Glasilo „Slovenskega lovskega društva“!
Štev.
List za lov in ribištvo.
Leto I.
Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec.
VSEBINA:
| LOV:
Podgorski • Za kunami. (Dalje).— Juraj Lubič: Iz lovskega nahrbtnika.
• (Konec)..— N.: Influenca psov ali ' pasja bolezen. — Raznotero o lovu.
LISTEK:
Rado Murnik: Lovec in „lovci“. (Konec.) RIBIŠTVO:
Fr. Gorjanc: Nekoliko besedi o umetnih muhah, navitih na trnke-dvojčke — Raz.notero o ribištvu.
Slovensko lovsko društvo LlaŠfoBO*° „Lovec“ -p*
Društvo je namenjeno; slovenskim lovcem vseh pokrajin. Sedež mu je v Ljubljani.
Članarina znaša na leto 5 kron» Kdor pa plača enkrat za vselej. 50 kron, postane ustanovni elan in je nadaljnih letnih prispevkov oproščen.
Društvo izdaja svoje glasilo „Lovec“, in sicer po enkrat na mesec.
Člani dobivajo „Lovca“ brezplačno; za nečlane v Avstro-Ogrski pa znaša naročnina 6 kron na leto; oni, ki bivajo v inozemstvu, imajo doplačati še poštnino,
List priobčuje tudi oznanila po teh-le cenah:
	• na	ovitku*:		ha	prilogi
ceia	stran K		250'JSpl	K	220'îfl
y z	: »	»	125'—	»	110'—
^/3'	»	»	84'—	»	74'—,
1-/. ; ■! I	»	»	■,65-mÿ	»	55 —
11 tet - /8 '	»	»	140-mSË	»	30'—
1/ ÜÄ1	»	»	18'-	»	'mm
Društveno znamenje dobe člani pri odboru za 2 kroni. Pisma in pošiljatve je nasloviti na:
Sloiensbo lovsko društvo 1 Ljubljani.
Prva borovska orožno-tvorniška družba
PETER WERNIG
dr. i om. z. v Borovljah na Koroškem
Iznajditelj in izdelovatelj „Triuniph-Rifled. vrtanjaa in „Werpigovega univerzalnega vrtan ja.“,z na j goste j-šim, neprekösljiyim vrtanjem, kakršnega ¿še ni bilo, velikanskega: strelnega učinka in predorriosti ob polnem jamstvu in zmernih cenah; P n. lovcem priporoča svoje Izdelke prve vrste in kakor pero lahke trlcevke, kratke lovske puške, dvocevke ža šibre in krogle, risane dvocevke (Bockgewehr), Mannlicher Schönauer jeve kratke puške in pa Wernigove štirlcevne puške. — Priporočam svoje puške za krogle, kaliber 9*3 mm, preiskušene na različne strele. Kot največjo novost za dvocevke'in-šibre in krogle priporočam patrone z nikljastim plaščem. 9*3 mm —-vš-Svinčeno ostjo ine9*^mni pätrone z legirnimi streli in papirnim vodom. I— Cenovnik zastonj in franko.—-
lahob Zalaznik,
slaščičarna, pekarija in kavarna
1 Stavi trg št. Z1
Podružnice: Glavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6.“
Čekovni račun pri c. kr. hran. uradu št.. 113.187
Telefon št. 194,
P. n. gg. članom in naročnikom!
Prvo številko „Lovca“ smo poslali v nekaj nad tisoč izvodih na ogled, vsem članom društva, dalje tistim, ki so se sami prijavili in pa tistim, ki so nam jih naši somišljeniki nasvetovali. Pri tem se je nam seveda primerila marsikatera neljuba pomota, vzlasti se je zgodilo, da smo nehote prezrli tega ali onega vnetega lovca, po drugi strani pa poslali list na ogled takim, ki so svojo puško že davno obesili na kljuko. Prve, kakor druge prosimo blagohotnega oproščenja. Kogar smo prezrli, prosimo, naj se ne jezi,- ampak naj nam izvoli sporočiti svoje želje.
List je nam vrnilo približno dvesto gospodov, tako da bi smeli računiti s številom osemsto naročnikov/ odnosno članov po vseh slovenskih kronovinah. Povedati pa moramo, da je doslej le neznaten del naročnine, oziroma članarine plačan.
Po razposlani drugi številki hoče odbor jasnošti, da izve, s koliko plačujočimi člani in naročniki sme računiti. Od tega števila je odvisen obstoj, razvoj in oblika lista v prihodnje.
Kdor nam torej tudi druge številke ne vrne, smatramo ga naročnikom dotlej, da se sam ne odpove. Po prejemu dveh številk se pač vsakdo lahko odloči, hoče-li obdržati list, ali ne.
Vsem tistim gospodom članom pa, ki so v svoji velikodušnosti ob tej priliki pristopili društvu kot ustanovni člani, izreka odbor svojo iskreno zahvalo, z željo, naj bi našli čim največ tovarišev. Imena objavimo, kadar doseže njihovo število prvo desetorico.
' Nekateri gospodje so nam poslali 5 K kof članarino, a nam vrnili list, menda v mnenju, da bi jim bilo treba za list .še posebej plačati naročnino. Te gospode opozarjamo, da so postali naročniki z vposlano članarino, kajti, kdor je član, plača le članarino 5 K in dobiva list brezplačno, dočim plačajo nečlani 6 K letne naročnine. To pa radi tega, da dobi društvo kar največ članov in po številnih -članih tem večjo moč v lovskih vprašanjih. ,
Naročnino, vprašanja, oznanila, rokopise — s kratka vse, kar se tiče društva ali lista, je odpošiljati na naslov:
„Slovensko lovsko društvo“ i Ljubljani.
Lovski koledar za mesec marec.
. V prepovedanem času so:
Na Goriškem :
Divji kozel, divja koza, divji kozliček in divja kozica; srnjak, srna, srnjaček in srnica; zajec; divji petelin in. divja kokoš, ruševec in ruševka; gozdna jerebica, skalna in snežna jerebica, poljska jerebica; prepelica; divje race.
V Istri:
Divji kozel, divja koza, divji kozliček in divja kozica; srnjak, srna, srnjaček in srnica; .zajec; divji petelin in divja kokoš, ruševec in ruševka; gozdna jerebica, fazan, skalna in snežna jerebica, poljska jerebica; prepelica; divje race.
Na Koroškem:
Jelen, košuta, jelenček in košutica; divji kozel, divja koza, divji kozliček in divja kožica; srnjak, srha, srnjaček in srnica; zajec; divji petelin in divja kokoš, ruševec in ruševka; gozdna, skalna in snežna jerebica ter močvirni kljunač; divje gosi, divje race in tukalice (Rohrhiihner); fazan; poljska jerebica in prepelica.
Na Kranjskem:	^
Jelen, košuta, jelenček in košutica; divji kozel, divja koza, divji kozliček in divja kozica; srnjak, srna, srnjaček in srnica; poljski in planinski zajec; divji petelin in divja kokoš, ruševec in ruševka; fazan ; gozdna, snežna in skalna jerebica; poljska jerebica in. prepelica; velika divja raca.
Na Štajerskem:
Jelen, košuta, jelenček in košutica; divji kozel, divja koza, divji kozliček in divja kozica; srnjak, srna, srnjaček in srnica; poljski in planinski zajec; divji petelin in divja kokoš, ruševec in ruševka; fazan; poljska, gozdna, snežna in skalna jerebica, prepelica in močvirni,kljunač; divje gosi, divje race in tukalice.
V Trstu in okolici:
Divji kozel, divja koza, divji kozliček in divja kozica; srnjak, srna, srnjaček in srnica; zajec; divji kunec; divji petelin in divja kokoš, ruševec in ruševka; gozdna, skalna in, snežna jerebica ter fazan; prepelica; poljska jerebica.; velika divja raca.
MALA OZNANILA.
Dobrega psa fermača, ki zanesljivo priuaša iz vode in zanesljivo fermuje kozice ter drugo vodno perotnino, kupi Jean Schrey, veletržec v Ljubljani. Cena po dogovoru. Zahteva se 8dnevna poskušnja.
Lovcem, ki imajo psice-fermačke čistokrvne, nemške, kratkodlake pasme, sporočamo, da je v. Ljubljani na razpolago lep plemenjak, izvrstnih lovskih lastnosti, z imenitnim rodovnikom. Naslov pove društvo.
Kupim živo lisico ali jazbeca. Ivan Krže, lovec na Gori pri Sodražici.
Naprodaj je lep brak, 3 leta star, rjave barve, 54 cm visok, dober,gonjač, ne goni daleč. -- Več se izve pri gosp. Ivanu Kandaretu, Dane, pošta Staritrg pri Rakeku.
Naprodaj je 2’/2 meseca stara psičica, belorjave barve, nemške pasme.. Izvira od popolnoma čistokrvnih starišev. Cena 30 kron. — A. Paulin, živino-zdravnik, Terdinova ulica 2, Ljubljana.
Tigrast fermač 1 leto star, 50 cm visok, z rjavo glavo in lisami, pravilno skrajšan rep, nepokvarjen, je naprodaj pri Ant. Hočevarju, Gomilsko, — Cena 20 kron.
Fermača 8 mesecev starega, rjave barve, z belimi stopali, lepo, kratko zidan, kaže že sedaj dober nos in pašijo. za vodni lov, bo dorasel do'60 cm visok, proda po nizki ceni D. K. Vrhnika. Vprašanja pod zgoraj pmenjeno šifro na upravništvo tega . lista.
Dobrega psa braka, šokoladne barve, 4 leta starega, ki pridno išče, hitro najde in predaleč ne goni, proda ,poceni Blaž KIun, posestnik na Vinicah p. Sodražica.
Za kunami.
Lovsko-naravoslovna razprava. Spisal Podgorski. (Dalje.)
8una zlatica se lovi (se goni) v februarju, če je pa januar gorak, še prej. Nosi 9 tednov in vrže navadno po 3 — 4 slepe mladiče, redko 5, ki šele za 10 do 14 dnij izpregledajo. Mladiči ostanejo pri starki, dokler si ne znajo sami hrane iskati, nakar po starem pregovoru: „Kar mačka rodi, rado miši lovi“, ni treba dolgo čakati. S 6 meseci so ti mladiči že dovršeni roparji, čeprav šele z enim letom dorastejo in za pleme dozore. Kakor hitro so se od matere naučili, kar jim je treba za udobno življenje vedeti, se rodbina poslovi in razkropi. Kuna zlatica je namreč samotarka prve'vrste. Družba ji je zoprna in prav redko je naleteti dve kuni blizu skupaj, izvzemši čas lovljenja. V tem času pa se podi po več .snubcev za eno nevesto, .in gonja gre od drevesa na drevo, v drznih, bliskbvitih skokih. Gez dan. žedi kuna zlatica v kakem votlem duplu, v kaki rogovili, v veveričjem ali vranjem gnezdu, ali pa tiči v kakem kupu vej. Po zimi si kaj rada izbere svoje stanovanje v kaki špilji, tako da je na suhem in v zatišju. Po dnevi se jo malokdaj vidi, zakaj ona svojega skrivališča ne izda rada in gnezda ne ostavi
2
„Lovec“ I. letnik 1910, št. 2»
drugače, kakor če ga mora, ali pa če jo zapelje v to košatorepa veverica, ki je za kuno zlatico delikatesa, da take ne. Kakor je veverica urna in gibčna, vendar kuni ne uide, če se ne reši z drznimi skoki preko vej, ki so prešibke, da bi kuno, ki je težji, držale.
S trdo nočjo, šele, se kuna odpravi na rop. Drži se sicer gotovih smeri, toda ti njeni roparski zleti so včasih daljši, včasih krajši. Kolikor bolj se bliža čas lovljenja, toliko nemirnejša postaja in toliko dalj ostaja zunaj. V januarskih in februarskih nočeh obrede'velikanske daljave. To mora lovec .kunar dobro vedeti, če si hoče prihraniti marsikatero nepotrebno stopinjo. Ne drži še sicer s tako zanesljivostjo gotovih drč, kakor n. pr. lisica, vendar so njena pota precej stalna, tako da lovec, ki pozna svoje lovišče, ne bo v zadregi, kam naj jo gre prešle d it. Teh potov pa se ne drži samo ena kuna, ampak vsaka kuna, ki se v tem letovišču naseli. Je to zanimiv problem živalskega življenja, ki ga opažamo tudi pri nekaterih, drugih živalih.
Živi se kuna zlatica po največ z mesom. Ni pa toliko požrešna kot krvoločna, zakaj ona podavi veliko več, kakor more požreti. S svojimi ostrimi zobmi, katerih ima 38, se zagrize žrtvi v vrat, pregrizne žile dovodnice in počasi izsreblje kri. Mrhovine sicer neljubi, v sili je pa tudi ta dobra in v hudi zimb kuna kaj rada zajema iz iste sklede kot lisica. Veliko privlačno silo imajo zanjo smrdljive ribe, ali pa pečen slanik, ki je izvrstna vada za pasti.
Spomladi in poleti, ko najde dovolj hrane v gozdu, se drži le gozda. Tu najde dovolj gnezd, iz katerih pobira jajca ali mladiče, pri čemer seveda ne dela razliko med divjim petelinom, jerebom ali palčkom; vse podavi brez izjeme. V gozdu najde mlade zajce, veverice i. t. d., in ta čas se ji najbolje godi. Jesen je za kuno manj ugodna. Zajca ni, mladiči so odrasli. Tedaj prestopi k vegetarijancem in se zadovolji z medom divjih bučel, približa se k vaškim sadnim vrtom pogledat, ni li na golih jablanah in hruškah ostalo kaj zanjo. Pri tej priliki se večkrat seznani z golobnjaki in kurniki, vse si dobro ogleda in zapomni za dneve stiske ob hudi zimi.
Kuna učaka približno 12 let, in kolikor starejši je, toliko temnejši postaja njen kožuh, zobje obrabljeni in rumeni. Med lovci je razširjeno mnenje, da čim starejši je, toliko rumenejše je grlo njenega kožuha; mogoče, prav starih je sedaj že. redko dobiti, preveč so jim lovci za petami. Eni trdijo tudi, da vpliva na živost rumene barve hrana kune in sicer je ona kuna po grlu najbolj rumena, ki je največ ptičjih jajec 'izpila.
III.
Lovi se kuno zlatico, na več načinov. Najzanimivejši, obenem pa tudi najtežavnejši način,lova je lov z obkrbžanjem.
Kuno obkrožiti pomeni v lovski govorici: dognati kam je sla spat. Seveda je to mogoče le po zimi, ko je sneg. Pa tudi vsak sneg ni za kroženje, marveč krožiti sedale, kadar je „p obeli na“, to se pravi, kadar vrh starega snega pade vsaj za prst na debelo novega. Takrat se pozna vsak sled, in gozd leži pred teboj kakor odprta knjiga, samo če poznaš te črke. Pobeli na traja le en dan, drugi dan so sledovi že preveč skrižani, in je težko slediti; zato se mora lovec-kuhar prvi dan podvizati, če hoče priti do svojega zaželjenega plena. Najugodnejši čas za kroženje je zgodnja zima v novembru in decembru, ali pa meseca marca, če je še sneg v deželi. Te mesece namreč kuna toliko ne obide v eni noči, in jo je lažje d osl e d i ti. januarja in februarja; ko se lovi, pa bega kuna celo noč okrog, in samci križajo in mešajo sledove samic, tako, da je v tem času kuno težko okrožiti. Pa tudi vsaka pobelina ni enako ugodna za kroženje; najboljša je tisti dan, ko med 4 in 5 uro zjutraj jenja znežiti. Kuna gre ob tem času spat, in ako se jo pri'taki pobelini presledi, iskati jo je v bližini. Samo po sebi se razume, da je lažje krožiti, če je sneg južen, kakor pa če je prhak, in če so po nekaterih mestih celo zabriši.
Kadar se je torej nadejati južne pobeline, ima lovec-kunar dosti
skrbi.
Najprej si mora poiskati tovariša, ki pojde ž njim. Kroži se narrtreč veliko uspešnejše, ako sta dva lovca. Eden gre po eni strani lovišča presledit, dru,gi pa po drugi, in ko se snideta, seštejeta koliko sledov drži noter, koliko pa ‘ven. Na ta način gre presledenje hitreje izpod rok, zakaj kunar se mora žuriti, zimski dnevi so kratki. Enako krvavo potrebuje lovec tovariša, ako je kuno d osle dil. Kuna tiči po navadi v gnezdu, ali pa v votlem deblu, v rogovili ali pa v špilji, in sicer se skrije tako, da je ni lahko opaziti. Iz svojega skrivališča nepremično zre lovca, ki zaman napenja oči in išče, kje jo bo zagledal. Ker jo je težko opaziti, mu cesto ne ostane druzega, kot jo z ropotom spjraviti iz skrivališča. S sekirico ali pa s kopitom puške potrka na drevo, na katerem domneva kuno, in glej, kakor pšica šine kuna iz skrivališča v vrh ali pa po vejah dalje. Enako naglo mora kunar pomeriti, če hoče, da mu kuna ne uide, in ž njo vsi upi ne splavajo po vodi. Vsi taki nagli streli so tvegani.. Če lovita pa dva kunarja skupaj, je dokaj lažje, kuno dobiti. Delo si razdelita tako, da eden tolče, drugf pa čaka z napeto puško; kakor hitro se kuna gane in prikaže iz gnezda, — že poči strel. Koliko .lažje je loviti v dveh, če je treba kuno špraviti iz špilje ali pa z dimom iz dupla, bomo pozneje videli.
Pa tudi sicer je prijetnejše na takem trudapolnem lovu imeti tovariša, kakor tavati sam v snegu okrog. Ne ve se, kaj se utegne pripetiti! Seveda morata biti oba kunarja enakih lastnosti; slab tovariš na lovu
2*
ni podpora, ampak samo pokora. Kdor ne more dobiti dobrega, zanesljivega druga, naj gre rajši sam na ta lov, bo še vedno več opravil, kakor pa v družbi s kakim trdétom.	(Dalje prih.)
USÉ
Iz lovskega nahrbtnika.
Piše Juraj Lubič.	(Konec.)
■afo ni dobro stikati okoli luknje, ker lisica človeka zavoha, še manj pa tam prekladati kamenje ali rezati vejevje. Lisica pozna vsako premeno takoj in postane nezaupna. Potem jo je težko dobiti. Ako si našel lisičjo luknjo v skali, ki ima en vhod, ki je obenem izhod, in si se prepričal po svežem sledu, da je lisica doma, je najbolje, da luknjo z debelimi kamni založiš tako, da jih ni mogoče premekniti niti izpodkopati; potem pa hodi čakat, kadar se ti bo zljubilo. Ker pa kamenja ne moreš brez ropota odstraniti, moraš biti pripravljen, da bo treba čakati štiri do pet ur, ali pa še dalj. Prej ne pride lisica na dan, le ako je že hudo izstradana. Jaz sem čakal nekoč celih osem ur neprestano na to zvitorepko, pa sem jo le dobil in ni mi bilo žal mučno dolgih ur.
Zgodilo se je že, da je lisica pri vhodu renčala na lovca, ki je pogledal v luknjo, da bi se prepričal po sledu, so-li mladiči še notri ali it Ako hočeš dobiti lisico v zimskem času, preglej najprej takoj po prvem snegu lisičje sledove. Kamor se lisica navadi zahajati, tam jo dobiš gotovo. Kjer se sledovi križajo, tam pomeči kosti, sveže ustreljenih ptic, suhih sliv, najbolje slanikovo glavo ali kaj. enakega in hodi vsak dan gledat, kaj se je zgodilo. Dva, tri dni ne boš zapazil nič drugega, kakor sveži sled. Četrti dan pa je lisica pobrala vse, tudi peresca ni pustila na mestu.
Da si bolj siguren, ponavljaj ta manever parkrat, potem pà hodi zvečer čakat. Najbolje je blizu gozda na pristavi.
Mraza, dolgega časa se ne smeš bati. Daši se marsikdo temu lovskemu načinu posmehuje, je vendar le najzanimivejši.
Samo na ta način ti- je mogoče proučevati biologično stran divje živali. Od brakade na lisico nimaš prav nobene koristi, edino le — kožuh.
Porogljivec nima pojma o tem, kako poetičen je tak lov v jasni zimski noči. Polna luna obseva debelo plast zmrzlega snega, in tisoč in tisoč biserov ti miglja pred očmi. Vse je postalo mirno v. bližnji vasi. Le sem pa tam se še oglaša kak zakasneli pijanček s svojim ukanjem. Iz bližnjega zvonika se razlegajo udarci ure. Devet ! Sam
sediš na pristavi pod streho, zakopan v krmo. Srce ti bije glasno, najmanjši šum te vznemirja. Na vseh straneh imaš svoje oči, toda ganiti se ne smeš, dihati se ne upaš. Vsako minu.to ti bolj utriplje srce! Tu se oglasi hripava sova prav pred tabo na drevesu, ondi skovika čuk, tam daleč pa se čuje strel iz puške tatinskega lovca. Aha, sedaj se prične. Vse se kadi mraza, ali ta misel ti ogreva lovsko srce. Okolu tebe se preganjajo miši in delajo v krmi tak šum* kakor da bi si ti bližal medved. Sedaj jo primaha zajec. Nekaj krme se je bilo raztrosilo po tleh. Dobro došla! Veselo zamrmra, sede prednjo, uha kvišku, se visoko stegne na zadnjih nogah in mirno posluša. Ne gani se ! Glej; ga prav mirno! Ko pa začne izbirati, tedaj dvigni puško in ustreli brez skrbi! Lisice ne boš prepodil. Zajca pusti ležati in čakaj dalje naprej! Nekaj časa bo minulo, morda četrt, morda pol.ure, potem pa pride zaželjena lisica. Glavo kaže izza grma. Kako se ji svetijo oči! Brž ko si jo zagledal, pritisni puško počasi in zelo previdno k licu.
Lisica teče naravnost proti tebi, sem pa tam ji je kak grmiček na poti, mogoče, da je kaka miška notri ali ''kak ptiček. To se mora mimogrede prevohati. Sedaj že čuješ rahlo škripanje snega, cepetanje, a lisica se ustavi zrqč proti tebi. Ne zaupa preveč nočnemu miru. Človek je časih od vraga, to dobro ve. Previdno gre bližje. Krasna žival! Skoraj vsako dlako razločuješ na njej. A kaj je tam na tleh? Pečenka ! Pozna se lisici, kako prijetno je iznenadena, kajti njene kretnje so sedaj vse drugačne nego prej. Blizu se pa vendar ne upa. Kaj, ko bi bila tam kaka past nastavljena! prav za njo! Beži par korakov nazaj, potem si gre zopet od druge strani ogledat zajca.
Ta jo.miče, a težko je zaupati. Nekaj časa jo še opazuješ, potem pa pritisneš in -¿-'.lovski blagor! *4^lisica je-tvoja.
Ako nisi zadel, ti ne pride več nazaj, ker si dobro zapomni, kje ji je pretila nevarnost.
Takozvani „čivink“ je menda vsakomur znan. Oponaša se klic, sove, s katerim se privabijo razne ptice in se vjamejo na nastavljene lepenke ali se jih pa strelja.
To je tudi lisici dobro znano.
Mnogokrat mi je prišln prav pred noge, a tako tiho in previdno, , ter je zopet izginila, da nisem imel niti časa streljati.
Pogum zapelje lisičo marši kateri krat, da pozabi na opreznost. Ali čudno je, kako si zna v največ slučajih pomagati iz zadrege.
Zašla je bila neko noč v kmetiško hišo, kjer so imeli kokoši. Ropot v kuhinji je zbudil gospodinjo, ki je-šla gledat, kaj je. Hišna, vrata-je pustila odprta. Išče in išče po veži, kuhinji — nikjer nič. Kar ugleda lisico, ki se stiska v temen kotiček. Naglo seže po burklje, a lisica skoči, v sobo in — bliskoma je bila zunaj. Na jasnem nebu
je svetila polna luna. Lisica ni imela časa premišljevati in je planila kar skozi zaprto dvojno stekleno okno na prosto.
Drugo pot pa je morala svojo predrznost drago plačati.
Neki kmet je imel obilo kokoši v svoji hiši na podstrešju, ki je bilo z deščicami obito, vrata kurnika pa so se odpirala na noter in so bila tako prirejena, da so se sama zapirala. Lisica pride skozi slamnato streho v vežo in najde pot v kurnik, kjer se vjame.
Nepopisen vriše kokoši .spravi gospodarja iz postelje. Ta zleze v kurnik. Ko pa vidi lisica odrta vrata, hoče skozj nje vun planiti, toda urni kmetič zapre hitro vrata in tišči, kar se da. Lisica je bila sicer že zunaj, toda rep je pozabila vzeti s sabo. Ker jo je pa njen med vrati pritisnjeni rep izdatno oviral v begu,' si je brez premisleka in kar najhitrejše odgriznila najlepši del svojega telesa, pustivši ga svojemu preganjalcu za spomin. Bila je v veži, kjer jo je pričakovala gospodinja z lopato. Ej, ne boš me gladila po kožuhu, si misli lisica in z enim skokom je bila — v peči, kjer je bila sicer rešena pred gospodinjino lopato, tocfa ogenj v peči ji je dal po grbi, da so hkrati za veke prenehali njeni pustolovski nočni izleti.
Lovci so se odpravili pred kratkim na lov. Prišedši do samotne hiše v gozdu, zvedo nekaj.zares čudnega. „Oj, zakaj niste prej prišli!“ jih nagovori gospodinja. „V mojem svinjaku je bilo celo noč tako lomastenje, da se nisem upala iti gledat.“ , .
Lovec stopi k svinjaku in ko ga odpre, vidi čudno žival švigati iz enega kota v drugega. Tej se je posrečilo zbežati, ali pozorni lovec jo na begu ustreli. Bila je lisica. Prišla je na svinjak ^po kokoši. Ena deska je popustila in lisica je padla v svinjak med prašiče. To je moral biti lep ples v svinjaku, kajti lisica je bila tako oskubljena, da je imela le še malo dlak na sebi. To čudno, golo žival so lovci kar na mestu zakopali. Bali so se slabih dovtipov, kakoršnim je lovec navadno izpostavljen. Izvedel sem vendar o tem, pa prosim častite * bravce, da obdrže to tajnost zase, ker sem tudi jaz trdno obljubil, da bom o tem molčal kakor grob.
Ako človek opazuje lisico, bi večkrat dvomil o njeni prislovični previdnosti in bi ne veroval, da ima tako dober nos, kakor ga ljudje sploh hvalijo.
Pred par leti se proti koncu meseca junija sprehajam po gozdu.
Da imajo lovci prav, ki trde, da se lovcu divjačina kar vsiljuje, kadar nima puške, sem moral tudi jaz izkusiti. Predno stopim iz.goščave na par metrov široko-in kakih štirideset metrov dolgo tratino, zagledam, pred sabo lisico starko, ki se je s štirimi popolnoma odraslimi mladiči igrala in valjala po trati. Pogled za bogove! Hotel sem stopiti nazaj, da lisic ne prepodim, ali že je bilo prepozno. Na starkin svarilni glas
so lisice zginile kakor kafra. Koj drugi dan sem šel proti večeru zopet tja s puško in potem še skozi pet dni in vse lisice so bile moje. Starka je mladiče Vodila vsak večer vprek tratine, dasi sem bil že par mladičev odstrelil, na kar je.tudi ona sama izdihnila svojo roparsko dušo. Prišle pa so mi vse lisice komaj na par korakov, akoravno sem bil v grmu le na pol skrit in sem imel psa tik pred sabo. Ako bi imela lisica zares tak fin nos, bi morala ali mene zavohati ali pa psa.
Drugo pot sem zapazil na ravno isti tratini par jamic, ki jih je bila izkopala lisica, iščoč miši. Na večer sem jo., čakal in jo ustrelil na tri korake, ko je nesla svojim mladičem miško in mladega kosa.
Tretjo pot sem zasačil lisico s tremi mladiči tudi tam. Bil sem komaj dvajset korakov pred njo popolnoma na prostem. Ugledavši me, je lisica enkrat zalajala, vsled česar so mladiči plaho zginili v goščo, starka pa me je gledala kakor okamenela, da sem jo prav lahko poslal v'večno lovišče.
Nekoč sem zvedel, da\ so, videli vsak večer še pred solnčnim zahodom štiri lisice na njivah blizu gozda, pred katerim leži travnik. Gozdni parobek je ostro omejen. Kar vun me je gnalo. Izbral sem si prostor sredi parobka pod košatim hrastom tako, da sem pregledal ves travnik. Listje sem odstranil, da bi ne šumelo, ako bi se obrnil. Solnce je še sijalo. Oglasi se najprvo kos v gozdu, potem srakoper na kolu sredi njive. Ti glasovi so mi bili znani. Vse drugačni so bili kakor navadno, tako nekako plahi. Ptiča sta naznanjala prihod lisice. In fes! Kakih sto korakov na levo pride lisica iz gozda, postoji, in ko čuje na oddaljeni njivi kopanje, se obrne in gre naravnost proti meni. Vsako jamico, vsak grmiček je porabila v svoje varstvo, a dasi je bila od mene še komaj dva koraka oddaljena, me ni zavohala. Pustil sem jo kakih deset korakov mimo, potem pa sem jo prevrnil. Komaj pet minut nato mi pride mlada lisica prav za hrbet. Poslal sem jo za materjo.
Drugi dan sem stal že'bolj pozno sredi travnika, misleč, da lisice več ne bo, ko zagledam kakih dvesto korakov pred sabo lisico, ki teče. ob robu gozda proti meni. Sredi travnika nisem mogel ostati. Premikal sem se samo s petami in stopali kakor klovn proti gozdu tako, da me je samo ena hrastova veja, ki je segala v travnik, malo čez prša pokrila. Lisica starka mi pride prav do nog, naprej pa ni mogla več.
Korakal sem zimskega dne po deželni cesti na lov, Prišedši za prvo vas, vidim za sečjo na njivi lisico, ki je lovila miši. Kaj sem hotel? Na vse štiri sem se spustil in se plazil do: žive meje, kjer sem legel v sneg in se pripravil za strel. Lisica se mi čimdalje bolj približuje. Imel sem jo že na trideset korakov. Mraz je bil, prsti so bili trdi, malo občutni in kar zagrmi strel iz puške, da sem se ga
sam ustrašil. Lisica se spusti v beg. Jaz pomerim po njej, a bila je že stoosemnajst korakov od mene, ko se ustavi in pogleda proti meni nazaj. Tisti hip pa je dobila svinca v uho in srce, da je na mestu obležala.
Utegnil bi kdo reči, da govorim latinski. Meni pa ni na tem, da bi dokazoval svojo strelsko spretnost ali delal reklamo za svojo piperco. Bil je le srečen slučaj, ki pa karakterizuje lisico. Njena neprevidnost po prvem strelu jo je ugonobila.
Sicer ima lisica'jako trdo življenje. Dobila je že ves strel v glavo, da ji je spodnja čeljust.,proč odletela in ji je eno oko izteklo, pa je vendar ušla.
Neki lovec je nosil ustreljeno lisico že par ur na hrbtu. Že, ko Se je približal svojemu domu, je čutil, da ga nekdo zadaj cuka. Obrne se parkrat zaman, ko. pa je prišlo do živega, je moral lisico še enkrat ubiti.
Takih in enakih slučajev se pripeti mnogo.
Lahko bi se še marsikaj zapisalo, ali te vrstice, dasi ne prinašajo mogoče nič novega, naj zadoščajo v boljše izpoznavanje naše krasne roparice,’ katero popolnoma zatreti bi bilo škoda, tako za kmeta, kakor za lovca.
Influenca psov ali pasja bolezen.
■plošno se imenuje bolezen pri vseh vrstah psov, katera napada najčešče mlade pse v starosti pol leta do dveh let — redkejše mlajše in starejše pse — pasjo bolezen.
Bolezen se strinja z influenco ljudi, z influenco konj, in zadeva ta bolezen pri psih istotako vse dele, kakor je to navadno pri človeški influenci in pa pri influenci konj. Pravilno bi bilo torej imenovati bolezen „influenco psov“ ali „pasjo influenco“. Nemec jo imenuje „Staupe*1, imenuje jo tudi konjsko influenco „Pferdestaupe“, „Pferdegrippe“, kakor je imenoval tudi poprej bolezen pri ljudeh,Grippe'.
Pasjo influenco prouzroča ne še popolnoma znan fiksen kontagij, ki se nahaja bržčas tudi v zrakm Bolezen se najlažje prenese na zdravo žival, ako pride ta v prostore, kateri so po tem kontagiju okuženi. Nalezba nastane najčešče po vdihanju kužnega zraka. Ko preide kontagij v žival, mine navadno 4—7 dni, da se prikažejo prvi bolezenski znaki. Izbruh bolezni pospešuje prehlajenje, mokrota, splošna telesna
oslabelost. Želo rada nastopi bolezen pri psih, kateri so bili iz drugih krajev vpeljani in se še niso navadili novega podnebja. Tudi nepravilna prehrariitev pospešuje izbruh bolezni. Pogosto je vzrok staro nespametno domnevanje, da se mladim psotmne sme dajati surovega mesa ter se jih mesto z mesom, krmi s kruhom, moko itd. Oslabelo telo je najbolj podvrženo influenci. Psi, kateri' so to bolezen enkrat preboleli, ne dobe je navadno več.
Razun psa napada ta bolezen tudi mačke, lisice, volkove, šakale in hijene.
Znaki pasje influence so želo raznovrstni. Najnavadnejše zapazimo kataralično vnetje vseh žleznic, tako onih oči, prebavil, dihal; pridruži se časih težko obolenje živcev, možgan in hrbtnega mozga. Pogosto je v zvezi za to bolezen zelo karakteristični kožni izpuščaj. V komplikaciji se zapazi večkrat tudi kataralična plučnica.
Bolezen se prične navadno s premembo splošnega počutka; pes postaja manj živahen, bolj izbirčen pri jedi, utrudi se hitrejše, mrazi ga, dlaka ge ščetini, nos postane topel in suh. Notranja telesna toplota se zviša na 41 °— 42° C. Oči solzijo ; pozneje se izteka iz pjjh gnoj. Bolni pes je proti svetlobi zelo občuten, vsled česar zapira oči. Pri obolenju prebavil zapazimo najprvo bljuvanje, pomanjkanje teka, vročino v ustih, pomnoženo žejot;. blato postaja bolj suho, nastane zaprtje, slednjič tudi driska. Blato samo močno smrdi.
Pri obolenju dihal prične bolezen z nosnim katarom; iz nosnic se izceja pomnoženi žlem, pozneje gnoj. Žival pokašljuje. Pridruži se katar sapnika in slednjič plučni katar, pa tudi pljučnica.
Enkrat je bolezen bolj v prebavilih, drugipot bolj v dihalih razvita.
Nevarna življenju postane bolezen, kadar prične srce slabeti, ali če afekeija centralnega živčevja prevladuje. Takrat zapazimo na bolnikih veliko razburjenost ali pa tudi popolno apatijo in zaspanost. Pridružijo se krči posameznih delov, ali pa splošni krči.
Vsled bolezni zgube psi lahko tudi posluh in voh, da,, celo vid in intelekt.
Na koži, posebno na delih, kjer je menj dlake, nastane izpuščaj.
Ni je bolezni, da bi bilo s tako negotovostjo uganiti izid, ker je sprememba bolezenskega stanja tako hitro mogoča. Pogosto se ozdravi najhujše bolezensko stanje, drugikrat se zopet lahko obolenje spremeni v smrtno.
Ako je obolenje lahko in 16 kataralično brez posebnih komplikacij, ozdravi žival lahko že čez 8—10 dni; .navadno trpi bolezen 3—4 tedne. Pri težjem bolezenskem stanju traja bolezen, oziroma njene posledice, mesece, čelo leta ali vedno, dokler, živali ne reši smrt.
Od obolelih psov pogine navadno 50—60%- Neugodni spremljevalci bolezni so: velika mladost, oslabelost radi nepravilnega krmljenja, potnankanje krvi, razširjenje bolezni na različne telesne dele, krči itd.
Smrt nastopi navadno vsled naliva krvi v možgane ali v pljuča.
Proti nastali bolezni imamo raznovrstna zdravila, katera pa morejo ;le po nasvetu izvedenca koristiti; kajti zdraviti ni bolezni kot take, ampak bolezenske pojave.
V	prvi vrsti je treba skrbeti za dezinfekcijo prebavil in dihal. Prva se more po notranjih' zdravilih, druga po inhalaciji očistiti. Koristna v to je, % % kreolinova voda, oziroma njeni pari.
Obolela prebavila je treba zdraviti popolnoma simptomatično; treba je ustaviti bljuvanje, drisko, vzbuditi tek, pregnati zaprtje. Glede obolelih dihal treba dajati zdravila, katera zvodenijo žlem in gnoj ter jih iz dihal izganjajo. Toplota podpira zdravila, vendar je skrbeti za sveži zrak.
Splošne živčne krče treba z omotlivimi zdravili pomiriti, oslabelo srce okrepiti, v kar se priporoča razun drugih zdravil kava. Kožnega izpuščaja navadno ni treba zdraviti, ker preide z boleznijo samo.
V	prehranitev se priporoča v prvi vrsti surovo meso v malih koščkih, nadalje mleko in goveja juha.
V	novejšem času se zdravi bolezen tudi z vcepljanjem posebnega
cepiva (sokrvčna terapija).	-	’
■s
□m
Raznotero o lovu.
ra
OD
Medvedje in volkovi na Notranjskem. Dne 16. februarja je v lovišču šneperske graščine, blizu Babnega Polja, velik medved raztrgal onemoglega jelena, lihega štirinajsterakaj|gl|Gosp. Milan Lah iz Loža nam z dne 19, t. m. poroča: „Danes je meni došla vest, da je, tudi včeraj, 18. t. m., zopet en' medved raztrgal drugega jelena. Divjačina pri nas vsled velikega snega, v gozdovih do 2 m debelega, grozno trpi. Česar ne bode pokončala zima, pokončali bodo volkovi. Ob cestah so ljudje našli zakopane od volkov raztrgane srne. Zasledovanje je zbok prevelikega snega takorekoč onemogočeno. Upanje naše je le v bližajočej še pomladi“.
(Opomba ure d. O teh drznih ropih medvedov Smo dobili od ravnatelja knežjih domen gospod dež. poslanca ScholImayer - Lichtenberga1,obširno poročilo, ki je prihodnjič priobčimo. Veleblagorpdnemu gospodu pošiljatelju udana zahvala!)
Volkovi. V Veliki Gori nad Ribnico so se pojavili volkovi. Slediti je dva. Zaradi prevelikega snega jih je nemogoče zasledovati.
Nagrade (talje) za pokončane vidre na Kranjskem odpravljene. Ker se je zadnja leta že velikokrat pripetilo, da so prišli ljudje po več ur daleč z ujeto ali ubito vidro k okrajnemu.'glavarstvu po premijo, zato opozarjamo dotičnike, da je po razglasu deželnega odbora vojvodine Kranjske z dne 28. maja 1900. št. 6847, dež. zak. št. 12, deželni zbor dne ,4. maja 1900 sklenil, odpraviti taljo za pokončevanje vider. Deželni zbor je namreč dne 23. januarja 1886 sklenil, od 1.
marca 1886, dalje z razglasom deželnega odbora z dne 1. novembra 1883, št. 7242, dež. zak. št. 8. iz 1884, upeljano taljo 12 K znižati, za vsako pokončano staro ali mlado, vidro na 8 K; to premijo je deželni odbor<|;kakor povedano, popolnoma odpravil.' •£_= Da pa ne bodo imeli pokončevavci vider kakih drugih sitnosti, povdarjamo, da pripade po § 53 ribarskega zakona, z dne 18. avgusta 1888, dež. zak. št. 16 ex 1890, ujeta ali ubita (ne pa od lovca pokončana) vidra ribarskemu upravičencu, kateremu jo mora varstveno osobje oddati. Toliko v splošno vednost in ravnanje.	,	,	-—b—
O jesenski selitvi in lovu na sljuke 1. 1909. priobčili bi radi v eni prihodnjih številk obširno poročilo in občen pregled, ker tako izredno nepravilnega in vsled tega tako zanimivega lova nismo še nikoli imeli na Slovenskem. Ker nam pa nedostaje podrobnih poročil še iz precej lovišč, vabimo prijazno vse p. n. tovariše, da nam kar najhitrejše pošljejo svoja natančna in vestna poročila. PpsebnO nas zanima, kdaj so ustrelili v ondotnem lovišču prvo sljuko, katere dneve je bila selitev najštevilnejša in kdaj približno so zadnje ustavile naše kraje. Dobrodošla so nam tudi opazovanja in podatki o prezimovanju te zagonetne in čudne ptice po Slovenskem.	• *	—b— \
Mladi zajci v februarju. Kakor se nam poroča, je našel lovec Leihkauf v Krottendorfu mladega zajca, ki je bil najmanj 8 dnij star, kar je gotovo nekaj izvanrednega, ako upoštevamo, da se nahajamo še-le V sredi svečana.	-
(Opomba ured. Vse p. n. gosp. naročnike in sotrudnike lista prosimo, da se nas spominjajo pri vsaki priliki in nam pošiljajo obvestila o prvih mladičih, o stanju divjačine v obče, O zanimivih lovskih slučajih itd., ker nam taki podatki čim najbolj osvetljujejo lovske odnošaje po naših deželah.) •
Za I. mednarodno lovsko razstavo na Dunaju 1.1910. potrebuje kranjski deželni odsek še mnogo raznovrstnih razstavkov kulturno- in lovsko-zgodovinskega pbmena. Da navedemo le nekatere, omenimo samo : vsakovrstne starinske pasti, starodavne puške in drugo lovsko orožje, lovske torbe iz prejšnjih časov, pasje kopče- itd. itd. Prijaviti je vse na „Slovensko lovsko društvo“ v Ljubljani vsaj do 15. marca t. 1. Pripomnimo še, da so Vsi razstavljeni - predmeti zavarovani in da je vsaka izguba izključena. Razstave se udeleži tudi Slov. lovsko društvo, in sicer z razstavo kolektivne skupine. Namenilo se je vposlati 50 srnakovih in 20 gamzovih rogov najboljše kakovošti, ¡zvečine najlepših premiranih iz 1. slov. lovske razstave, katero je priredilo društvo lani v Ljubljani.	/	—
Mnogo je nedolžnih duhkov, ki mislijo, da je najboljši lovec oni, ki postrelja največ divjačine. Toda pravi, lovec, in mnogostrelec se razlikujeta bolj kakor pa kardinal in ministrant.
Kr v o 1 o k, ži vo d e r, mnogostrelec, strelja.č ali brezobzirni morilec (Bestia. vastatrix seu M aca cc o' i m p u d i -
LISTEK
Lovec in „lovci“.
Lahkoumevna znanstvena razprava. Spisal Rado Murnik. (Konec.)
c us), bi najrajši popokal, potolkel in porazmesaril vse, karkoli hodi, leta in lazi. O dolžnostih pravega lovca, o bistvu pravega lova ne ve skorajda ničesar in se tudi ne mara ničesar učiti; to mu je deveta briga. Ta žalostni rabelj, oborožen s puško, stremi le za tem, da bi kolikor največ izkoristil ali, bolje rečeno, zlorabil svojo pravico do lova, in da bi več naplenil nego drugi.
Zato strelja, strelja, strelja ob vsaki priliki in nepriliki; kakor obseden se žene za trofejami :in rekordi. Kadar se snide več takih mesarjev, takrat pokajo kakor vojaki na veliki strelni vaji. Za pravo razdaljo se živoder ne meni prav nič: ako razstreli zajca na pet korakov v golaš ali ako rani srnjaka na pol kilometra tako, da slabo zadeta žival ubeži in se muči še ure'in urefBito je sirovemu morilcu čisto vseeno.
Tak neizboren „lovec“ je bil (1611^-1655) izborni knez saksonski Janez Juri I. Pomoril je poleg druge divjačine petnajsttisoč sedemsto in štirideset jelenov. Njegov še bolj krvavi sin, Janez Jurček Drugi, pa je sam poklal šestdesettisoč petsto in trinajst glav jelenjadi in srnjadi . . .
Krvolok je uničil ponekod najlepšo divjačino. Tudi v naših krajih je kdaj bivalo obilo „gozdnih kraljev“, mnogo ponosnih šestnajste-rakov ali celo dvajseterakov. In dandanes? Predkratkim je ponujal nekdo v inseratu 1500 kron za vsakega jelena, ki ga sme ustreliti. — V Severni Ameriki je v prejšnjem stoletju mrgolelo divjačine. Brezobzirni streljač jo je zatrl in pokončal docela v dveh desetletjih. Nič manj ne mesarijo v Afriki. Evropski lovski listi se hinavsko zgražajo nad mnogostrelci, sami pa prinašajo pohvalne vesti: Grof F. je bil tako srečen, da je ustrelil ta in ta dan svojo tisočo divjo kozo. Čestitamo. — Američanski bogataš Gordon in njegovi prijatelji so v Z. na Češkem ustrelili v par urah desettisoč jerebic . . . Juh!
Manj nevaren, toda pravemu lovcu pravtako zoprn je sitnež ali lovska zgaga (Can aci a o d i o sa).
Ta čudak ni zadovoljen nikdar ne z nikomer ne z ničimer. Ves ljubi dan zabavlja in godrnja in kali dobro voljo še drugitn. Zdaj mu je lovišče prenerodno, pretegotno; zdaj mu je njegovo stalo previsoko, zdaj zopet prenizko; zdaj gonijo gonjači prehitro, zdaj prepočasi. Ih tako dalje ... V odmorih preklinja puškarja in pretepa svojega psa. In tako dalje . . .
Kar postrelja, pohrusta vse lepo sam (vorax) doma. Konec lovskega leta, ako’ne že prej, se razpre in razsvadi z vso lovsko družbo, ker hoče vedeti in znati vedno sam vse najbolje. Po visokodramatičnem prizoru se preseli med nove znance in globoko se oddahnejo rešeni
solovci; on pa jame med novimi tovariši zopet- delati zgago, dokler se ga ne naveličajo in iznebe tudi oni. Silno užaljen, se prislini tretji, četrti družbi. In tako dalje.. . .
Popolnoma drugačen je le n i ve c (H aem or r hoi d ari us se-cretarius phlegm a ticus sivePotator magnifičus hypertrophic us). Zmerom je čisto zadovoljen s svojim bližnjim, s sabo.in vsem božjim svetom. Če ustreli kaj ali nič, vsekdar je miren in hladen.
Lenivcu je nedoumno, kako morejo biti sicer pametni možje tako trapasti, da si kratijo zdravo spanje in se pehajo ter Jazutajo na vse zgodaj, še ob luninem svitu, za divjim petelinom, za kljunači itd. Lepo je res zjutraj v gozdu ali na gori, spomladi in tudi marsikdaj drugikrat; toda Še lepše , je doma v topli postelji, modruje lenuh.
Na lovišče pride lenivec vedno zadnji in ga zapusti vselej prvi. Ako le more, se odtihotapi že po začetnih pogonih v najbližjo gostilnico.
Zakaj lov mu je le diplomatska pretveza. Dočim misli njegova preljuba žena (Draco domesticus), da. se gospod soprog kakor črna živina poti in muči po nevarnih strminah in blatnih dolinah, sedi navihani modrijan lepo udobno v krčmi. Vesel, da je ušel sitnemu nadzorstvu strogega zakonskega angela varuha, se raduje zlate prostosti, kuri pipo, se krepča, se zabava z .natakarico in lovi . . . lovi nezakonske poljube. Kadar najde še kaj somišljenikov, pa udari tarok in lovi pagata. Nepoboljšljivi sesalci praznijo liter za litrom in se, vzvišeni vzori redke vztrajnosti, ne ganejo prej iz gostoljubne hiše, dokler jih obupana natakarica ne omehča z gahljivimi zaspanimi prošnjami in zevajočimi vzdihljaji. Prvi prihaja lenivec v gostilnico, poslavlja sč pa zadnji.
Kar poizkuša čopolasi začetnik na drobno, to počenja divji lovec (Latro parasiticus.audax) na debelo. '
Divji lovec prebiva navadno v svežem zdravem zraku na kmetih. Žandarma in pravih lovcev ne srečava rad. Njegova stara puška je težka, nerodna. Kadar mu jo zapleni gosposka, se Vsi čudijo,: da more kdo kaj ustreliti s tako rogovilo. Običajno jo skrbno skriva v strešni slami, pod pragom, v pesku, v gnoju -in na drugih primernih krajih.
Divji lovec je poprek hud idealist in dela greh bolj. iz prirojene strastne ljubezni do lova nego iz umazane dobičkaželjnosti. Prej ali Slej ga doseže neusmiljena pest pravice ali pa celo smrtonosna krogla. Marsikateri divji lovec se pokori v dolgočasni kaznilnici in lovi tam le še muhe in bolhe; nekateri grešnik pa se izpreobrne in se prelevi V zvestega lovskega varuha, tem izbornejšega, ker pozna domala vse zvijače bivših tovarišev.
Najhujši sovražnik divjemu lovcu je pravi lovec (Venator sapiens, semper furaans, gloriosus). Telesno in duševno
nadkriljuje vse 'druge vrste, vse nazovne ali titularne lovce^ Telo, v vseh delih somerno in lepo razvito, mu je še starcu prožno, gibko in močno; sokolje oči ovajajo njegov neukročen pogum, njegovo bistroumnost, šegavost in pretkanost.
Nerad se loči od svojega psa, od svoje puške in pipe. Njegova žeja po trudapolnem lovu je vredna odličnega spoštovanja, domišljija pa mu je tako bajnobujna, da mu poraja vedno novih plodov in vedno novih, neverjetno resničnih povesti v slavni „lovski latinščini“. Ali ni povod in vzrok temu sanjavi, poetični gozd? Ali niso bili veliki pesniki tudi lovci? Ali niso morebiti prav na lovu, v čisti krasni prirodi našli, svojim umotvorom najlepših snovi?. Ali ni dovela genialnega pisatelja Turgenjeva Apolonu šele Artemida?
Z izredno vnemo skrbi pravi lovec ne samo za koristno divjačino in za krepak zarod, ampak tudi za gozd in ža svojega lovskega tovariša, za psa, in marljivo uničuje ujede in ropno zverjad. Bog nam daj posihdob samo takih pravih lovskih korenjakov!
Nekoliko besedi o umetnih muhah, navitih na
trnke-dvojčke.
■udi najspretnejšemu trnkarju, posebno pa perničarju (pernica — Flugangel) se ne pripeti ravno redko, da se sname ali zmrzne postrv ali lipan z že prijete muhe, oziroma njenega, trnka. To se zgodi časih par trenotkov potem, ko je . poskočila riba za muho in jo povzela, nič manj redko pa tudi pozneje, ko jo skuša ribič spraviti k sebi.
Vzroki takih neprijetnosti so jako različni. Časih grabijo ribe prepočasno, časih prehitro, tako, da trnkar zamudi pravi čas za useko (Anhie.b). Ako v prvem slučaju prehitro udari, izbije še nezasajeni trnek ribi iz ust; ako je v drugem slučaju prepočasen, je imela postrv časa dovolj spoznati prevaro, in je izbljunila umetno muho s čudovito naglostjo zopet v vodo nazaj. Pravi trenotek je semtertja tudi najbolj veščemu perničarju težko določiti, posebno tedaj, kadar ne vidi rib, ali mu motijo oko na vodi in njenih valovih se igrajoči svetlobni
refleksi. Vzlasti pri skrajno živahnem lipanu se pravi’čas useke kaj lahko zamudi, če ga ne zagledaš ravno takrat, ko se vzdigne po muhi. Za lipana velja pravilo: udariti v trenotku, ko se zaleskeče medla rmenina njegovega telesa, in ne čakati, da se čuti potegljaj na vrvici.
Neugodna za trnkarja je tudi useka, če ga ovirajo okolica, drevesa, skale, v prvi vrsti pa teren, na pravem zavihtu, metežu in useki. Tako je vsakemu trnkarju dobro znano, kako’ težko je zatrniti ribe, če loviš z visoke obali, skale, ali mostu, in ti stoje ribe pod nogami. Tudi v tem slučaju jim radi nepovoljnega visokega kota izbiješ prepogosto trnek iz ust.
Mnogo»rib pa še izgubi na veliko jezo trnkarjevo sto pr v .potem, ko je misliti, da jo privlečeš vsak čas na suho. Gotovo naj skuša vsakdo z ujeto ribo čim preje priti na varno; ribo pa na surov, brutalen način brez vsakega ustrahavanja vleči na kopno, kakor to izvršuje pri nas pretežni del naših trnkarjev, je proti vsakemu šport-: nemu čutu. Tak način ribjega iova prepustimo brez skrbi ribjim tatovom in podobnim elementom.	V,
Tudi vzroki teh izgub na že nataknjenih ribah so raznovrstni: Časih se ni zaril trnek dovolj globoko^ v meso, ali je odletel na hrustancu, časih se pa vsled oprostilnih poskusov ribe rana tako razširi, da uide trnek iz nje. Drugič se je spozabil zopet trnkar in hi držal dosledno napete vrvice; najpogostejše pa se, posebno pri mehko-mesnatih lipanih, pretrže meso, in riba uide.
Če upoštevamo tudi vse doslej navedene vzroke, katerim bi priklopili lehko še daljšo vrsto drugih, — pa ne smemo pozabiti glavnega ^ to je uporabe enega samega trneka pri lovu z muhami;
Skoro vse muhe so navite in prikrojene ploščato, in plavajo seveda tudi s svojo ploščnino na vodni površini horizontalno, torej v tisti ravnini, kakor jo tvori tudi ustna odprtina ribja. Vsaka useka v horizontalni smeri, v smeri lfiušje in ustne 'ravnine bo za ribiča neugodna, posebno pri odprtih ustih ribe, iz katerih se izmuzne brez posebne težave naprej, na desno in levo. Samo lega trneka z ostjo navpično proti gorenji ali dolenji ribji čeljusti, je za ribo. nevarna, — v to pozicijo pa iz navedenih vzrokov na en sam trnek navita muha normalno ne pride.
Ako pa lovim z muho, navito na dva trnka, oziroma na dvojček, čigar loki in osti stoje nagnene približno v kotu 45° druga proti drugi, je verjetno, da ena ali druga ost zagrabi tudi v neugodni horizontalni legi to ali ono čeljust.. Seveda rasto pri dveh osteh tudi šanse za-grabljeja samega v podvojeni meri.
Zato naj se povsodi ondi, kjer se ne gre za to, ohraniti vjete ribe čim najmanj poškodovane in žive, rabijo muhe navite na dvojčke, ki seveda ne glede na boljšo lovnost, tudi boljše drže, vzlasti ako sta zasajeni v mesu obe osti. Jasno pa je samo ob sebi, da je dvojčke tudi dosti težje izruvati iz ust vjete ribe, kot trnek enoostnik. Vsak omikan trnkar pa bo itak gledal na to, da ne dela živali nepotrebnih muk. Zato velja ujeto ribo najprvo ubiti, in šele potem izruvati ji trnek iz ust.
Vsem perničarjem, ki doslej še niso rabili opisanih muh, jih najtoplejše priporočamo. Prepričajo se, da imamo prav, in da so si z njihovo nabavo in uporabo odkrižali marsikatere neprijetne slabovoljnosti.	Fr. Gorjanc.
OD	•....v- -----------------=nip
gcg	Raznotero o ribištvu.	. gog
Vodomec, tudi povodni ali zeleni kos (Alcedo ispida) imenovan, ima na Kranjskem vse polno prijateljev, estetičnih, sentimentalnih in agrarnih. V zadnjem zasedanju dež. zbora se mu je namreč prisodil generalni pardon, ki naj bi saj, kar se ribištva tiče, bil fakultativen. Pri vsej svoji lepoti je vodomec jeden največjih škodljivcev naših voda, vzlasti pa potokov, v katerih med postrvnim zarodom napravlja vsled svoje požrešnosti največjo škodo. Zato po našem mnenju nikakor ne gre ribiške interese izročiti njihovi itak ne preveseli usodi. Čisto nič nimamo proti temu, če se vodomca izvzame iz lovk na kateri koli način, in če se klati zeleni piskač ob kaki Koleziji ali Malem Grabnu, bodi mu življenje prosto. Nikakor pa ne gre, da bi se ribiču zabrarijevalo loviti ga, tam, kjer zakupnik to potrebo uvidi. Tudi kranjski ribiški zakon našteva vodomca izrecno med ribjimi škodljivci. Zato. treba pravočasno misliti na to, da pozneje ne nastane kakih nasprotstev v zakonih. Torej: vodomca ribiču - lovci in ptičarji pa naj se odreko svojim dosedanjim pravicam! Tako bo, upamo prav na vse strani.
Sulci stopijo v drest v marcu, in se drste najživahnejše krog sv. Jožefa. Ker v, to svrho pripotujejo iz daljav in globočin v plitvo vodo, k jeznim prodom in v potoke, preže tatovi noč in dan nanje in jih nabadajo na osti. Seveda je katerikoli lov na drsteče se ribe prepovedan, a kdo se zmeni zato ? Kar je pa še najbolj žalostno, je to, da gotovi zakupniki in upravičeni ribiči uprav v dresti pokončajo največ sulcev. Da ti ljudje ne pomislijo, kako škodo si delajo sami s. takim lopovskim ravnanjem, to presega vse meje. Za to bi bilo umestno, če bi naša okrajna glavarstva orožnikom naročila saj za čas od 15, marca do 10. aprila, da nadzorujejo itak povsodi znana drestišča. Morda bi ne vjeli samo tatov, ampak tudi ribiče in celo najemnike ribjega lova 1
Ribiški koledar za mesec marec.
V prepovedanem 'času so:
Na Goriškem:
Račja samica.
Na Koroškem:
Sulec od 15. marca dalje; lipan; raki.
Na Kranjskem:
Lipan; sulec; samica žlahtnega raka alijelševca.
Na 'Štajerskem.:
Lipan; ostriž ali okiln; sulec od 15. marca dalje; žlahtni raki ali jelševci.
Trnkarski koledar za čas od 15. februarja do 15. marca.
Ime ribe	Način lova	Vaba	Opomba
Dobro . prijemlje: Sulec	Na vlak Na potego,	Piskor ' Kapelj . Srebrnica	V mrzlilj dneh v globočini, v mračnih - južnatih 'dneh koncem curkov; Prijemlje slabše kot v decembru in prvi polovici januarja v
Ščuka	. Na vlak Na plav ,	Srebrnica, drobnice, žive ribice, kliniči	V globočinah
Menek	Na plav Na nočno nastavo	Črvi, ribe, mrtve. ribice, kapelj	Ob curkih, Lov je uspešen samo v mraku ali ponoči
Slabo prijemlje: Lipan	Na pernico ' . Na plav Na nastavo	Redfly, March . brown, belček, .• črvi, drobne mrtve ribice ■:	Na muho samo ' krog poldneva ob šolncu
Klin	Na plav Na vlak	S tr j en aif kri, črvi, ribice, piskor, kokošja čeva ,	V tolmunih
-	Vprašanja in odgovori	:
' -r(Za'. odgovore uredništvo ne prevzame jamstva.)
Vprašanje: Ali ni čisti strihnin ravno tako pripraven za otrovanje-lisic,kot navadni? Ali je meso otrovanih živalij tudi strupeno? (/. R. v G.)
Odgovor: Otrovanje lisic s čistim strihninom je nezmisel, ker je’ čisti strihnin skoro nestopljiv v vodi ali Slabookišanih tekočinah. Po Pelletierovih preskusih stopi 2500 delov vroče, in šele 6667 delov mrzle vode 1 del strihnina. Meso otrovanih živalij je škodljivo, strupeno in neužitno, čeprav so znani slučaji, da so jedli požeruhi tudi meso zastrupljenih lisic, a niso umrli,, ampak samo oboleli.
Vprašanje: Ali je dovoljeno kupovati ribe, o katerih se lahko domneva, da niso na pošten način pridobljene? (A. P. y St. /.).
Odgovor: Gotovo je vsakdo, ki kupi ukradeno ribo, soudeležnik tatvine, seveda, ako je Vedel, da ■ je ukradena. To sicer .ljudje, in med lijimi čelo gospoda, pogosto prav dobro vedo, a še ne ženirajo participirati na tatvini. Znan je celo slučaj, ko je sodnikova soproga kupila za slepo .ceno ukradeno ščuko od lovskega tatu, katerega jc njen c. kr, soprog že preje] večkrat radi tatvine obsodil! Res, čudna morala! Ljudje, ki bi sicer me izmaknili niti novčiča, pa imajo glede ukradene divjačine in rib tako konvencijonelno ohlapno vest. — Sicer pa se take stvari ne dogajajo samo v.vašem kraju; tudi po Ljubljani prodajajo razni tatovi ukradene ribe nekaznovano po hišah. Pred mesecem dni je kupil neki gospod na Glincah 6 kil težkega sulca za 1 — reci eno krono 1 Ta sulc gotovo ni bil .ukraden, to stoji!	(Dalje na 37. strani.)
Vprašanje: Ali veljajo v ribiškem zakonu normirane mere za ribe na pr. za mlade sulčke tudi pri lovu na trnek? ji Ali ni smatrati v postrvskih potokih, večjih a še ne 54 cm dolgih sulčkov za škodljivce, katere naj bi se smelo tudi pod mero vzeti seboj ? (Fr. R. v R.).
Odgovor: Sulčke, ki še nimajo mere, mora pošten trnkar, če niso težko poškodovani (kar se le redko pripeti), zopet vreči v vodo nazaj. Da izvestne dvonožne vidre pobero vse, kar jim pride v roke, je znano, a je protizakonito, in s športnega stališča umazano. p§|iV vodah, ki so tipično postrvške, je seveda nad 1 kilo tehtajočega, nad 35 cm dolgega sulca smatrati kot škodljivca. Ker so pa zakonite določbe za to tukaj, da se po njih ravnamo, je akt samovoljnosti in prepotence, kdor brez specijalnega dovoljenja poklicane oblasti (katerega bo v vseh ozira vrednih slučajih tudi vedno dobil) dela, kakor se njemu samemu prav in dobro zdi. Tako postopanje je najmanj inkorektno in vsekakor nedopustno.
Vprašanje: Ali so strihninove pastile, obdane s keratinom priporočljive? (Fr. S. v D.)
> Odgovor: Keratinižovane strihninove pastile niso v želodcu razstopljive, zato jih je povsem neprimerno uporabljati. Sicer pa priobčimo v kratkem daljši članek o strihninu in njegovi lovski uporabi.
Vprašanje: Ali imam pravico izvrševati trnkarstvo tudi v tovarni, prizidani ob vodo,k kateri sicer ni.pristopa? . (Fr. K. v Št. P.)
Odgovor: Ribiču ne more posestnik zemljišča braniti, da hodi po njegovem svetu. Samo v zagrajene 'ali zazidane prostore, vrtove, njive itd. ob vodi ležeče, je ribiču zabranjen vhod. Zato ne morete" zakonitim potom prisiliti tovarne, da vam dovoli pot k vodi. Dovoljenje je povsem zavisno od lastnika ali njegovega zastopnika.
Vprašanje: Ali so lovski psi podvrženi pasjemu davku, ki ga je sklenil in naložil občinski odbor, oziroma kateri psi so prosti davka ? (Fr. Z. v R.)
OdgoVor: Deželni zakon prepušča ureditev pasjega davka z dne 13. dec. 1868, štev. 4, občinam samim, a s pripombo, da psov, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni, ni dovoljeno obdavčiti. Lovski psi torej niso prosti davka, če se ne rabijo v ta namen.
□c '	... 7	. . ..	: - qp
Listnica uredništva	&|pf
Vse p. t. gospode dopisnike uljudno prosimo, da pišejo vse svoje, tudi najmanjše prispevke samo na eno stran papirja, ker sicer ni moči spisa razdeliti med posamezne stavce. Radi lažjega pregleda in urejanja prosimo gospode sotrudnike, da pišejo po možnosti na pol- ali četrtpolne liste, ne na male lističe, katere se med pravilno pisane prispevke težko uloži, in ki še jako lahko zgube, ako gredo skozi več rok. Prosimo nadalje, naj vsak, zlasti drobno pišoč pisatelj pušča na vsaki popisani strani primeren prazen rob za uredniške korekture; pri daljših spisih pogrešamo pogosto tudi prepotrebne numeracije, katero naj izvoli vsak, dopisnik oskrbeti sam. Vse te stvari so sicer malenkosti, ki nam pa provzročajo obilo nepotrebnih poslov, in tudi stroškov, če moramo radi nerazločnosti pisave ali nemožnosti korektur celo oskrbeti prepise posameznih prispevkov, predno jih moremo uposlati tiskarni.
G. Fr. R. v Kr. Če se zanimate za akvarije, vam svetujemo knjigo: Dr. E. Bade: Das Susswasseraquarium. V slovenščini ne ekzistuje nobena taka knjiga. Morda prinesemo prilično kak sestavek, kakor si ga želite; sistematično pa te smeri ne moremo gojiti v našem listu.
G. P. S. v Lj.: Pošljite nam ustreljeuo ptico na ogled; po vašem popisu nam hi mogoče določiti njenega imena.
Najstarejša češka trgovina s kožami
F. VLK v PLZNU (Češko)
priporoča najfinejše potovalne in lovske kožuhe, hlače iz ■‘^>0 ovčine, in iz usnja divjih mačk, ter odeje za vozove in sani.
Prema usa Krznarska dela!	liti* Kupuje use urste kožuhovini
—--------------—------—----- j----------------—----------
Strujama Vse v največji izberi in po najnižjih cenah! BaPUaPllj
Izdajatelj: „Slovensko lovsko društvo“.. — Odgovorni urednik: ^"^XTisk J* Glasnika nasl. v Ljubljani.

Anton Martinc.
gB"“ optih in strohopnlah
DRAGOTIN JURMAN
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 2.
Ludovik Borovnik, puškar
v Borovljah (Ferlach)
ss-a

ManlichBr-SGhonauer-rBpetirliB. Bpowolng-piStolB,
kakor pištole zistem „STEYR“, zrna 6.35 in zrna 7.65 z originalnimi cenami. — Priporoča se tudi za izdelovanje novih kopit in novih cevi., popravlja vsakovrstne stare puške po najnižjih cenah.
=e
I
JOSIP ROJIMR LJUBLJ"hn
Krojačnica za gospode.
Elegantne obleke.	Naj novejši kroj.
Priporoča vsakovrstnih športnih, lovskih oblek in lovskih uniform.
V zalogi najfinejše, angleško, trpežno blago.. Elegantne promenadne obleke in uniforme vseh vrst. Točna, solidna in hitra postrežba.
Cene zmerne. Postrežba točna.
JULIJA ŠTOR
LJUBLJANA, Prešernova «lica št. 5
poleg Mestne hranilnice.
Največja zaloga moških, ženskih in otroških črevljev iz najboljših = to varen, domačih in tujih. =
Lovce m p n poroča pristn e go j s e r s k e gorske č revij e.
Pozor cg. lovci!
Za nagačanje raznovrstnih živali se priporoča
¡VAN ROBIDA
v Ljubljani, Tržaška cesta št. 22.
Fina strokovnjaška ivvedba. Najnižje cene. Na j željo odnošam in donašam tudi sani domov; zado-stuje naročilo z dopisnico.
■ Priti DH šolski vodja v Šraiklavžu I ¡31 IllSI pri Slovenjem gr.vit-« —
p®- nagača jako dobro in poceni živali.
MjiogOrpismenih priznanj na razpolago. Prizhalno pismo : : „Vaše delo je izvrstno;/ me jako veseli, da ste se tako fmojstrsko izurili v nagacanju; čestitam!
Janko Koprivnik, c; kr. profesor v Mariboru*
v
Fr. SeučiH. ^
Ljubljano =
ulica št. 8.
<s>
Velika zaloga pušk in samokresov najnovejšega sistema,
Balastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih m čeških strogo 'preizkušenih pušk z najboljšim strelnim učinkom. Posebno se priporočajo moje obširna znane Iahke trocevke š Kruppovinii Cevmi in puške brez petelinov za brezdimni smodniki N69Qi Avtomatične Brovning-puške, kaiib. 16 in-'..12, z neprekosljivim strelnim učinkom, nunu. aRmvninif. in Sj-pjpr.pič+nip Velika zaloga vseh lovskih potrebščin: pb najnižjib cenah. Popravila in naročbe se izvršujejo točno-'in zanesljivo. .
Cenovniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
IV. BONAČ
Knjigoveznica, kartonaža, trgovina papirja, -- ■■ pisarniških potrebščin itd. — Ljubljana, Selenburgova ulica S.
Užorcl in ceniki papirja na razpolago.