3 nč.
18. številka.
za* sredo 125. februvarja 1896,
(v Trsta, v torek zvečer dne 11 februvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOIT"
izhaja po trikrat na teden t Šestih tedanjih ob torkih, četrtkih in aobot»lt. /jutranje izdnnje iz-haja ob ti. uri zjutraj, večorno pa ob 7. ari vočer. — Obojno izdnnje stana : z« Jeđenmese« . f. 1-—, i«®« Avstrije f. 1.50 za tri mesec . , * S — . • ■ z« pol leta . . . 6.— . . ".J"-za v*e leto . . T	* » ■ * —
Naročnino Jt plačevati naprej oaročbe brez piiložene naročnine ee oprava ne •zlra.
Posamične Storilke ae dobivajo v pro-dajalnioah tobalta v lrniu po 9 nvč., iavon Trat* po 41 nvl.
EDINOST
Oglasi oe račune po tarifu v petitu; zu DasloTH z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnica in javne zahvale, do« m a <M oglasi itd. se računajo po pogodbi
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu: alica Caserma 13. Vsako pismo mor« biti frankovauo. ker nefrankovana se ve iprejsinajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, rekU«ruacij« in oglase sprejema nprctvn4Af.vo ulina Molino pit-col« hst. H, (I. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cife to proste poštnine.
GI
'„T ««a«iM J*
Po zaključenju deželnega zbora istrskega.
Italijanska stranka v Istri, oziroma italijanska večina v deželnem zboru v Poreču so zares ■rečni ljudje. Da le pokažejo enkrat malo prijaz-neji obraz, ne le da hitro pade zavesa krščanskega usmiljenja in odpuščeuja čez vse njih grehe, ampak ie Fleisszettel dobe hitro, črno na belem in Jpred vsem svetom.
V hipu, ko najbrže členi veleslavne veČine deželnega zbora niti niso ie ostavili „patrijotiških", a za naše poslance toli opolzkih in nevarnih tal poreskih in so morda še banketovali v proslavo srečno dovršene in toli sijajno vspele vojne proti slovanskemu življu, proti ustavi avstrijski, proti za-konom, proti avtoriteti vlade in slednjič tudi — proti jasni in določni volji Nekega druzega: v istem hipu je bil že tiskan „Fleisszettel" črno na belem v predalih — kakor neverjetno tako resnično — naše „T r i e s t e r Z e i t u n g".
Da sta tak hvalo-in slavospev napisala „Fic-colo" in „Indipendente*, bila bi stvar čisto naravna, kajti veleslavna večina deželnega zbora istrskega je letošnjim svojim delovanjem res v podvojeni meri zaslužila brezpogojno pohvalo se strani omenjenih dveh glasil italijanskega radikalizma in vseh onih krogov, kojih program obseza jedno samo točko: intransigentstvo, brezpogojno odklanjajoče stališče nasproti državi Habsburgov. Od te strani bila bi torej hvala umevna sama ob sebi, ker bi bila le lo-giška posledica poznanih programov, stremljenj in ciljev; ali da je tak slavospev zagrešila naša „Triester Zeitung", v katere predalih bi morali pričakovati neizprosnega nasprotstva onim stremljenjem in „idejalom*, s katerimi se brezpogojno identifikuje tudi laška večina v rečeuem deželnem zboru — in za to trditev imamo drastičnih dokazov v rokah; le malo potrpljenja, pride še marsikaj na dan —, da je torej naš nemški list napisal tak slavospev, to pa ni umevno samo na sebi, ni naravno, in ni logiško — to nam daje misliti. Po vsem tem, kar se je letos zgodilo v Poreču in v Piranu, bi moral meniti človek, da je tak slavospev — na kratko povedano — nemogoč v listu, ki z vsem svojim nastopanjem vzbuja videz, kakor da mu je v prvi vrsti naloga biti tolmačem ne le naše lokalne, ampak tudi osrednje dunajske vlade.
PODLISTF.K.
Pastrka
„Naturalistična" slika iz domačega življenja.
Spisal Ivan Fajdiga.
(Dalje).
V temni slntni se je dekle zganilo in dejalo : „Kaj hočete ? Saj mi lahko doma poveste, ako je kaj tacega. Le urno poženite, saj ste tudi v mesto podili, da so naju gledali ljudje, čeravno je bilo Še časa dovolj !w
„Ti si včasih malo čudna, Marjanica; a jaz ti imam zares nekaj razodeti, česar žena moja vedeti ne sme. Čuj me, v stiskah sem, v velicih stiskah, denarja trebam, dolžan sem, v malo tednih
me požen6 iz doma, ako ne plačam--ti, ti
sama me zamoreš oteti pogina, Marjanica usmili se me!"
Dekletu je glasno bilo srce in Selan je ustavil konja, krepko drže za vajeti ter nadaljeval :
Čudno zelo čudno je vedenj« naše „Triesterice", a ravno zato, ker je toli Čudno, je tudi — značilno.
Minole sobote, istega dne torej, ko se je zaključil deželni zbor istrski, se je požurila naša „Triester Zeitung", da napravi svoj globoki poklon pred veleslavno večino deželnega zbora istrskega, pospevši se do nastopne — kako bi rekli hitro?! — neverjetnosti: „S tem (se svojim sklepom gledć pogodbe z občino tržaško za gradbo norišnice) ni le dokazal deielni zbor, da resno misli na varovanje življenskih koristi kronovlne, ampak pokazal je tudi, da je, z o z i r o m na č 1 o -v e k o I j u b n i i n e t i š k i n a m e n ter na spoznanje, da Istri ni mogoče zgraditi si lastne norišnice ter jo vzdrževati, velikoduien dovelj, da je mogel zapustiti do neke mere opravičeno avtonomistiško stališče, do kakoršnega naziranja se ni mogel povspeti deželni zastop gorisko-gradiščanski".
Potem naglasa še „Triesterica" v posebno pohvalo, da siromašna kronovina istrska, koje letni proračun za malo presega svoto 450000 goldinarjev, hoče prispeti za zidanje skupne norišnice celih 162.000 goldinarjev.
Sklepa deželnega zbora istrskega glede prispevka za norišnico samega na sebi nočemo kri-tikovati razsežno se stvarnega stališča; zelo umestno pa je vendar vprašanje, da-li ni svota 163.000 gl. veliko previsoka v tak namen za toli malo in siromašno kronovino, kakorsna je istrska. Mi smo gotovi prvi, ki radi poštevamo toliko človekoljubni kolikor etiški moment, torej veliko potrebo takih zavodov, vendar pa menimo, da bi trebalo velike previdnosti pri dovoljevanju takih svot, zlasti ako pomislimo, da so gospodarski oduošaji v tej pokrajini Še v najprimitivnijem stanju in da je tu še drugih veliko nujnejših potreb, ki so toliko človekoljubnega in etiškega, kolikor tudi narodnogospodarskega in vsled tega tudi emiuentno kulturnega pomena. Jako pa nam je ustregla •Triesterica*, da se jej je v nje velikem navdušenju za modro previdnost in skrbnost veleslavne večine deželnega zbora istrskega videlo umestno pokaditi pod nos deželnemu zboru goriškemu : v i d i š, ti se nisi mogel popeti do takih vzvišenih nazorov! Kakor rečeno, zelo všeč nam je, da je „Triesterica" napravila to paralelo, kajti
„Ti sama me zamoreš oteti, otmi ine! Tii tiseč imaš, Čemu ti bodo vsi ? Daj mi polovico in rešen sem ; Matiju ni treba denarja, ker ima zadosti, jaz pa--Marjanica, čuj me I Ako me
ne otmeš, mora me biti konec in sedaj je trenutek, da izpeljem svoj sklep: tu doli glej, v črnem propadu, grmi globoki slap, v njem končam si življenje — ali hočeš ?"
„Dajte mi denar I", reklo je hlaotno dekle in seglo proti Selanovemu žepu. „Ali hočeš ?M, je hropel on. „Denar mi dajte in potem Vam povem, za-hreščaloje dekle.
„Denarja ti ne dam, ali--
„Denar mi dajte, ker je moj, jaz sama lahko storim, kar mi je drago!", rekla je in šiloma zgrabila za Selanov žep. A le-ta prijel je s krepkima rokama dekleta čez pas in jo dvignil raz voz, — v hipu jo je treščil v propad, kjer se je čul samo bolestni vik in glasni čopot valov
„Doseženo!", rekel je Selan in pognal konja
vspodbudila nas je, da povemo odkrito svoje me-nenje tudi v tem pogledu.
V Gorici imajo nekoliko besede tudi slovenski poslanci, v Poreču gospoduje absolutno italijanska veČina. Naravno je torej, da so politiški odnošaji med morodajnimi krogi v Trstu in med Porečom nekoliko intimneji, nego pa med istimi krogi tržaškimi in pa med ukupno deželno zbornico O o r i š k o 11 In premišljajočim o teh odnošajih se nam elementarno silo usiljuje menenje, da pri sklepanju pogodbe radi gradnje ukupne norišnice, — ob kateri priliki se je pokazala pokrajina istrska zares toliko „velikodušno", da je ta velikodušnost, z ozirom na veliko siromaštvo v deželi prav blizu grešne potratnosti — so v Poreču poleg „človekoljubnih in etiških motivov* vplivali tudi politiški motivi one poznaue struje v našem politiškem življenju, ki smatra Trat svojim središčem za pospeševanje poznanih ciljev italijanskega radikalizma. Dvomimo torej, da bi bila večina deželnega zbora istrskega toli darežljiva tudi tedaj, ako bi v Trstu, oziroma v naši mestni palači vel drug duh, nego veje sedaj, po priliki tak, kakoršnega bi „Triesterica* morala širiti!! Mi se svoje strani, in z nami marsikdo drugi, nismo popolnoma uverjeni o Čistosti „človekoljubnih in etiških motivov", ki so vodili večino deželnega zbora istrskega pri tem vprašanju ; :n ta sklep nikakor ni tolike važnosti, da bi mogel opravičiti „Triester Zeitung-o", ki je kar z jedno potezo hotela napraviti tabula rasa v oni knjigi, kjer so zapisani neodpustni grehi one in iste večine deželnega zbora istrskega, zlasti da bi mogel opravičiti gorostasni in z resničnimi odnošaji v dija-mentralnem nasprotju stoječi rek: „da večina deželnega zbora zaresno čuva življenske koristi pokrajiue.
Da pa se nam ne poreče, da le podtikamo in tožimo, ne da bi navajali dokazov in vzgledov, dotekniti se hočemo tu par vprašanj.
Znano je, da je zahvaliti le vztrajno in neumorno delovanje uzor-moža in uzor človekoljuba dra. Laginjo, da je prišlo v razgovor vprašauje zemljiške odveze v Istri. Le po pritisku tega moža bila je italijanska večina prisiljena poprijeti se tega vprašanja, in tako se je doseglo slednjič, da se je isto približalo ugodni rešitvi s
proti domu. „Stara, kar si želela, zgodilo se je, rešena sva, a greh naj leži na tvoji vesti!"
„Si jo?", prihitela mu je nasproti prašajoča Selanka, videča da se vrača sam.
„Tiho bodi !", zašepetal je on „toda veš kaj ? Ako bi bil kdo videl? Ravno je posijala luna, ko sva se vila in sem jo treščil v globo-Čino: skrbi me. Čakaj, sedi na voz in popeljem okoli hiše, da me ne vidijo prihajati sosedovi".
Voz je zavil v nasprotno stran hiše in v istem trenotku, ko je izginil na dvorišču, bližala se je od ceste črna človeška senca in se izgubila v hiši.
„Ne boj se, živa duša ne bo slutila, da si jo nalašč 1" dahnila je Selanka, ko sta z možem sedela pri mizi in jedla cvrtje za večerjo. Ako jo jutri prinese voda do jezil, govorili bodo, da je pala v vodo in stvar bo pri kraju. Midva pa le imava, kar sva hotela in Pohorjev Matijčsk naj si išče nevesto drugod!"
(Konec prihodnjič.)
tem, da se je vlada izjavila pripravljeno odpisati ta dolg se svoje strani, ako to isto stori tudi dežela se svoji strani. Odahnili smo se, kajti uver-jeni smo bili, da italijanska večina stori vse mogoče, da čiin preje privede to vprašanje do ko-nečne rešitve. Kruto smo bili prevaljeni, kajti to za vso deželo zares vitalno vprašanje je danes še v istem stadiji, do kojega jej je do pred letom dni dognal — dr. Laginja. To nemarnost s strani deželnih oblasti je obsojati tembolj, ker so kmetje-dolžniki pri tem provizoriju še na slabšem, nego so bili poprej. Pri tem stanju ne morejo poplačati svojega dolga tudi ko bi hoteli in tako sčistiti svojega premoženja, čemur je posledica ta, da ne dobe nikjer kredita, nego pri — oderuhih. A kdo ne ve, da je ceni kredit med prvimi pogoji za povzdigo gospodarstva?! Večina deželnega zbora istrskega ne pozna takih ozirov, ker želi, da kmet ostani v razmerju tužne zavisnosti. Ali se tako skrbi za življenske koristi pokrajine?!
Zatrdili smo že gori, da i mi umejemo in odobrujerno skrb za one nesrečne, ki so zgubili najdragoceneji dar božji: svojo zdravo pamet, ki je glavna posebnost, razlikujoča med človekom in živaljo. Ali čudna je ta skrb za kakih 60, 80 bolnih na umu, ako pomislimo, da v isti hip dopuščajo, da na tisoče in tisoče otrok mrjo kulturne smrti!! Lepo je in prav, da gospoda skrbe za bolue na umu, ali ta »velikodušnost" nam ne ugaja ni malo, ko se spominjamo, da je ista večina odrekla kredit za zidanje ljudskih šol. Onih 60 ali 100 bolnih naumu bi na vse zadnje lahko preskrbeli v kakem zavodu izven pokrajine — pri čemer bi šlo le za to, da bi bili stroški za par goldinarjev veči —, ali nad 20.000 otrok, ki ne obiskujejo nikake šole, ker je nimajo, teh 20.000 duš, umirajočih kulturne smrti, ni mogoče poslati iz pokrajine. Iz pokrajine ne morejo, v pokrajini nimajo šole — ergo : k u J t u r n a s m r t!! Ali se tako skrbi za življenske koristi pokrajine ? !
Po Istri nimajo ni cest ni pitne vode, a denar določen v ta namen, leži lepo v blagajnah. Gospoda menda niti ne mislijo na to, da dobra občila povspešujejo kupčijo, torej javno blagostanje v deželi; gospoda niti ne mislijo na to, da brez pitne vode ni javnega zdravja, a brez ugodnih zdravstvenih odnošajev ni mogoč ni gmotni ni kulturni napredek. Gospoda so se se tudi letos pokazali slepe in gluhe za take stvari — ali se tako pospešujejo življenske koristi v pokrajini ? 1
Kmetijstvo v Istri je Se v najprimitivnejem stanju — v tem pogledu je Istra najmanje za 50 let za drugimi pokrajinami. Deželnim oblastim je dolžnost storiti vse mogoče za povzdigo pokrajine tudi v tem pogledu. Zasnovali so sicer kulturni svćt, ali tako, da je popolnoma tuj ogromni večini kmetovalcev. Učiti bi hoteli ljudstvo v jeziku, kojega ljudstvo ne razume. To je blaznost: politika za plugom in v vinogradu. In ko so Slovani posegli po sredstvu samopomoči, ko so si jeli sami snovati gospodarske zadruge in so si osnovali prepotrebno vinarsko zadrugo — kako se je odzval kulturni svčt temu plemenitemu nastojanju?! Niti ne odgovaija na dopise teh zadrug! Ali se tako varujejo življenske koristi v pokrajini !
Prošnje izkušenih in uzornih učiteljev za definitivno nameščenje leže leta in leta pri deželnem odboru samo zato, ker nimajo laških kompetentov za tft mesta. Umevno je, da se dotičniki čutijo oškodovane v svojih pravicah in v svojih koristih in lahko je umevno, da so ozlovo'jeni in zgubljajo vesftje do svojega poklica. Kdo trpi na tem ? Šola — kulturno stanje v deželi! Ali se tako varujejo življenske koristi v pokrajini ? 1!
Ali Vam ni se zadosti ? O d£, še bi lahko navajali, toda prostor je preskromen. Sicer pa menda zadošča že to v dokaz, da je bil povsem zgrešen, deplaciran, Fleiszettel v „Triesterici" na adreso veleslavne večine deželnega zbora istrskega. Mi nočemo in ne moremo zasledovati tu, koji vzroki so nagnili nemški list do tega nezasluže-nega slavospeva, ali to jej povemo, da s tem svojim čiuom ni položila »vojega tributa na oltar resnice, kajti konstatovati moramo tudi ob letošnjem zaključenju deželnega zbora istrskega — in sklicujemo se pri tem na gori navedene vzglede —, da večina deželnega zbora likakor ne varuje življe n s k i h koristi v pokrajini in da je nje nivo v
tem pogledu globoko nizko pod vsemi drugimi deželnimi zbornicami v tej državi.
Draga »Triesterica" : das war kein Meister-stiick !
Razmere pri sodiščih na Primorskem.
Interpelacija poslancev Alfreda C o r o n i n i j a in tovarišev v deželnem zboru goriškem na Njega Prevzvišenost c. kr. justičnega ministra radi kazenske zadeve proti odv. drju. Marku Morpurgo.
Dne 15. t. m. se je vršila pred c. k. okrožnim sodiščem kazenska obravnava proti odvetniku drju. Marku Morpurgo radi krive prisege.
Kolikor se dđ, posneti iz kazenske javne obravnave, poveril je Ivan Katnik, c. kr. sodni sluga v Gorici, kot varuh maloletnih otrok pokojnega svojega brata neko pravdo imenovanemu odvetniku; to pravdo je izgubil ter bil primoran plačati svojemu pravnemu zastopniku gld. 152.52 a. v., t. j. na troške sumarne pravde. Ta znesek odštel je dne 23. junija 1887., kar kaže lastnoročno pisana pobotnica odvetnika dra. Marka Morpurgo.
Leta 1894. tirjal je imenovani odvetnik od Ivana Katnika še jedenkrat plačilo že odštete svote. Ker je Katnik izvirno pobotnico založil in se krčil priznavati dolg, prišlo je do pravde, izidom katere je odvetnik dr. M. Morpurgo dne 16. februvarja 1895. prisegel, da plačila odvetniških prislužkov v znesku gld. 152.52 avs. vel. ni nikdar prijel.
Po končani pravdi posrečilo se je Katniku najti pobotnico. Ker mu odvetnik dr. M. Morpurgo ni hotel povrniti vse škode, uložil je Katnik kazensko ovadbo. C. k. okrožno sodišče se je b r a-n i 1 o sprejeti ovadbo na zapisnik ter je predsednik sodišča skušal Katnika odvrniti od ovadbe.
O tem je govoril dne 19. julija 1895. posl. dr. Gessman v državnem zboru, je opozarjal na pristransko ravnanje c. kr. okrožnega sodišča goriškega na korist in na ljubo odvetnikom Židov« skega rodu ter se izrazi: ,es soli bfters vorkom-men, dass solcbe Meineide von interessanten Mit-btirgern gesehvvoren werden".
Navzlic temu se je kazenska pravda zatezala tako, da je še-le dne 18. decembra 1895. bila določena glavna obravnava.
Prošnja zasebnega udeleženca Ivana Katnika za odreditev drugega kazenskega sodišča se je glasom odloka od 26. okt. 1895. št. 5593 odbila.
Obravnava se je brez pravega razloga odnesla na 3 5. dan januvarja tega leta, pri kateri je sodni dvor odvetnika dra. Marka Morpurgo oprostil krivde in kazni ter odkazal zasebnega udeleženca na redno pravdno pot.
Sodni dvor sprejel je jedini neutemeljeni izgovor obtoženca, izgovor pozabljivosti, izključil hudobni uaklep, pripoznavši sicer vse stvarne znake hudodelstva krive prisege, ter kazensko pravdo končal po skoi o desetmesečnem teku.
Odvetnik dr. Marko Morpurgo je izkazal pred sodiščem izredno dober spomin, da je oni mesec, ko je vprašavno svoto gld. 152.52 prejel od Katnika, vknjižil v manjših zneskih 159 gld., da pa je pozabil prejem jedinega večega zneska in tega zneska vsled pozabljivosti tudi vknjižil ni.
Državni pravdnik povdarjal je pred sodnim dvorom vse merodajne okoliščine in posebno to, da priprosteinu kmetu pri obtožbi radi krive prisege nikdar ne pomaga izgovor: „pozabil sem". (Živahen smeh med poslušalci. Razni klici: Tako je, tak6! — Predsednik zvoni), toliko manj mogel bi se uslišati isti izgovor iz ust pravnega zastopnika kmetov, odvetnika dr. Marka Morgurgo, ter da je prepričan o tem, da obtoženec je vedč prisegel po krivem. Vsled oprostilne sodbe uložil je pritožbo ničnosti.
Ker je tukajšnemu prebivalstvu furlanske in slovenske narodnosti splošno znana vsiljivost odvetnikov židovskega rodu;
ker je istemu prebivalstvu dobro znano prijateljsko občevanje soduikov pri tukajšnjem c. kr. okrožnem sodišču z odvetniki sploh in z doktorjem Marko Morpurgo posebej ;
ker je prebivalstvo slovenske narodnosti vajeno slišati vse obravnave pred c. kr. okrožnim sodiščem v Gorici lo v italijanščini in je odvetnik dr. Marko Morpurgo jeden glavnih stebrov goriškega italijanstva ;
ker je vsled zatezanja kazenske preiskave proti istemu in vsled proglasitve oprostilne sodbe ljudstvo splošno vznemirjeno in trpi ugled sodišča;
si podpisani usojajo vprašati:
1.	Ali je Njega Prevzvišenosti znana kazenska zadeva proti odvetniku Marku Morpurgo radi krive prisege?
2.	Kako je opravičiti okolščino, da se prošnji zasebnega udeleženca Ivana Katnika za odreditev drugega sodišča ni ugodilo, — oziroma :
kako je to, da zastopnik državne oblasti pred sodiščem, t. j. c. k. državno pravdništvo, ni delalo na to, da bi se preiskava in sodba vršila pred drugim sodiščem ?
3.	Ali misli Njega Prevzvišenost po državnem pravdništvu delati na to, da se za slučaj razveljavljena proglašene sodbe odredi za obravnavanje sodni dvor izven področja c. kr. višega sodišča tržaškega?
4.	Kako zadoščenje misli dati žaljenemu pravnemu čutu prebivalstva ?
V Gorici, dne 31. januvaija 1896.
Polltiike vesti.
V TRSTU, dne 11. februvarja. 1898.
Deželni zbori. V deželnem zboru goriškem je sedaj menda konec obstrukciji Italijanov. V včerajšnjo sejo je došel namreč tudi knezonadškof dr. Z o r n , kakor se govori, po prizadevanju vlade. Poslednji je bilo seveda neprijetno, da so Italijani vsaki hip bežali iz dvorane. Naprosila je torej knezonadškofa, naj se udeležuje sej in tako popolni potrebno število za vse slučaje. V včerajšnji seji je vladni zastopnik odgovoril na dve interpelaciji (Na kateri, tega neverno.) Posl. Dottori j« interpeloval radi zgradeb v varstvo bregov Soče, posl. Alfred Coronini radi naredeb šolskih oblasti. Volitev posl. P a n i g a i a se je odobrila. Slovenski obrtni šoli se je dovolila letna podpora 1000 gld. Glasovali so po imenih, iz česar sklepamo, da je italijanska stranka glasovala proti. Proračun deželnega zaklada za leto 1896. se je odobril, zakonski načrt za pobiranje davka na stanarino v Gorici pa se je izročil deželnemu odboru v proučevanje. Slednjič sta se vsprejela zakonska načrta za zboljšanje gmotnega stanja učiteljem in v varstvo nasadov planik.
V deželnem zboru češkem je posl. Baksa tako ostro napadal Nemce in veleposestnike, da ga je predsednik pozval na red. Veliko nevoljo je provzročilo, ker je tiral v razgovor tudi dinastgo in osebo vladarja, zatrdivši, da Čehi ne poznao avstrijskega patrijotizma. Govorniku sta odgovar-jala posl. Schlesinger in grof Bouquoy, naglašuj* poznani patrijotizem in zvestobo naroda češkega do vladarske hiše. Oba govornika sta branila tudi namestnika Thuna, hvaleča požrtvovalno delovanje poslednjega za blagor vse dežele. Pripomniti bi bilo tu, da posl. Baksa pripada najskrajnejšim življem v Češki stranki. Zapomniti si pa moramo tudi besede nemškega poslanca Schlesingerja, ki je rekel, da avstrijski Nemci so ponosni na to, da pripadajo velikemu nemškemu narodu, vendar pa so bili vsikdar in hočejo ostati dobri Avstrijci. Zapomniti si je to, če bi nam kedaj še hoteli očitati „panslavizem" in »ruske rublje". Kar velja za Nemce, velja tudi za nas: tudi mi smo in ostanemo dobri Avstrijci pri vseh svojih simpatijah do velike slovanske družine.
Deželna zbora Bukovi n skega in M o -ravskega zaključili so včeraj.
Ogerska. Kako se na Madjarskem gradč železnice, kažeta dva notarijalna spisa, objavljena v opozicijskih listih. Odnašata se k velikemu županu borsodske županije Jul. Mikloša. Prvi je pogodba med Miklošem in miskovškim odvetnikom Jos. Szabom gled6 financovanja in zidanja vici-nalne železnice v dolini Boldve. Mikloš, ki je dobil koncesijo za zgradnjo, oddal jo je Szabu, zavezuje se, izposlovati pri trgovskem ministru, da se sprejme prenos koncesije na znanje, zajedno prenaša na Szabo vse ugodnosti in doneske od vlade, municipija, mest, društev in posamičnikov, in jamči, da bodo ti znašali 609.000 gld. Kot honorar za vse to plača Szabo Miklošu 80.000 gld. — Drugi je list, v katerem obeta Mikloš Szabu, da ves svoj vpliv zastavi v dosego teh ugodnostij: povišanje gradbene glavnice od 1,741.000 gld. na 1,900.000
gld., povišanje državnega doneska, ki gaje minister določil na 278.000 gld. s subskripcijo zakladnih delnic, tako da bo ves donesek znašal 35% gradbenega kapitala. Od svote, v kolikor je veča od zajamčenih 609.000 gld., dobi Mikloš 50 izplačanih 30 dnij po otvoritvi železnice. Dalje da se zniža donesek 190.000 gld., ki bi se imel plačati ogerskim državnim železnicam, od prihraojenja dobi zopet veliki župan 50%. Naposled obeta, da izposluje, da se sme most črez Šajavo zidati namesto iz železa, iz lesa, brez znižanja gradbene glavnice. — V Peštanskem saboru ožigosal je posl. Ugron ne le Mikloša, temveč vse javno življenje v Ogerski, kjer vlada neverojetna korupcija. Razpravljalo se je mnogo, kako bi se dale preprečiti in onemogočiti jednake prevare.
Madjarski list priporoča, naj se povsod, tudi iz cerkev, odpravi dvojni orel, ki je grb skupne monarhije. To da je potrebno v pogledu na pravo praznovanje domišljane madjarske tisočletnice. Hej, to so stebri monarhije!
Pastirski listi biskupov ogerskih vabijo svoje vernike k proslavi madjarske tisočletnice, dasi je uprav lani utrpela cerkev na Ogerskein velik poraz. A da vabijo v to tudi nemadjarske narode, je pač predrzno. Oni naj pomagajo proslavljati rod, ki jim dela nasilstvo in krivico, rod, ki jim ne pripoznava in ne privošči pravic. In cerkev naj bi bila vendar zavetnica zatirancem, ne pa, da jih nagovarja na to proslavje. „Slovaški rod žaluje po pravici, ker je zapuščen celo od svojega sveče-ništva", pravijo „Nar. Nov." — „Ko smo slavili tisočnico pokristjanjenja naših prednikov, so naši škoQe, izvzemši slavnega Štefana Mojzesa, molčali, Metodijevo mesto je spalo I A prihod naših dežela-nov Madjarov proslavlja hierarhija 1 Kako čast, kako pokorščino naj izkazuje takemu duliovenstvu ubogi zatirani Slovak ?• Tako piše katol. duhovnik rodoljub.	„Slov. Svet.*
Dogodki v Bolgarski. Car ruski je do-poslal knezu bolgarskemu nastopno brzojavko: „Čestitam globoko Vaši Visokosti na patrijotiškem sklepu, o kojem ste me obvestili v svojem pismu od dne 21. januvarja. Generalni major iz mojega spremstva, grof Goleničev • Kutuzov donese Vam moj odgovor in ima nalog, da se v mojem imenu udeleži slavnosti povodom vsprejema Vašega ljubljenega sina v naročaj narodne cerkve bolgarske."
V nekem vladnem listu je čitati, da Rusija ni nikdar hotela pretrgati zveze z Bolgarsko in je vedno živim zanimanjem opaževala usodo poslednje. A čakala je odkrite izpovedbe Bolgarov, da z opet zasnuje odnoš^je, naslanjajoče se na zaupanje, in brez vsakoršne sebičnosti. V to je storjen {prvi korak sedaj, ko je princ naprosil caija, naj poslednji odpošlje svojega zastopnika h prekrščenju princa Borisa. Nadahnen čutstvom velikodušnosti in odkritosrčne dobrohotnosti za Bolgarsko, ustregel je car prošnji Bolgarskega princa s tem, da odpošlje generala Goleničeva, da v njegovem imenu prisostvuje kakor kum pri prekrščenju.
Tako vladna izjava ruska, iz koje je razvidno, da se je Rusija jela zopet bližati če že ne osobi prinčevi, pač pa Bolgarski. Vsakako treba ta ve-levažni sklep princa Ferdinanda soditi z dveh stališč: z verskega in politiškega ali državnopravnoga. O verski strani dogodkov ne treba zgubljati mnogo besed: princ Ferdinand se je zagrešil proti cerkvi katoliški in glavar te cerkve mu ni mogel dati drugačnega odgovora nego mu ga je dal. Ako pa si ogledamo politiško stran, reči moramo, da najnovešji dogodki v Bolgarski zuačijo veliko zadoščenje Rusiji. In ravno dejstvo, da se je princ Ferdinand zgrešil proti lastni veri, da je stopil v nasprotje z glavarjem te cerkve, da je prelomil dauo besedo, da bode vzgajal svoje otroke v katoliški veri, da je pretrgal vezi sć svojo strogo-katoliško sijajno rodbino in da je morda porušil svojo družinsko srečo, in vse to, da bi se rešil iz zagate, v kojo je bil zašel pu svoji nenarodni in protiruski politiki, vse to priča, da je ni sile, ki bi mogla trajno porušiti ruski vpliv v Bolgarski. Kot katoliki moramo obsojati korake princa Ferdinanda, kot Avstrijci, želeči svoji državi zdravih vnanjih zvez, moramo pa želeti, da bi naša diplomacija crpila pouk iz sedanjih dogodkov na Bolgarskem in da ne bi nikdar več zidala avstrijskega * pliva na pesek. Le v poštovanju narodne volje in v dobrohotnem povspeševanju stremljenj narodov na Balkanu more Avstrija va-
rovati svoj vpliv in svoje koristi, nikdar pa pomočjo takega šarlatanstva in nasilja, kakoršno je bil uvel v Bolgarski glasoviti Stambulov. Proti-narodna, oziroma protislovanska politika je doživela grozen fiasko s prekrščenjem princa Borisa.
Kako hudo se je moral boriti Ferdinand se svojim lastnim prepričanjem in kako elementarno silo so pritiskali nanj dogodki, pričajo pač jasno besede, ki jih je spregovoril isti mitiolo soboto do deputacije sobranja. Rekel je, da je doprinesel velikansko grozno žrtev; dal da je za Bolgarsko svojo srečo in svojega otroka; z r a h 1 j a 1 j e zvezo se svojo rodbino in z onimi, ki so ga vezali na Zapad. Zato pričakuje od naroda zaupanja do njegove osebe pod geslom: »En Bog. en vladar in ena domovina". Knez je zaključil: Zapad je izrekel prokletstvo nad menoj, zarja V s t o k a obdaja sijajem mojo dinastijo in blišči nad mojo bodočnostjo. Tudi turški sultan je izrekel svoje zadovoljstvo na modri politiki bolgarske vlade. In to je menda dokaz, da tudi v Carjemgradu odločuje sedaj ruski upliv.
Italija v Afriki. Današnje vesti iz Eritreje ne glasć Italijanom nič kaj ugodno. Službenih poročil sicer ni in ni, toda vendar prihajajo jednemu in drugemu listu v Italijo zasebna poročila, dasi Italijani izganjajo Časnikarske poročevalce iz Eritreje, ker se bojč, da ne bi razglasili Italijanom neprijetne resnice. — Včeraj je došla v Rim vest, da so Soanci jako dobro preskrbljeni z vsakovrstnim živežem. Pravijo, da je te dni pisal Menelik Baratieriju „prijazno" pismo, v katerem mu je povedal kar na kratko, da se ne vrne prej v Antoto (glavno mesto kraljestva Šoancev), dokler ne požene Italijanov z Baratierijem vred preko Asmare. (Asmara je važna postajauka Italijanov v severnem kraju Eritreje, ne daleč od Masave. Ako torej hoče Menelik pognati italijanske usiljence preko Asmare, rečeno je s tem: spoditi jih hoče povsem iz Eritreje). To se pravi odkritosrčno govoriti! Prav verojetno je, da je Menelik res pisal Baratieriju v tem smislu, kajti Baratieri je zahteval brzojavnim potom nujne pomoči: 10.000 m&ž pehSte, 6 baterij topništva in se drugih malen-kostij, ki spadajo k redni vojski. Vsled te zahteve posvetovali so se italijanski ministri o tem, kaj storiti. Rimski listi pravijo, da je v tem posvetovanju zahteval Crispi, da je Baratierijevi želji ustreči brezpogojno in takoj, finančni in pa vojni minister pa da sta naglašala, da bi bilo to stvar parlamenta, ki jedini more dovoliti denar in vojake. No, Crispi pa da je pregovoril svoje kolege in obvezala je njegova. Baratieriju je sporočil po-popolno zaupanje vlad«, krone in dežele. Zahtevano pomoč pričn6 odpošiljati v drugi polovici t. m. (namreč 15 batalijov pehote in 2 bateriji). Vrhovno poveljstvo topništva v Eritreji prevzame menda vojvoda d'Aosta, brat kralja Umberta.
Različne vesti.
Trgovinska zbornica in pa železniško vprašanje tržaško. Sinoč imela je trgovinska zbornica tržaška sejo, v kateri so razpravljaljali o perečem tržaškem železniškem vprašanju. Borzna deputacija predlagala je v tem pogledu:
1.	Zbornica naj sklene: c. kr. ministerstvom za trgovino, železnice in za finance predložiti je spomenico za zgradnjo železnice čez Ture in nje podaljšanja po najkrajšem potu do Trsta, naglasivši nujno potrebo te železnice, kakor je to bilo obrazloženo 2e v prej izročenih spomenicah;
2.	Zbornica naj naloži borzni deputaciji, da izvede ta sklep.
Po kratki, a živahni razpravi vsprejela je zbornica ta predlog s 37 glasovi; proti predlogu glasoval je jedini dr. Combi. Prisotnih bilo je pri tej seji 38 članov izmed 46, ki jih šteje tržaška trgovinska zbornica.
Še nekaj o .mednarodnosti" na južni železnici. V številki od minolega torka, večerno izdanje, objavili smo dopis jednega naših tržaških prijateljev, v katerem dotični dopisnik nekako grenko-sarka-stično opisuje »mednarodnost", vladajočo pri južni železnici, t. j. zistem, ki na slovanskih tleh uporablja madjarščino, italijanščino, nemščino, celč francoščino in angleščino, samo — da se izogiba deželnemu, slovenskemu ali hrvatskemu jeziku.
Ta dopis je vzbudil pozornost nekega rodoljuba ki nam piše o tej »tvari: Prijatelj Vašega cenj. lista imel je popolnoma prav, ko je grajal „mednarodno" južno železnico. Še premalo je povedali Vedite, da so celč v vagonih, ki vozijo na progi Trst-Italija, vsi oglasi v nemškem in italijanskem, odnosno v madjarskem in italijanskem jeziku. Kaj ima, vprašam, slavna Madjarija opraviti v Italiji? Morda razobeša južna železnica take oglase, ker soglaša s simpatijo, ki jo goje Italijani in Madjari drugi do drugih in pa ker soglaša z njih sovraštvom do Slovanov ? A baš tako, kakor upošteva n. pr. istrska državna železnica naš jezik, baš takč mora ga upoštevati tudi c. kr. privilegovana južna železnica. Mar ima ona svoj privilegij za preziranje Slovanov ? Čemu pa ima v svojih predpisih nek paragraf, ki jej veleva, da mora objavljati svoje razglas« in pa razklicevati odhod vlakov v deželnih jezikih ?
Gospod urednik, moja misel bila bi ta-le: Naj se snidejo župani ali zastopniki onih slovenskih občin, po katerih teče južna žele?nica in pošljejo naj ali ravnateljstvu južne železnice (še boljše pa, kojemu naših gg. državnih poslancev) spomenico, v kateri naj odločno zahtevajo popolno ravnopravnost slovenskega, odnosno hrvatskega jezika z madjarskim ali nem&kim in italijanskim. Sramotno je za nas, da nas na tak način zapostavlja privatna ali privilegovana Železniška družba. — Prosim Vas gospod urednik, blagovolite izposlovati tudi pri drngili slovenskih časopisih, da bi se potegnili za naša prava in nastopili v označenem smislu proti južni železnici, ako Vam moja misel ugaja.
Za ranjene italijanske vojake v Eritreji nabrali so doslej v Trstu glasom II. izkaza: 3361 italijanskih lir in samo 29 gld. 10 nč. avstrijskega denarja. Tem povodom vsojarao se pozvati modri „Triester Tagblatt*, ki je tako ponosno zavrnil našo „neslano budalost", da natanjko pregleda imena darovalcev, objavljenih v II. izkazu milo-darov za omenjeno svrho. Je-li so ti gospodje, ki so darovali italijanske lire res vsi italijanski podaniki? Menimo, da niso. In ako bi res nabirali te milodare med seboj izključno le italijanski podaniki, naseljeni v Trstu, mislimo vendar, da v Avstriji tudi za Italijane veljajo krons kakov pla-čevalno sredstvo! Uverjeni smo tudi, da v slučaja, ako bi avstrijski podaniki, živeči v Italiji, nabirali za katero-koli potrebo Avstrije, bi gotovo označevali svoje prispevke tudi v ital. lirah, nikakor pa ne v avstrijskih kronah! (Ne bojte se, gospod urednik! To se ne zgodi z lepa. Kaj naj nabirajo v Italiji, ko sami nimajo nič! Stavec.)
Popravek. V današnjem zjutranjem izdanju je tiskarska pomota v politiški vesti .Deželni z b o r i" na 3. strani, I. stopec, zadnja vrstica 2. in prva 3. odstavka. Beseda „komisije" došla je vsled nepaznosti za jedno vrstico previsoko. Dotična dva stavka morata se torej glasiti: ..... Pač, jedno načelo je bilo lastno vsem: da je treba namreč z vsemi sredstvi boljšati šance za srečen izid volitev — za italijansko stranko*.
„V tem zmislu so postopale italijanske komisije kakor je ravno potreba nanesla".
Za Sežansko žensko podružnico sv. Cirila In Metoda nabrala je g.č Just. Rožič na svatbi g. Fr. Kumar-ja z gdč. Dragotiuo Španger-jevo, 8 kron. Bog živi narodna novoporočenca! — Gosp. Smerdu v Tomaju „pri Jakobu" v naglici nabral 60 stot.
Velika maškaiada .Tržaškega Sokola*. Kakor smo rekli že zadnjič, nadejati se je pri veliki maškaradi našega „Sokola* udeležbe iz vseh krajev sveta. Nismo se zmotili. Kolikor smo čuli doslej, bodo zastopana na tej maškaradi vsa slovanska plemena. In ker letos zime v pravem zmislu besede niti ni, razcvela se je že jedna prekrasna aso 1 n fi n i c a", ki hrepenč obrača zlato svojo glavo na našega „Sokola". A odbor „Sokolov" razumel je to drhteče hrepenenje ter obljubil „solnčnici", dajo navečer velike maškarade premesti v redutno dvorano gledališča Politeama. Hvaležno je vsprejela ts o luč niča" to zatrditev ter obljubila „Sokolu", da hoče nado« mestovati na veliki maškaradi ono žarko »olnce, koje avstrijskim Slovanom še dandanes ne sije tak6 prijazno, kakor drugim narodom. A na veliki maškaradi bode še drugih presenečenj! Dasi nam utegne kdo očitati indiskretnost, vendar objavimo tu brzojavko, ki nam je došla danes iz Črne Gore. Prosimo torej pozor:
„Edinost" — Trst. Tušem došla je deputacija Abesincev in Šoancev, da naprosi Črnogorce, naj pridejo pomagati peščici vojakov ubozega Menelika, ki se ne upa več braniti pred ogromno, hrabro italijansko vojsko. Črnogorci so pristali na to. Četa Črnogorcev z deputacijo Šoancev in Abesincev vred odpotuje v Trst. Ker dospć tje baš dne 16. t. m., obišče „Sokolovo" maškarado. Prosimo, javite to „Sokolu". — Plesalovid. — Ras Tebelik."
Slavni odbor „Tržaškega Sokola" naj si torej blagovoljno vzame na znanje to brzojavko, da dostojno vsprejme hrabre sinove Črne Gore, ki hite Človekoljubno v pomoč prestrašenim črncem. A ostalemu občinstvu, ki se morda utegne zba-ti „barbarskih" Abesincev, zatrjujemo že v naprej, da bode na veliki maškaradi vladala kljubu mešanici narodov in plemen uzorna disciplina, saj živimo v dobi „železne roke"!
H koncu omenimo še, da dotični gg., ki po pomoti ne bi dobili vabila na „veliko maškarado", naj blagovoli reklamovati vabila ali vsaki dan od 10. do 12. ure predp. pri upravništvu našega lista (Via Molin piccolo hšt. 3, II. nadstr.) ali pa v petek od 5. do 10. ure pop. v društveni telovadnici (na vogalu ulice Farneto in Amalia).
Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah vabi na veselico s plesom, katera bo de v soboto dne 15. t. m. v prostorih gostilne „Gospodarskega društva na Greti" (pri Ferlugi). Vspored: 1. G. Eisenhnt: „Krasni spol i ljubav", zbor. 2. Fr. Z. Koželsky: „Ločitev*, poluzbor. 3. „%: „Krojači« čevljar", šaljivi dvospev. 4. S...: „Krokarska", Šaljivi zbor. 5. D. Slavjanskij: „Milice", (polka), zbor. 6. Hostnik: „Dva gospoda pa jeden sluga", burka s petjem v jednem dejanju. Napeve priredil in uglazhil H. Ražem. 7. P I e s. — Med posameznimi točkami kakor pri plesu svira tržaški orkester. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina k veselici 30 nč. za osebo; k plesu za možke 50 nč.; za ženske k veselici in plesu 30 nč., samo k plesu 20 nč., sedeži po 10 nvč. — K obilni udeležbi uljudno vabi	ODBOR.
Veselica pevskega druitva „Hajdrih" na Proteku. Teško je bilo v nedeljo odločiti se človeku, kam bi šel. Tri veselice odličnih pevskih društev: na Prošeku, v Škednji in v Nabrežini. Povsod je bilo pričakovati krasne zabave, vsako društvo vse podpore vredno! No, mene je radovednost radi tiste italijanske zvezde na tržaškem grbu in o oni glasoviti afričanski vojski odločila za Prosek. Se vš da sem vedel, da tudi zabave ne bode manjkalo, saj slovć že od nekdaj proseške veselice.
Italijansko zvezdo sem res videl; še se šopiri na tabli okrajnega načelnika in gotovo se še bode. Kako nedolžno slovensko zastavo bi bili že davno odpravili. — O italijansko-afričanski vojski pa ne duha ne sluha! Samo generala či-čel-čut-a so mi pokazali, ki kakor kaže ime, mora biti pristen šoanec — toraj odpadnik. Jako vojevit se dozdeva, vedenja je povsem šoanskega; a v nedeljo bil je zelč pobit, ker so ga bili vsi njegovi slavni kolege in junaki pustili na cedilu. Cel6 Baratieri ali Cavatieri, ki je najbolj junaški, je pobral v nedeljo svoja kopita. Vzrok temu je menda popolno pomanjkanje pijače. Kdor pozna te junake, ve, da ne morejo izhajati brez pijače.
Zrak je bil torej čist. Ker se ljudstvu ni bilo bati te nadležne zalege, priteklo .je kar tru-moma v veselično dvorano, katera je bila kar natlačena. Pa so res zaslužili naši mladi Hajdri-hovci, da smo jih prišli poslušat; kajti peli so kakor slavčki milo, točno in ubrano, da se je občinstvo kar divilo. Teške so bile pesmi in morda premalo raznolične, a naši mladi pevci so spretuo premagali vse težkobe. Zbnri, čveterospev in solista, vsi so želi burno i a povsem zasluženo pohvalo. Vsa čast mlademu pevovodji. Kar je še manjkal o k popolni židuui volji, pripomogla pa je šaloigra, ki je vzbudila precej ^meha. Jako spretno so se sukali diletantje nežnega in krepkega spola ter storili svojo dolžnost. Le škoda, da se je Gregec, ki kaže dobro sposobnosti za igranje, malo preveč pačil. Posebej pa nam je pohvaliti gospo Kristino Nabergoj in Tončiko Guli č.
V premirih je pa zabaval občinstvo izboren vojaški orkester, ki je v občo zadovoljnost svi ral nekaj slovanskih komadov.
Toda z „besedo" ni bilo še konec veselja,
posebno ne za mladi svet, kateri se je vrtil in sukal ob glasovih mičnih poskočnic do ranega jutra. Stari pa so si znali kratiti čas na drugi način. S kratka, vse je bilo veselo in uprav ži-dane volje in pri tem je vladal najuzornejši red. Teško, da je bila tudi či-čel-čnt-ova garda tako dobre volje.
Ker je bil tudi gmotni vspeh povsem povo-Ijen, sme društvo „Hajdrili* biti ponosno na svojo veselico in — zadovoljno. A ona zalega naj se praska!	Vaš poročevalec.
Ob kronanju ruekega carja 24. maja v Moskvi, od vladaijev, ozir. njih namestnikov, udeležijo se slavnostij danski kralj in kraljica, Waleški princ in princeza, knez in kneginja Koburška, veliki knez in kneginja Hesenska, princ Albert pruski s soprogo, princ Sachsen Weimarski, prestolonaslednik romunski s soprogo in princ in princesa Battenberg. Papeža Leona XIII. zastopal bode Dunajski nuncij Agliardi, našega cesarja nadvojvoda Karol Ljudevit, nemškega cesarja brat princ Henrik pruski, italijanskega kralja princ od Aoste, Francoska republika pošlje dva visoka vojaška dostojanstvenika, šefa generalnega štaba gen. Boidesffrea in generala vojvodo Davoust d'Auerstftdta z velikim vojniškim poslanstvom. Sultan pošlje veliko vojaško odposlanstvo. Doyen diplomacije bode francoski poslanik grof Montebello. Pri slavnosti venčanja postavi se na slavnostnem prostoru carski paviljon v zloga 15. veka: zgradi se 11 karuseljev in 10 godbenih odrov, nastavi se 100 bufetov in 22 šotorov, v katerih bo bo točilo pivo in medica. Po-goščevanje naroda bode brezplačno. — Staroslavni Moskovski Kremi razsvetljen bode na večer s 500.000 plamenov v raznih barvah, zvonik Ivana Velikega pa s 14.000.	„Slov. Svet".
Avstro • ogerske železnice imele so koncem leta 1895, daljino 30,146 km. in sicer avstrijske 16.476, ogerske 13.670 km. Prevozilo se je na vseh železnicah 145. milj. oseb in 104 milj. ton. blaga. — Dohodki znašati so skupno 320,000.000 milj. gld.
Židov bilo je na Dui\jul. 1830. med 313.873 prebivalci 5,844, — leta 1890. pa med 1,314.897 prebivalci 118.4951
Sodnijsko. Dne 17. januvaija t. 1. popival ie policiji jako dobro znani SOletni težak Ivan Pe-rossi iz Trsta v gostilni „Al Bacco dalmata" v ulici „Muda vecchia". Predno je odšel, ukradel je jeden kozarec in jeden nož. Na to je vstopil v bližnjo tobakarno in, ker je bila slučajno odprta miznica, v kateri hranijo denar, pograbil je škatljo, v koji je bilo 5—6 gld. drobiža ter pobegnil. Stražarji prijeli so ga še istega dne in ga zaprli. Včeraj bila je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti njemu. Sodišče obsodilo ga je na 14 mesecev težke ječe ter dovolilo, da pride po prestani kazni za tri leta pod posebno policijsko nadzorstvo.
Najnovejie veati.
Budimpešta 11. Ogerski brzojavni korespon-denčni urad javlja: Ogerski dvorni maršal grof Ljudevit Appony obiskal je danes cerkev sv. Matije in parlament, da odredi potrebno za udeležbo cesarskega dvora pri milenijskih svečanostih. V parlamentnem poslopju bode dnć 8. junija skupna seja obeh državnih zbornci. O tej priliki bode izložena krona sv. Štefana. Te seje udeleži se tudi 12 nadvojvod kakor člani gosposke zbornice in 11 nadvojvodinj.
Sredec 11. Semkaj došlo je poročilo, da se ruski generalni major grof Kutuzov, ki pride z velikim spremstvom kakor carjev odposlanik k pre-krščenju princa Borisa, sestane na Dunaju z od-poslaniškim svetovalcem Čerikovem, ki je imenovan ruskim diploniatiškim agentom v Sredcu. Kutuzov in Čerikov bodeta z Dunaja popotovala skupno v Sredec, Čerikov ostane v Sredcu._
Tp«tovln**>M4» brioia v ke
Bualmpatta. PAenica *a jesen 7.18-7.19 Pfie <io t spomlad 189« « 99 -.— do 7.—. Oves 7.« Bpomlad «.02—6.03
—.— Ki za apomliid «.47 6.48 Koruza za oktober —._
— maj-juni 1896 4.3«—4.3 7
1'Abiuom no v h od kil. f. 705 -7-15 od 79 kil. f. 7-15 7.25.. uil 80 kil. I. 7.20—7-3») od 81.kil. - 730 -7-35, ...t H2 kil. far. 7.15-7.40.- I lim,,«,, 5*40-7.80 prus.. 6 00—6'40.
PSeniua : Trg malo nevoljen. Pšenica 5 ni. ceneje, prodaja 15.000 mt. Bt. Ki vedno mlačneie 5—7 nč. ceneje. Ječmen miren, le koruza in oves stalno. Vreme: lepo.
Frftga. Nora. niram sUdkor f. 15.42. —ti i maj 15.72. Oktober-december 14 40. Stalno.
Praga. Centrilugal novi, postavljen v Trsi si
carino vro-i ndpoftiljatev precej f, 33'---Connasse
33.75—34-— Četvorni .'15---»5 25 V glavah (»odili) 35-50
3«.— jako stalno
Bnvro. Kavi. Siuitos gopd «v«rnyr«» za februvar 82-25, za juni 79.75. mlačno.
Hamburg. Santos good average ta mure 66.— za maj «5.50. za septembor M5.26.
lunajskn horza 11. februvarja 1S9 S
včeraj danes
„ „ v srebru Avstrijska renta t zlatu „ „ ▼ kronah
London 10 Lst. . . .
SO mark
100 italj. lir
. 101.10	101 —
. 101 15	loi.io
. 122.50	122.20
. 101.30	101.40
	382.25
. 120.95	120.85
	9-567,
. 11.82	11.80
. 43. JM	43 55
Razglas.
Dne 10 sušca t. 1. od 10. do 12. ure dopolndne, vršila se bode minuendo - licitacija za popravo farnega stolpa Košanskega. Licitacija se bode vršila v hiši prvomestnika M. Ambrožiča na Reški vodi, kjer so tudi načrti in proraCun do dneva licitacijo razpostavljeni vsakemu na ogled.
Vse delo je cenjeno na 4523 gld. 33 lit. Kdor prezame delo, ima položiti 10% kav cije.	M« Ambrožič,
prvomestnik.
IVAN H. POHLY TRST
Ulica Coroneo št 9. zastopnik
V BUDIMPEŠTI
priporoča naj topleje spoštovanim prijateljem izdelke tega znamenitega mlina.
Vsakoletna produkcija milijon msterskih stotov.
Kranjske klobase
se prodajajo v žganj ariji na vogalu ulice Tor-
rente in ulice S. Francesco. Krčmarjem in drugim prodajalcem daje se navadili skonto.
m
1
!
B a 1 z a m a k i petoralski prah ozdravi vsak kaielj, plućni in bronhijalni katar, dobiva se ? odlikovani lekarni
PRAXMARER „fti dne Miri" Trst, veliki trg.
PoStne pofiiljatve izvršujejo neutmronia.


ftOBRHOrc:.-

„Tržaška Hranilnica"
(Casea di Risparmio Triestina)
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 6—12. ure opoludne. Ob nedelj al' pa od 10 12. ure opoludne. Obrt sti na
knjižico...........3°/0
Flaittje vsak dan od 9—12. ure opoludne. Znet-ke do 100 gld. precej, preko lOO do 100" mova se odpovedati 3 dni in °,'0 zneske pri ko 1000 gld pa ft dni.
Eskotlipfuje menjice domicilirune na
tržaškem trgu po . ......3'/t
Posujufe • a drž. papirje avstro-ogernke
do 10» 0 gld po.......4%
Viftje zneske od 1000 do 5COO gld po B»/„'/0 Daje ttenar proti vknjiženju naposr-sti v T>-stu Obroti po drguvoru- 2 24 Trst dne 5. miga 1894. __
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2	v Trstu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živonje v vsib kombinacijah.
Glavnica In reserva druitva dne 31. decembra 1892
Glavnica društva	gld. 4,00().('00--
Premij na reserva zavarovanja
na življenje	„ 13,32« 346 98
Premijna resorva zavarovanja
proti ognju	1,6H2.248 22
Premijna reHurva zavarovanja	„
blaga pri pruvažanju	49.465.07
Reserva na razpolaganje	,, 500.000' —
Reserva r,»varov»nja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 3H3.822.42 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov,bilanca (B) „ 243.331 83 Rezerva speuijaluil) dobičkov
zavarovanja na življenje „	50 >.000-—
Občna reserva dobičkov'	„ 1,187.164 8*
Urad ravnateljstva : 'Vita Valdirivo, l»r. 9 (v lastnej hiš).
Lustnik politično dručtvn „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna !)ol«ne v Trstu.