v pet stopal široko in 10 stopal dolgo celico.
(Dalje prihodnjič)
Ljudmila in njena dva tovariša ob podpisu v spominsko knjigo u Torontu.
VSESLOVANSKI KONCERT V KIRKLAND LAKE
Dne 11 oktobra je določen dan za Vseslovanski koncert v Kirkland Lake, ki ga priredi več slovanskih organizacij v tem mestu v Poljski dvorani Wood St.
Koncert se priredi v svrho solidarnosti Slovanov tako v tem mestu, kakor tudi delno z tem pomaga junaški borbi našega zaveznika Sovjetski Uniji,, ter delno našim bratom in sestram v domovini.
Spored koncerta bo zanimiv s bogatim programom. Izmed programa bodo nastopili tudi govorniki od slovanskih narodnosti. Vsled tega vabimo vsa društva in organizacije v tem mestu ako še niso določili svojega programa in pa sodelovanja k tej pomoči, kakor je omenjeno, naj to store čim prej, da sestavimo za ta dan program bratske in borbene so-
lidarnosti z vsimi junaškimi narodi v borbi proti krutega sovražnika fašizma.
Uljudno vabimo vse rojake in rojakinje za polnošte-vilno vdeležbo. Naj ne bo niti ene slovanske hiše v Kirkland Lake, a da bi ne bila vdeležena na koncertu. Pridite rojaki in rojakinje, tudi povejte svojemu znancu in prijatelju, da je dan 11 oktobra — dan bratske solidarnosti Slovanov v Kirkland Lake, ki dejansko čutijo vso težino borbe proti fašizmu in hočejo tudi dati svoj delež tako materijalno, kakor tudi moralno,, za njegovo vničenje.
Naj bo to naša bratska manifestacija daleč v novi domovini Kanadi z junaškimi bojevniki na bojni črti Sovjetske Zveze in naše stare domovine.
Vseslovanski odbor.