.,DOM IN SVET!' 1891, štev. 2. 71 v sosedni vasi goreti. Polž je bil od-bobnal in si je že iskal pripravnega ležišča, ko se zasveti. Hitro plane na vas ter začne upiti: »Gori! gori!« Tekel je po vasi ter pri vsaki hiši močno potrkal na okno. Pri dveh pa, pri katerih ni mogel doseči okna z roko, sunil je s sulico vanj, da se je sesulo ter so ljudje prestrašeni prihiteli ven, misleč, da je potres. Tako je nočni čuvaj Polž stražil do 1. 1881.; vsak dan je groš zakadil, groš zapil, ob devetih je bobnal in potem do štirih skoro brez izjeme dremal. Dan pred svečnico je dobil svojo plačo, štiri goldinarje. Ko je zvečer, predno je šel bobnat, zapival svoj groš, spomnil se je, da ima ta mesec dva dni manj nego drugi; zato je dejal: »Dajte mi ga še za jedengroš!« popil ^JM i • ¦ -ii • i • • *^)taperki je dolenjski izraz za po- *%j b i r k i, ker po dokončani trgatvi •F sme vsakdo pobirati ostale groz-diče. Pod tem naslovom smo začeli v »Glasniku« 1. 1865. pobirati ostanke iz staroslovenščine. Sedaj jih imamo nabranih več. Meni zmiraj donijo v ušesih besede Safaf ikove: »Wo Erz und Sagen schvveigen, da sprechen die Eigennamen noch immer vernehmlich, von denen die meisten Jahrtausende amfiuckel tragen.« Taka imena so zlate jagodice, ki so ob-visele po Slovenskem iz staroslovenščine. Marsikatera je obledela in zarujavela; marsikatera okamnela, pa poznati se dado še vse. 1. Pogance, grajščina pol ure od Novega Mesta pod Gorjanci. Že več let sem premišljeval, kaj bi pomenilo to ime. je še tega — in imel ga je preveč. Nekaj časa se je zaletaval po cesti ter razbijal po bobnu; ko je pa videl, da mu nocoj ne gre bobnanje nič kaj od rok, in da mu je glava težka, šel je na klop pred neko hišo, kjer je večkrat sedeval. Boben je položil na klop in je naslonil svojo trudno glavo nanj, svetilnico je postavil konec glave, sulico pa poleg sebe in je zaspal na prostem v takem mrazu, da so od streh visele po dva komolca dolge sveče. No, zaspal je, — a vzbudil se ni več. Zjutraj so ga našli ljudje zmrznenega. Vsa vas je spremila bivšega nočnega čuvaja k večnemu počitku. Njegovo zapuščino kažejo moji sovaščani še sedaj in pričakujejo že dolgo drugega nočnega čuvaja; a za tako borno plačo se neče nihče ponuditi. Breckerfeld — po rodu Saks, bivši oskrbnik na Otočicu (VVordel) in v Po-gancah in znan pisatelj o kranjskih graj-ščinah — pisal je tudi kroniko Pogansko; on ima pisano med drugimi rečmi to-le: »Der Name P o g a n i t z hiess urspriing-lichBug-am-Eck, weilhier dieStrasse umbiegt, in der krainerischen Sprache ist der Name verhunzt vvorden in P o gani c« Ko sem bral to kroniko pri pl. Langerju, rekel sem mu, ta mož se moti, zakaj ko so Pogance nastale, takrat še ni bilo ceste, k večjemu kaka tovorna pot čez Gorjance. V razgovoru z Langerjern sem zvedel to-le: Grajščak na Mehovem (Maichau) je imel tri otroke, po smrti je dobil jeden sin Meh o v o, jeden Rumperčverh in hči je dobila Pogance, — je li to pisano v kroniki, Paperki staroslovenski. Ladislav.) 72 Paperki staroslovenski. ali mi je povedal Langer po ustnem sporočilu, tega sedaj ne vem. — V daljem razgovoru sem sklepal tako-le: Me-hovci so imeli celo to okolico v svoji oblasti, grajščak je stanoval na gori v gradu, doli po ravnem, po polju in v dolinah pa so kmetje obdelovali njive za grajščaka. Znano je namreč, da je 1. 788. Karol Veliki naselil po slovenski zemlji plemenitaše Bavarce, Franke in ¦ i;:i+: IV1, i »lili druge Nemce, da so zidali gradove po hribih, Slovence nadzorovali in jih v pesteh imeli. In tako je tudi tu doli pod Goro stanoval kak oskrbnik, da skrbi za dohodke grajščakove. — In moje misli mi potrjuje tudi izjava gosp. Langerja, ki ve, da je Pogansko poslopje delano v treh različnih dobah; on ve namreč po ustnem sporočilu, da so Pogance zidane iz kamenja podrtega grada Meho-vega (1.1515), pa tudi se je prepričal prejšnjega leta pri popravljanju, da je trojno „DOM IN SVETI' 1891, štev. 2. 73 zidanje, namreč pri tleh je polovica gradu iz same ilovice in drobnega kamenja; druga polovica in pa dve nadstropji so trdno zidana. Vse to kaže na to, da je bila prvotna stavba poslopje oskrbnika — Majerja Mehovskega. Kaj pa iz tega ? — To - le: Staroslovenski jezik ima besedi: p o-gon trnki., pogontct v pomenu: operarum praefectus — nadzornik delavcev (Miki. Lex. pag. 589). Ergo: Pogance so = pristava M e h o v c e v. Ime je dano od domačinov, naših kmetov, ker takrat še ni bila odmrla slovenščina, in tako ostanejo Pogance slovensko ime. 2. Gotna vas je malo od Pogane proti Novemu Mestu. Vas je ob potoku »Teška voda«. Po nemški rekajo »Guten-dorf«. O tej vasi se je večkrat različno pisalo in čenčalo; tako na primer piše Elze, da ta vas se mora imenovati »Goten-dorf«, češ, tukaj so imeli Gotje svoj tabor. Toda vzemimo stvar, kakor je, in recimo: to ime je čisto slovensko. Zakaj v staroslovenščini pomenja beseda g a ti, = pons vimineus, to je, most iz protja, most leseni; gat^ pomenja tudi canalis, vodotok, grapa. — Tako je tudi tukaj; na poti z Gorjancev mimo Pogane prideš na potok »Teška voda«, sedaj je most, v starih časih ga morda ni bilo, bil je samo kanal, vodotok, grapa torej vas, ki stoji ob potoku, zove se ga ti. na vas = gotna vas, ker a se je premenil na o ali w, samoglasniki pa ne določajo nič. Po nemški bi morali reči: »Bruckeldorf«. Torej Gotna vas je slovensko ime, podlaga mu je gati. — most. 3. Sirena vas, kako uro od Pogane proti zahodu ravno pri Ruperški graj-ščini, ki je tudi bila Mehovska vlast. Tudi tu imamo slovensko podlago, zakaj birištt je pomenjal v staroslovenščini to, kar iMjpuš, kar naš k lic ar—Herold; prvotno častno ime, ker je razglašal vladarjeva povelja; pozneje so se priskutili ljudem, ker so surovo ravnali ž njimi, zlasti pri pobiranju davkov in desetine. Zato še sedajvbiriči raje slišijo ime »Amtsdiener«. Cist6 naravno je, da so imeli Mehovci takih ljudij po svojih posestvih, in jeden teh biričev je dal ime in začetek vasi — Birčna vas. — Sedaj je Ruperški posestnik tudi še vlastnik celega Mehovega. — To smo imeli že ono leto v »Glasniku« leta 1865. str. 148., ter povzeli zarad Pogane. 4. Rosainice. to vam je lepo ime, pa še bolj častitljivo je zaradi starega pomena, to ime je namreč staroslo-vensko. — Ob kratkem čujte to-le: Stari poganski Slovenci so imeli na spomlad praznik -— svečanost, običaj — da so mrtvim na grobovih žgali krese ter se tako spominjali mrtvacev — češ, da bi se vzbudili. In ta svečanost se je imenovala — Rusalje, Letnice, Turice, po različnih krajih različno. Rosainice so nam spomin tega običaja. Rosainice se imenuje še sedaj vas in okolica tam, kjer se pravi pri TrehF ara h pri Metliki. Tu imajo pokopališče Metličani sedaj in pa okolica, nekdaj pa je bilo tu pokopališče vse Bele Krajne. In še sedaj hoče biti bolj premožni človek pokopan pri Treh F ara h. Ko je bila ustanovljena v novejših časih (1.1854.) fara Radovica, rekel mi je Dolžan, prvi župnik Radoviški, da nobeden neče biti pokopan doma, vsak hoče počivati pri Treh Farab. Na primer, jednoč je umrl mož v Radovici, sneg je bil debel, a niso ga hoteli pokopati na Radovici doma, 16 mož se je zavzelo, da ga nesejo — po čredu, to je po štirje — 2 uri — do Treh Far, na domače pokopališče. In še sedaj hodijo Hrvatje iz Zakanja, iz Podlipnika in cele druge hrvaške bližine na svetke k Trem Faram, ter z duplirji, to je,- dve sveči v roki, plazijo okoli altarja in po grobovih. ¦— Vse to kaže na to, da v narodu še živi spomin na — Rusalje, četudi je preinačen, pokristijanjen. Taki običaji so vredni, da jih hranimo in oživljamo, ter obračamo na dobro. 5. Kompole. ¦— Tu moramo seči malo nazaj, rem altius repetere. — Poganski Sloveni so imeli različne svečanosti; važna sta bila »Kračun«, zimski obrat solnca, in pa »K o m'p a 1 o« (kopalo zveni po naši pisavi kompalo, ker & ¦ 74 Andrej Kačič-Mjošič. je nosnik—rinizem, ter se izgovarja = o?n, on (v hrvaščini gre & na w, na pr. savinjski »fiosar« na Štajerskem pravi: »Tak me ronka boli«, Hrvat pa pravi: »Tak me ruka boli«). Takrat v starodavnih časih so ob poletnem obratu solnca krese žgali na čast Sventovitu; ta je bil bog solnca, svetlobe in poljskih pridelkov ; ker je takrat najdalji dan, častili so ga s tem, da so mu krese kurili, plesali okoli ognja, čez ogenj skakali, čez ogenj živino gonili in otroke nosili, sploh je bilo to nekako očiščevanje. Zato pravi Jarnik: Stari Kres nekdaj očovam Našim svet, al nam sinovam Skor iz spomina vzet. Tovars. 1. 1864., str. 189. Krščanstvo je običaje pustilo in jih posvetilo ; pustilo je ljudstvu priljubljeno ime, toda podalo mu mesto praznega malika svetnika enakega imena, in ta je sv. Vid. — Zakaj je preneseno truplo sv. Vida v Prago, slovansko mesto? —¦ Zakaj imamo po Slovenskem toliko Sent-Vidov? — Glej »Generalstabs-Karte von Scheda«, in videl bodeš, koliko je S t. Ve it o v po Gornjem-Stajarju, po Avstriji, tje do Kremsmiinstra; v Pu-sterthalu na Tirolskem imajo celo procesijo na Vidov dan za srečo- pri živini in na njivah. Vsi ti S t. Ve i ti glasno kličejo, da so to ponemčene dežele slovenske. — Sed iam redeamus ! K o m p a 1 o, K o m p o 1 e (ne kompolje, to ni konec polja) je ostanek spominka naSventevitove slavnosti. Na Kranjskem so mi znani trije: a) Vas v Sent-Vidu na Dolenjskem, b) vas v Boštajnu, c) podružnica v Dobrepoljah, kjer imajo cerkev sv. Vidu posvečeno. (Dalje.) je.) kmalu potem v Dubrovniku, kjer je hrvaško slovstvo doživelo svoj zlati vek. Zato razločujemo v tej dobi še tri manjše perijode: razvoj, cvet in propadanje. Najlepše je dubrovniško pesništvo cvetlo ob času pesnikov Gundu-liča (drama Dubravka, epos Osman) in Palmotiča (Bisernica, Pavlimir i. dr.); za njima je slovstvo propadalo, k čemur je mnogo pripomogel strahoviti potres, ki je 1. 1667. skoro popolnoma uničil slavni Dubrovnik — »jugoslovinske Atene«. V prvi in drugi perij odi te dobe je bilo vse slovstvo le v Dalmaciji, zlasti Andrej Kač (Spisal Fr. . *šfe (.Dalt Y^p|acic je izreden pojav v zgodo-*&> vini hrvaškega slovstva mi-nolih stoletij. • Deloval je ob koncu druge dobe hrvaške književnosti. Ta se namreč deli na tri dobe. Prva sega od najstarejših časov do konca 14. stoletja. Slovstveni jezik v tej dobi ni narodni hrvaški, ampak staroslovenski; po malem pa se je stari mrtvi jezik umikal živemu narodnemu, dokler se ta naposled ni povspel do časti slovstvenega jezika. To pa se je zgodilo v drugi dobi, katera sega od 14. do konca 18. veka. — Prvi pesniki se javljajo v Spljetu v Dalmaciji (Marko Maruliči. dr.), Andrej Kačic-liošic, (Spisal Fr. Kovačič.) 222 Spomini s planin. — Paperki staroslovenski. XII. Vesel mornar se v pristanišče vkrca, Moči mu trudne, duh željan mini. Prebil na morju mnogo je strahu — Vesel mornar se v pristanišče vkrca: Pred vihro ljuto varen je le-tii . . . Umejete podobo, jadna srca ? Vesel mornar se v pristanišče vkrca, Moči mu trudne, duh željan mini. Poslednjo pot poslednja pesem pevaj Ki v groba pristan nje nas vede tir! Tedaj premine v prsih vsak nemir: Poslednjo pot poslednja pesem pevaj! Pozemeljski usiha sreče vir, Srce za srečo trajno se ogrevaj — Poslednjo pot poslednja pesem pevaj, Ki v groba pristan nje nas vede tir! M. O. Spomini s planin. II. Planincu. sramotno, kakor otok morja, SffioKipi ti kvišku dom lesen. C Brez oken, stebrov in pridvorja, Obdan od trhlih, štirih sten, Vendar zakaj, ko zor se vname, Iz grla pesem ti privre? Zakaj na postelji iz slame Pokojno sanjaš zlate sne? Kedo ti slajša nočni spanec? Kedo ti lajša breme rev? Tovariš veren in izgnanec, Ki je zapustil dom kraljev. Preziran zbežal je na gore, Pod kočo tvojo volil stan. Pozabiti ga dvor ne more, Nazaj ga kliče noč in dan. Pred njim bežijo misli žalne In skrb in strah in duše dvom. Ob njem oči jasne se kalne, In dom njegov je sreče dom. Spominjam se te v duši cesto, In ti velim, planinski sin: Izgnanca ljubi vedno zvesto, Do smrti ljubi dom planin! Iz srca polnega utehe Donel ti bode pesmij vir, Dokler pod krilom tvoje strehe Prebival bo izgnanec — mir. A. M. Paperki staroslovenski. (Pike P. Ladislav.) (Dalje.) 6. Češča vas. — V staroslovenščini pomeni cesti, (čenst) kot adjektiv to, kar t:u7.v6c, lat. densus, slov. gost, n. pr. cesta mtgla = gosta megla, ali gosta hosta. Ta beseda cesto je bila rabljena v starislov. lokalno in tem-poralno: po čestu = saepe, veli-krat, č e š č e '"=* večkrat, sedaj pa imamo to besedo »cesto, velikrat, češ če, večkrat, samo v temporal-nem pomenu n. pr. ta in ta beseda se sliši v tem in tem kraju cesto tako, v drugem pa v drugem pomenu. — Za besedo cesto imamo sedaj izraz gosto tudi v obeh pomenih, n. pr.: gosta hosta; in gostokratsc sliši ,,DOM IN SVET!' 1891, štev. 5. 223 to in to. — V pisavi je začel prevladati temporalni cesto; v narodni govorici in prejšnji pisavi pa je i gosto, lokalnega pomena na gosto, pogosto temporalnega. In tako sta si ostala oba izraza v bistvu kakor popred — cesto pa je samo temporalnega pomena. In ta je ena tistih staroslovenskih besed, katere se rabijo v ožjem — ali širjem pomenu, ki so svoj prvotni pomen spremenile. Nekatere so se pozabile, nekatere so ostale, pa se rabijo v drugem pomenu, bodisi adjektivno, bodisi ad-verbijalno; nekatere so še ostale, n. pr. vrzel pri lazu (otiivr&zati aperire) kot zastarele v substantivih, ali kot lastno ime ad mcmoriam aeternitatis In tak pojem imamo v Cešči vasi. — Cešča vas ima staroslovensko podlago, po sedanje bi rekli vas v goščavi. Ta vas prečinske fare stoji na robu ob Krki, za hrbtom jej je velika novomeška hosta; se ve, sedaj so okoli in okoli njive, ali v starodavnih časih je segala hosta do vasi, in morda je stala vas v hosti. Na to kaže nje lega in ime, pa še nekaj drugega: kakih deset minut više ob Krki jo druga vas novejšega debla Zalog, kar pomenja vas za logom, vas za.hosto in nam kaže, daje Cešča vas bila v hosti, da je stara, Zalog pa nova vas. In malo više ob Krki na višini med poljem in širnimi travniki imamo že nemški grad — Breitenau. 7. V dokaz preje rečenega, da so namreč stare besede ostale včasi v pomenu adjektivnem, včasi kot lastna imena, moramo nekaj povzeti iz »Glasnika«. Rečeno je str. 54., da strsl. Kah> pomenja — lutum-blato, ilovica. Od tega imamo adjektiv —kalna voda, blatna, od ilovice umazana voda. Dolenjci imajo tudi substantiv — Kal. Kjer ni tekoče vode, imajo po vaseh luže, kamor se voda steka; po vinogradih imajo jame, da se voda s potov steka, blata nanosi in to blato porabijo za vinograde, vse to zove se Kal. — Tudi so lastna imena vasij, n. pr. Kal, za kačjim ertom Prečinske fare: Veliki Kal, Mali Kal, Jordan Kal v Mirnopeški fari; Rudeči Kal v Sent-Vidu; Kalce je vas v Leskovcu. Vasi tega imena so večidel po breznih krajih, in prst je rudeča, mastna ilovica. — Tudi imamo družine s priimkom — Kalan. 8. Ž din j a vas. To je zopet lepo ime in tudi kraj je lep na solnčnem brdu; ni sicer iz staroslovenščine, toda ima staro podlago iz novoslovenščine. Prav za prav bi morali reči »Zidna vas«, ali pa vas na zidu, nemški pišejo »Seidendorf« ; to pa je slaba prestava, mehanično posneta iz Zidna vas; v Slovenskem se je ime ogulilo na Zdinja vas. Kakor pri Trojanah na štajerski meji, tam pod bivšim rimskim taborom, »Adrans« imenovanim, sedaj vas stoji z imenom »Podzid«, tak slučaj imamo tukaj. Stara rimska cesta iz Emone na Neviodunum je šla tukaj mimo. Glej Miillner: »Emona« str. 99. Ko sem bral Milil. Emono, šel sem večkrat ceste iskat po hosti, toda iskal sem jo pregloboko doli v dolini okoli Bučne vasi. Kmet iz Kartelevega, Kaifež imenovan, me pelje domov grede na staro cesto, kakor ljudje govorijo, še cele pol ure više. — Kakor rečeno, Zdinja vas stoji ob solnčnem brdu; malo pod vasjo, pod vaškimi njivami je hrastova hosta. V hosti proti zahodu se še vidi ostanek stare ceste; peš pot na Hmelnik in na Kartelevo gre ravno čez cesto, obrodni kamni se čisto poznajo; oguljeni so in stojijo povežno pa trdo nastavljeni, cesta je široka 11 korakov in se zgubi dalje v zaraščeno hosto hrastovo, le semtertje je gozd pretrgan in hraščevina malo raste; cesta gre vedno navzdol v lepem serpentinu. Doli na ravnem, v Germovi hosti, so trije holmi, kakor bi bili grobovi, vse je zaraščeno. — V Kartelovem v zahodu so tudi še sledovi rimske ceste; moj Kaifež je rekel, da gre ravno čez njegov grunt in ob suši se tam ajda najprej posuši; kdor kaj zida, pa gre staro cesto kopat; pred malo leti je izkopala Lokarca (mati dijaka Lokarja) na sredi njive najlepši obdelan kamen, ki jej še sedaj služi za mizo. — V kratkem naredimo sklep in recimo to-le: Rimska cesta je šla tu mimo, ob solnčnem bregu, rebru. Imela je gotovo za obrambo zoper plohe podzidje, škarpo, kakor so delali Rimci, izvrstni cestarji, povsodi, kjer je šla cesta ob hribu; gori nad 224 Paperki staroslovenski. obzidjem so se naselili Slovenci na varnem kraju, imenovali selo na zidu. Tekom časa se je ime okrajšalo in imenovalo Zidna vas = Zdinja vas; pozneje so res plohe pretrgale vse ozidje in še je vse pretrgano od nalivov. Ko je Hunec Atila razdjal Neviodunum, jenjala je tudi rimska cesta. V štirinajstih stoletjih se marsikaj zaraste, oguli, toda ostala je na rimskem ozidju slovenska Zidna vas = Ždinja vas, ne pa Seidendorf. — Na to kaže lega kraja; njive rodovitne, sneg kmalu skopni, ali nevihte so hude o poletju, na vsaki njivi štrlijo visoke skale; nekoč sem rekel Bojancu, zakaj neki trpi skale po njivah? On pa mi odvrne: Slišijo, ko bi jaz skale razstrelil, ploha mi pa njivo odnese in izpere; sedaj pa okoli skal žito najbolje raste; ploha prihruje, odteče, odnese kar dobi — po skalah pa se voda počasi odceja in tako zemljo rodovitno dela. — Zato imamo radi skale na njivah, vsaka reč ima svoje dobro. Res je! 9. Splošne opombe. Dolenjska je pripadala k stari Panoniji,zato imamo toliko starih imen. Zlasti v Sentjernejski fari je staro z novim tako pomešano, da se včasi ne da tolmačiti; in kolikor bolj neumljivo je ime, tem stareje je. Ravno to kaže, da je bilo polje najpreje naseljeno, in ko je zmanjkalo polja, jel je človek siliti v hribe. In zato so imena po polju stara, v hribih pa skoro vsa nova. — Dalje opomnimo, da je bilo ob rimskem času središče cele Sent-jernejske okolice sedanje G r u b 1 e — reete Groblje, razvaline in o tem imamo govoriti pozneje; sedaj opozarjamo na to, da je tačas veliko imen nastalo, in ta imena so dajali domačini Slovenci, ne Rimljani. Rimljani so bili dobrodejni cestarji in so puščali šege in naprave tujih narodov; kjer so našli priličen kraj, nastavili so svoje coIoni ae; jedna je bila Gruble za Nevio-dunom. Rimec je gospodaril, domačin je pa delal, in tako se marsikaj pri-klada Rimcem, kar je domače. — Tako na primer smo slišali to jesen, ko so kopali za novo cesto tam za sedanjim mirodvorom, besede in glase: Rimski grobi! Rimski grobi! Nekemu gospodu sem se zameril, ko sem rekel: To so Slovenci po rimski šegi pokopani; skočite čez zid, pa boste rekli: Tu so sami Nemci pokopani, zakaj napisi so nemški: Hier ruhet Kari Germ. Hier ruhet The-resia Germ etc. Mi pa vsi vemo, da so Germi pošteni Slovenci. — Tako tudi takrat —¦ latinski. Veli. Paterculus pravi lib. II. cap. 110: »In omnibus Pannoniis non disciplinao tantummodo, sed lin-guae quoque notitia Romanae, pleris-que . . . etiam literarum usus erat«. — Morda je bil tisti Fortis na urni kak Sentjernejski lončar. 10. Mraševo. To ime je v zvezi z Moravo; imamo jo na Moravskem (namreč March), imajo jo na Srbskem. Morava je appellativum, in pomenja kraj, kjer se voda po travnikih, po ravnini zbira, ter dela potok; tako je tukaj kraj prostoren na ravnini, vas velika, zadej hosta, spredaj njive, vse polno jarkov in luž, in vse skupaj se imenuje mraševo. Mraševskega pomena so tudi Moravče v Svetokriški fari pri Litiji; tu je ravno tak kraj, travniki širni, voda se steka in teče kot potok v Mirno (Neudegg); Moravska gora ima dobro vino in zadej veliko hosto. — Moravče so tudi na Gorenjskem; o teh je pisal svoj čas Kopitar, da so za časa Svatopluka imeli ondi Moravci svoj tabor (?). 11. Roje, vas niže doli od Mraše-vega ob Krki proti vzhodu. V strsl. pomenja roždij e = sarmenta, palmi tes, po naše bi rekli sploh »gčrni o v j e« ; strsl. žd je = naš -j n. pr. klažda po naše == ki a j a. In Roje je staroslov. Ro želi je in to pomeni »vas v germovju«, in res Roje stojijo še sedaj skor vse v jelševju in verbovju. — Malo više gori proti Mraševu imaš grad tistega pomena iz no veje dobe, namreč TrenČev grad Draškovec (vulgo v Draškovcu), to je grad v clračju. — Roje imajo tudi na Gorenjskem pri Brdu, toda tiste je Dunajska cesta potrebila. 12. Drama je vas doli pod Grub-1 a m i na desnem bregu Krke; veliko cesto na Neviodunum pelje Miillner po Krakovski hosti na levi obali. Tukaj pri Drami je morala biti stranska cesta 226 TVAR IN LIK. na Gruble; sled ceste se še pozna; vas je čedna, ne velika, ime pa staro, zakaj DroiM, Drumi je v starosloven-skem in srbskem, in je vzeto iz grščine, ki ima Spo^o? v pomenu cesta; da se je o, u spremenil na a, to ne de nič, ker tukaj doli ob Krki sploh a obvlada; stara ženica pravi: Bom povadla, kaj sem graha strala. Staro ime je ostalo, četudi se ga ljudje ne zavedajo. Tako je pravil dr. Skedl, da je njegov so-učenec odgovoril v VI. šoli na vprašanje: »Was ist ein Drama ?« — odgovor — »Drama ist ein Dorf zwischen St. Kan-tian und St. Bartolmae«. (Dalje.) Tvar in lik, (Spisal —č—.) (Dalje.) T^ljpekako omamljeni zapustimo pri-^fes jaznega moža. Kako živo je fi govoril! Po resnici, tako more govoriti mož, ki je uverjen o svojih načelih. A mi? Nekam čudno nam je. Brali smo že, resnica je, brali smo že o tem sestavu. Imenujejo ga mehanski atomizem, ker vse premene skuša razložiti s samim golim gibanjem. A glejte, imeli smo resnično skriven predsodek, češ, stvar je brezbožna! Toda mož je nas drugače poučil. Pa ta imena, to so ti častna in oblastna imena: Demokrit, Galileo pa Secchi! — Ali čudno je vendarle! Telo sestoji iz atomov — telesc. Telesce je res majhno, drobno, morda celo neviden prašek, telo pa je vendarle, kolikor ga je. Torej telo sestoji iz teles? Kako je to ? Mi nismo vprašali, iz česa sestoji skupek, marveč telo. Za telo bi radi izvedeli. In reči: telo sestoji iz teles, to je vendarle istorečje. In pa razsežnost! Rekel je, kaj pa da, da so telesca razsežna? Nedoumno je, kako da bi razsežno telesce bilo prvina. Kar je razsežno, razteza se del izven dela. Vendar pa imajo telesca enoto. Kaj je torej to, kar daje telescem enoto? Iz-vestno ni le pojav razsežnosti, zakaj vir enote mora biti pač drugi negoli vir mnogodelnosti. Atomi imajo poleg tega določeno podobo in veličino. Ta podoba pa ni samo nekaj postranskega, sicer bi bili atomi premenljivi in delni. A zopet je razsežnost neodvisna od podobe in obča vsem atomom. Potemtakem pa bi morali priznati neko so-prvino, ki je izvor raznoličnosti. In to, to. V prirodi, rekel je, ni sile. Nesrečna ubožnost uma našega je kriva, da še vedno govorimo o silah. Vse stvarja le gibanje hlipa. Nihanje hlipnih trošic pride do semenea, niha v njem, niha po njem, delki nihajo, praški nihajo, vse niha. In evo, semence prične kaliti, iz zemlje in zraka se dvigajo snovi, kal se razvija, rastlina požene. Prečudno smotrenost v vesmiru, enoto in mnogo-ličnost, vse ureja, vse oživlja in ob-jemlje skrivnostno nihanje. V prirodi vidimo, da vsako neživo telo teži po ohranitvi svojega stanja in to torej brez sile, brez vsake prvine sile. In zopet če sunem oblo, premikala bi se na veke, da ni ovir. Kaj se preseli iz moje roke v oblo ? Gibanje ? Kako pač, kakor duh? Po naši pameti mora nastati v obli nekaj, kar potem žene oblo dalje, neki napon, neka gonivna sila — sila torej ipak. In kaj je privlačnost, kaj razpenjavost teles? In vendar, kako uneto je govoril! Ne taji Boga, ne taji duše, ničesar,1 ničesar-------kaj li je resnica ? A dokaz ? Ne vemo prav, sklepa že, ali — —. Prebiramo prorek, podrek — nekaj je, nekaj neznanega, to čutimo. Na katero 376 Paperki. Paperki staroslovenski. (Piše P. Ladislav.) (Dalje.1) imenu Noviodunum dostavljam še jedno opombo. Moj stavek IV. str. 329: »Dasi ni večNovioduna« — obrača častito uredništvo prav pametno in pravi: »vendar želimo zvedeti, odkodi je in čegav je bil« — Za naš namen pomnimo to-le : Ce je Noviodunum keltskega imena in izvora, čisto lahko to umevamo, zakaj v rimski vojaščini je bilo veliko Galcev (Keltov). Pri Jul. Cezarju nahajamo v Galiji trojni Noviodunum; kaj čuda, če so dajale galske legije novemu taboru (castra) ime svojega domačega kraja! In ravno ob času rimske oblasti je bil naš Noviodunum na vrhuncu veljave in moči; stal je namreč na meji ob Savi v obrambo zoper barbare. — Pa tudi imena sedanjih vasij kažejo, da so poznali stanovniki v okolici dobro vse razmere. Kaj pomenja ime vasi »M rt vi c e« drugega kakor pokopališče, kjer zanje sedaj Pečnik svoje izkopine; stari naši so to znali in dali kraju ime Mrtvice. Kaj pomenja ime Brege drugega kakor »breg, obrežje Save — ripa fluminis Savi«. Se sedaj se dobro pozna prejšnji tok Save; tik pod vasjo Drnovo (Noviodunum) je tekla Sava; še sedaj je ondi pod vasjo svet nižji od polja vsaj za dva sežnja, in prod se prav dobro pozna, dasi se je zarastel z vrbovjem ali je pa predelan v travnike. Pred leti smo še videli ob robovih kavelje in obode, kjer so pripenjali čolne. Prej je tekla Sava daleč po ovinku semkaj do Novio-duna; sedaj pa teče od Krškega naravnost proti Brežicam, debelo uro od Drnovega. — Kaj pomenja ime vasi V i gre? To vam je poslovenjena beseda vigilare, samo, da je skrčena: to bi se reklo po domače »stražiti«, in pa Vigre so naša S t raza: Slovenci so slišali lat. Vigiliae, pa rekali Vi- gre. — Recimo ob kratkem: Galske legije v rimski vojaščini so dale laboru ime iz svoje domovine po keltsko. Mesto se je razcvitalo za rimske vlade mogočno in bilo krepko kot mejna straža; po propadu rimske mogočnosti je propadel tudi Noviodunum po barbarskih navalih. Stanovniki okolice so ostali in zovejo še sedaj svoje selo Dernovo, kar pomenja suhi, prodnati kraj, brez tekoče vode. Tako imamo Drnovo pri Kamniku; Drnovo (Trnovo) na Notranjskem; Trnovo pri Ljubljani, nasproti pa Krakovo. 19. Krakovo. Tukaj bi nekaj omenil, ko bi se ne bal ugovora. Vem, kaj pravi pokojni Miklosich: »Manche mochten selbst M e k a slavisch deuten: sie greifen nach jedem gleich klingenden Worte, und wollen es slavisch erklaren.« — Pa bodi si temu tako ali tako: tudi za krakovsko hosto imamo izraz v sta-roslovenskem, vsaj podlago. — Kraki> namreč pomeni to, kar lat. »gressus« — korak. Ta krak imamo v novejšem slovenskem jeziku v več pomenih, kot: korak — koračiti, svinjska krača, žabji krak; kračun, to je zimski prevrat solnčni, omenili smo že preje. Dolenjski kmet ob Krki pa znači vsako zelenjad v Krki z besedo krak, n. pr.: Conferva rivalis — potočni okrak; Jun-cus effusa — Simse, — loček; Chara — Armkrautgewachs; Allisma — Frosch-loffel, in vse povodne rastline, ki so rakom ugodne. Krak mu je splošni izraz, za kar ne ve posebnega. In ker dela Krka zalive in mlakuže po krakovski hosti, je tudi po hosti mnogo takega kraka in sploh močviren svet. Tu je ravno narobe od Rake; gori razdrto bregovje, tu doli pa močvirna ravnina. — Primeri Krakovo v Ljubljani in Krakovo na Poljskem. Seve, tekom časa se je marsikaj izpremenilo, ime pa ostalo kot okameneli značaj starinskih časov. x) Prira. 1. IV., str. 329. „DOM IN SVET5' 1892, štev. 8. 377 20. Čatež. — Čat-b je bil bog vetrov in nevihte. To imam zapisano, pa ne vem, kje sem dobil. Od tega božanstva je ime Čatež, izvira torej iz sjtarodavnih časov. Verjetno je, da so Cata tukaj častili po božje, in od tega je nastal priimek kraju. Sedanja vas Čatež in fara sv. Jurija stoji na desnem bregu Save, kjer se steka Krka vanjo, Brežicam nasproti, na podnožju Gorjancev, precej na višini; ravno na ovinku je, kjer zavije cesta na Samobor okoli Gorjancev. Tu ima burja strašno moč ob plaz. Tudi tu je župna cerkev, posvečena sv. Mihelu. Tudi tu je huda burja, hudi vetrovi; burja in jug se stepeta, pa odločita vreme. 21. Ratež je hud klanec pol ure od Novega Mesta na cesti Šentjernejski; klanec imaš od obeh stranij, od Mesta doli, proti Šentjerneju gori; v dolini med obema klancema je vas Ratež; klanec od Šentjerneja je lepo okoljen po ovinkih, onega od Mesta prelagajo sedaj. — To ime tudi iščimo v staroslovenščini, in sicer v besedi R^tb, kar pomenja apex, vertex — vrh, vrhunec, sploh Savi gori; tudi starinskih grobov je tukaj. — Tu naj pristavimo še to: Cerkev je posvečena sv. Juriju, in duhovski imenik ima pripis: »antiquae originis«, torej starega izvira, da ne vemo, od kdaj. In cerkve sv. Jurija, sv. Marjete in svetega Mihaela pripadajo najstarejšim. Jurij in Marjeta predstavljata bojevanje krščanstva s poganstvom; Marjeta je krotila zmaja, Jurij ga je ugonobil. — Tudi tu imajo podružnici sv. Vida in sv. Mi-hela. — Čatež imamo tudi gori nad Trebnjem, tam, kjer je božja pot Za- breg;-bseje premeni! na — a, v staroslovenščini se včasih glasnik oslabi na polglasnik — t> ali », včasih se polglasnik ojači na celi glasnik. Tako menjavajo med seboj: u, o, a — i> t. j. oslabijo, ali pa :i, = a, o, u t. j. se ojači. In tako je tukaj iz Ri-ti. nastal Ratež; ta beseda v tem pomenu je navadna med ljudstvom samo pri lastnih imenih; sedaj so jo vpeljali v zemljepis za »Vorgebirge«: rt, r t i v množini. — Imen, izpeljanih iz tega debla, imamo na Slovenskem več. Gl. »Glasn.« 1.1865., str. 52. Ratež oridi ni omenjen, zato nekatere ponovimo: w65S.fi> ti c*iT^ Kanal Mahmudlje. (Po fotografiji Al. Beer-a.) 378 Slovstvo. Kačja Ert, — Ri>t, cesta čez hrib na Mimo Peč; Veliki Ert, vinska gorica v Leskovcu; Konjski Ert, hrib nad Krškim ; E r t e n e k , grad pri Ribnici; Artiče v Leskovcu in na Štajerskem; priimki: Artiček, Ertiček, Rtiček v Savinjski dolini, to so vam naši Hribar j i. LOVENSKO SLOVSTVO. Muzejsko društvo za Kranjsko je izdalo nedavno svoje letošnje društvene knjige: jedno slovensko in dve nemški. Slovenski zvezek »Iz vest j a muzejskega društva za Kranjsko.« (Izdal društveni odbor. Drugi letnik. V Ljubljani. 1892. Založilo muzejsko društvo za Kranjsko)«, je mnogo obširnejši od lanskega in ne manj zanimiv. Dočim je lani g. A. Koblar sam spisal celo knjigo, priobčili so letos i mnogi drugi znani zgodovinarji slovenski svoje proizvode v tej knjigi. — Spis »Zgodovinski pobirki iz loškega okraja« (1—29) iz peresa dr. Fr. Kosa je nekako nadaljevanje lanskega Koblarjevega spisa »Loško gospodstvo frizinških škofov«. Lani je g. Koblar preiskoval in tolmačil razna krajevna imena v loškem okraju, letos pa gosp. Kos po starih aktih iz 16., 17. in 18 stol. navaja imena znamenitejših oseb iz loškega go-spodstva, in sicer uradnike, meščane, duhovnike, župane, logarje, lovske mojstre in selške sodnike ter opisuje slednjič staro »mero in denar« iz istega okraja. — Za tem je prezanimivi Koblarjev spis »Drobtinice iz furlanskih arhivov« (30—92), nadaljevanje jednakega spisa v lanskem letniku. Le-te drobtinice je nabral neumorni gospod pisatelj v štirih videmskih arhivih: v nadškofijskem, notarskem, kapiteljskem, v »Museo Givico« in v mestnem arbivu v Št. Danijelu. 0 68 kranjskih farah podaje več ali manj zgodovinskih drobtin zlasti iz 15.. 16. in 17. stoletja. Res so take zgodovinske drobtine večinoma krajevnega pomena, a prav mnogo jih je, ki dobro pojasnjujejo celo tedanjo dobo in so znamenite za celo deželo. »Od kamna do kamna palača!« Letos poroča o teh drobtinah nekoliko obširneje, nego lani, s čimer nedvomljivo še bolj ustreza svojemu zmotru. Da bi le oni gospodje duhovniki, ki so v najnovejšem času jeli zasebno spisovati zgodovino svojih fara, marno porabljali te starinske novice! Gospod pisatelj bo to poročilo še nadaljeval. Bog mu daj železne vstrajnosti pri tem tako težavnem, a jako hvaležnem delu! INaj ga bodri zavest, da dela s tem v proslavo slavne, a tako malo poznane domovine! — S spisom: »K zgodovini novo- Ne pozabimo privzeti semkaj: Dolenjske Radeče in Gorenjske Rateče; zakaj zobnik d, t sta medsebojna in se menjavata, na Dolenjskem mehki eL, na Gorenjskem trdi t\ ime je isto, oba kraja sta deloma v gorah. — Le glej, kako prideš čez klanec Brunek od Šentjanža na Radeče. meški v 18. veku« (93 — 101) izpopolnjuje pisatelj Jos. Apih Vrhovčevo knjigo »Zgodovina Novega mesta«, poročujoč obširneje po listinah iz arhiva naučnega ministerstva o neki pravdi, katero so imeli tamošnji frančiškani z mestnim načelništvom zaradi novoustanovljene gimnazije. — Jako zanimiv je A. Kaspretov* spis »Kopitar in Ranke« (105—109). Gospod pisatelj poroča o vplivu slavnega našega rojaka na nekatere sodobne učenjake, zlasti na Ranke-ja. Končno piše: »Krivo sodijo, ki pravijo, Kopitarje bil čmeren in nestrpljiv, samo sebe je štel ve-lieega, vse druge pa ošabno preziral; občevanje z Rankejem marveč priča, da je rad podpiral pravi talent in pospeševal njegove slovstvene težnje.« — Spis »Pasijonske igre na Kranjskem« (110—125) iz peresa A. Koblarja je pomenljiv in znamenit zlasti za slovstveno zgodovino slovensko. Vršile so se take igre v Ljubljani pri jezuitih in kapucinih, zlasti pa v Loki pri kapucinih. Po stari rokopisni knjigi iz loškega kapucinskega arhiva je posnel gospod pisatelj vspored tega sprevoda in končno po izvirniku priobčil tudi nekaj slovenskih kitic iz dotične igre, katero je spisal ali vsaj poslovenil najbrže loški kapucin o. Romuald okoli leta 1720. Te pasijonske igre so nekak začetek narodne slovenske dramatike. — Pod naslovom »Sveti Križ vipavski« (126—150) podaje S. Rutar odlomek iz zgodovine primorskega Sv. Križa in njega okolice, zlasti Ajdovščine. — Potem se vrste »mali zapiski« (151—160) iz domače zgodovine. A. Koblar razlaga »Odkod pride ime Voklo (Hulben)?« Vas Voklo morala bi se glasiti »Lokev«. Dalje piše »O zidanju cerngrobske cerkve«, izmed najznamenitejših gotskih stavb na Kranjskem. Sezidal jo je v letu 1521.—1524. Ločan Jurko za 700 gld. Župnik M. Sila našteva na kratko »Kraške podlož-nike rožaškega samostana 1. 1060«, ki je bil slovita benediktinska opatija v Furlaniji. Knjigo zaključuje »Donesek slovenski slovstveni zgodovini 18. veka« iz peresa župnika Ivana Vrhovnika, v katerem navaja med drugim dve doslej neznani slovenski knjigi: »Branie inu evangelia« iz leta 1768. in ljubljanski obrednik iz leta 1706. Slovstvo. 562 Paperki. Paperki staroslovenski. (Piše P. Ladislav.) (Dalje in konec.) 22. Krka. V staroslovenščini pome-nja Kr-bki. to, kar lat. collum, guttur, naš vrat, goltanec, tudi nemški Kehl-kopf. Gotovo je po tem pomenu dobila ime naša Krka. Le poglejmo, kako Krka izvira! Pri Dobrepoljah je potok Kupa, po domače Kovpa (Kolpa), temu se druži K o p a j c a , zedinjeni imata tekom ime Rašča (Rašica), in ta je ponornica, gre namreč pri Ponikvah1) v zemljo. — Znano je dalje, da je tudi Raci na ponornica, in ta bi utegnila biti v zvezi z ljubljanskim barjem, in obe ti dve, Rašica in Račina, prideta zjedinjeni na svetlo z imenom Krka, — hrkati, krkali, krokati iz grla — in sicer tako obilna, da precej pri iztoku žene mline in žage. To ime je očividno slovansko. Pristavimo še nekaj! Stari geograf S t r a b o ima Krko med panonskimi rekami, pa pogrčeno »Kor-koras«; deva jo blizu Nauporta, pa jo zamenja z Ljubljanico (Nauportus), ker pravi, da mimo Nauporta teče Kor-koras in se izliva v Savo, Nauportus pa gre v Dravo. On torej ni vedel, da se izlivata obe v Savo: Ljubljanica pri Zalogu, Krka pa pri Krški vasi pod Brežicami. — Sedaj pa pomislimo samo to - le: Strabo je živel od leta 66. pred Kr. do 24. po Kr. Ime Krka je slovensko : kako bi bil mogel rabiti grški pisatelj slovensko ime, če ga ni bilo? Kdo ga je dal, če ne Sloveni? Če so pa imena dajali rekam, bili so tukaj za Rimljanov in Grkov, niso se pa še - le pozneje tukaj naselili. 23. Temenica, potok. To ime se da razlagati od dveh stranij. Prvič : Temenica izvira na t e m e n u, to je, vrhuncu pogorja med Savo in Dolenjskim; ima namreč tam gori dva studenca, desni ') Tudi to ime je staroslovensko, zakaj »po-nicati«, »ponikvati« pomeni »einsickern«, ppla-goma iti v zemljo, torej so P. kraj, kjer gre voda v zemljo. Ponikve ima Temenica za sveto Ano, imamo jih na Štajerskem, ki so jih Nemci iž-prevrgh na »Ponigl«. Pis. je pod Javorjem, šmartinske okolice, levi je med Vagensbergom in Mišido-lom za Primskovim; teče po travnikih kot dobrodejen potočec na Sent-Lorenc in Trebnje. V trebanjski fari gre za Ize-rom (staro jezero, kjer mesto jezera sedaj stoji vas Izero) kot ponornica pod goro sv. Ane; potlej pride na dan v Peklu pod sv. Ano, že mirnopeški fari, in sicer v dveh iztokih tako močno, da žene malin in žago, v deževju preplavlja celo dolinico Pekel; teče dalje mimo Mirnepeči, pod vasjo po travnikih do vasi Jablane; tukaj gre zopet pod zemljo in čez kake pol ure prihaja na dan pri Lukenskem gradu (Lueg — luknja po slovensko, ker ondi je več podzemeljskih jam), in priteka tako močna, da žene malin in žago tik za gradom.' Tukaj zamenja Temenica svoje ime in se zove P reč in a, daje ime fari Prečim, če tudi ljudje ne vedo in so daleč proč na vse strani. Prečina pa se zove zato, ker je pritekla skozi gozd, to je, prek gore po dolenjskem narečju. Potem teče po breitenauskih travnikih — katere vse poplavlja ob deževju in odnaša mrvo — pri Zalogu v Krko. Znamenito je to, da Temenica prihaja večja izpod zemlje, kakor je bila pred ponikanjem; iz tega se da sklepati, da voda nabira v globinah, v ponornicah, še drugih dotokov, — v temnicah — tbma, tema — raste voda, in to je naša druga razlaga imena: Temenica. To vam je naš mali Tirnavus-tbma, ki teče po temi izpod Krasa v širno morje. Da pa pride Temenica pri vsaki po-nornici na dan večja, nego je šla v zemljo, to je čisto naravno. Zakaj po Dolenjskem vise kamenite plasti na no: tranjo stran, ne pa na vnanjo; ni tako; kakor n. pr. v tuhinjski dolini, kjer ima vsaka dolinica svoj studenec. Oglejmo si Mehovo, ta ogromni storž: skalovje je okoli in okoli obrnjeno v notranjo stran da se ne izpira in ne udira. „DOM IN SVET!' 1892, štev. 12. 563 Tukajšnji kamen je tisti hudnik — kakor mu pravijo primorski zidarji in cestarji, — ki se ne da obdelati, razstreliti pa težko; strel vrže samo šibre za klobuk debele. Tak kamen ne more držati vode, zato tudi teko skoro vsi studenci v Krko pod njenim površjem ali vsaj blizu površja. — Voda se zbira po votlinah, po temnicah, in ko pride ponornica Temenica do njih, pobira jih ter se napoji; v njeno žilo se stekajo manjše žilice v -globini, le škoda, da tega ne vidimo. 24. Vavtavas (med ljudom Bautova vas) je nove kovi. V starejših časih je bil ondi brod, na levem bregu Krke je bila straža na cesti v Sotesko, Dvor in Zuženberg; kraj stražnice se še pozna in je sedaj štirivoglata njiva z vzvišenim robom. To se je zvalo bautara — Fallthiir, kakor je bautara še v navadi pri svinjaku nad koritom, da svinje ven ne bruhnejo; bautara je tudi na jezu, zove se sicer zaturnica, prav za prav zatvornica, da se zapira voda, kadar je je preveč za na malin. In taka bautara — zatvornica — je bila tukaj na cesti zoper sovražnika, in iz tega je oglajeno ime — Vavtavas, zakaj glasi b,p, v se v jeziku menjavajo. Pomniti je še to, da celo ogorje na severu nad Vavtovasjo se imenuje še sedaj Straža, kar po-menja nekako to - le: Po gori je straža in stoje stražniki, doli ob Krki pa je bautara, zatvornica — citadela. 25v Tudi Kočevarji imajo slovensko ime Cermošnice. — Tschermoschnitz je Felsenbewohner. Ta beseda je sestavljena iz čer-čeri — štrleča skala in mož s končnico ica, n je zaradi lepo-glasja. Cela ta beseda bi torej pomenila prebivalce na skalinah, skalnatih tleh. In taka je tudi krajevna leža. Doli pri Soteski ob Krki se pravi na Poljci; više je dolina čim dalje ožja in se zove Poljance — malo polje; naprej gori se pa dolina čisto stisne, cesta proti Semiču gre navkreber ob vodi med štrle-čimi skalami, in kjer sve dolina malo razširja.v tam stoji vas Cermošnice. — Druge Cermošnice imamo tudi v Stopicali- ob potoku Teški Vodi. Tudi tu stoji vas v pravem pomenu na skalah; pri jedni hiši dela skala skoro polovico stene. — Kako si ljudje razlagajo to ime, kaže list nekega krošnjarj a, ki je pisal domov z Bavarskega: »Nach Sclrvvarz-Beutel 1j in Unterkrain«, in vendar se list ni izgubil; tako razumni so naši poštarji. V Stopičah imajo še drugo vas staro-slov. korenine, namreč Do lž, staro-slov. dolbcb, vallicula, dolinica. Vas stoji visoko na robu, zadaj je velika dolina, na levi in spredaj zopet dolinica. To vam je tak kraj, kakor so pri Mokri-cah na hrvaški meji novega imena Doline; tu so okoli in okoli strme doline. Tudi Mitterruzner ima na Tirolskem med slovanskimi imeni D o 1 s a c h, po naše bi rekli v Dolžan, kakor se tudi tu^ kaj sliši, če vprašaš: »Od kodi si doma?« — odgovor: »'z Dovž.a *) To je po naše: »V črno mošnjico na Dolenjskem«. — Med Bukovino in Galicijo teče reka G e r e m o š (Czeremosz). Vsakdo vidi, da. se besedi vjemata. Dobro bi bilo, da bi nam zemljepisci in jezikoslovci to jednakost še bolj pojasnili. - Uredn. % Yetrec u. ^fakaj nam, vetrec, veješ JftflB trgaš z drevja kras? p Nemir v srce nam seješ Jesenski tožni čas. Le vej, le čustva drami In tir ohrani svoj! Saj ti ne čutiš z nami, Mi čutimo s teboj, A. 31. 36*