tile l o življenje leto 6 glasilo tovarne alpitta živi 6 IMS PRAZNOVALI SMO 20-L2TNIC0 Vrsta ncvih dogodkov doma in v svetu nam prav gotovo usmerja vsakodnevne misli.Poleg resnosti gospodarske situacije je vmes kar naenkrat ogrožen že svetovni mir. Ni naša naloga, da dajemo kakršnekoli komentarje o dogodkih, hočem le povedati, da kakor gredo dogodki hrupne mimo, tako jih tudi hitro pozabimc. Mesec dni in več je , ko smo praznovali 2o. letnico podjetja. Upam, da je vsem ostala proslava v lepom spomina. Temeljite priprave nanjo niso bile zaman. Vsi, ki smo pripomogli s svojim delom, da je bi la obletnica podjetja dejan -sko praznik kraja, so svoje na loge vestno in odgovorno op -ravljali. Dobili smo vsi skupaj vtis resnosti in odgovornosti, Tak občutek je vreden svoje pozornosti. Čeprav bi marsikdo rekel, saj ni bilo nič posebnega, pa je treba vedeti, da je bilo splošne za -dovoljstvo na višini, ki smo si ga samo želeli. Nasi poslovni sodelavci in razni obrobni opažova]ci so se pohvalno izražali in dosegli sme upam, to, kar je bil namen proslave. P0djetje smo pokazali vsem,ki so si ga hoteli ogledati in spoznati. Mnogo ljudi je bilo med njimi, ki so prvič dejansko spoznali vso resnost ^industrijske proizvodnje. Polno je tistih, ki šele sedaj pravilno gledajo na naše delo , razvoj in prizadevanje. Prijetne in nadvse ganljivo smo spremljali naše upokojence, bivša člane kolektiva.Ne samo veselje in ponos, ampak tudi izredno zanimanje so pokazali za vse spremembe in novosti podjetja. Č-| ovek bi mislil, da so v glavnem že vsi pozabili, kaj in kako je bilo v Alpini, da s< pozabili na nas in se ne zanimajo več ter ne spremljajo podjetja. Pa je ravno nasprotno. Vse to, kar smo se lahko z njimi pogovori li, nam daje nekakšno oporo za naprej. Videli smo, da živijo z nami in da je veliko njihovih misli pri nas, kar pa bo v bodoče še v večji meri . Tudi trgovcem smo dali priliko, da vidijo in se spoznajo s podjetjem. Videli so, da to ni delavnica, da je podjetje, ki se zaveda svojega pomena in svojih dolžnosti, čutili smo, da se počutijo še bolj naše in da jim je žal, ko ni mogoče kaj takega večkrat na praviti. Nedelja 7. maja je bila praznična. Vreme naklonjeno, razpoloženje kot si ga želimo. Slavnostna akademija skrbno pripravljena. Vsi nastopajoči so svoj program dobro izvedli. Posebna pohvala velja domači godbi in predstavnikom osemletke. Gostje so dajali laskave pohvale. Popoldanski družabni del je tudi cb lepem vremenu primerno zaključil naše praznovanje. Veliko je bilo dela in priprav. Tudi denarja smo porabili. Cd oglasa in čestitke v "Delu" preko razno -vrstnih stroškov, ki jih vsi poznamc. To so stvari, ki so bile neizbežne, pri tem pa smo vseeno pazili, da spričo razmer ne tratimo sredstev. Drama je s svojim gostovanjem še po umetniški plati prispevala. Pri tem pa velja povedati, da so bili nastopajoči zelc zadovoljni z občinstvom in so izrazili pripravijenost za podobna gostovanja. Bežno smo pretekli tok proslave. Bilo je to, kar upamo, da nobenemu ni žal. Tisti, ki ste prejeli darilo in odlikovanje, ste gotovo še globje čutili pomembnost slavljenja. Vsi o-stali pa smo tudi videli in o-stale nam bo v spominu to, da je Alpina zares globoke prirasla med ljudi naše okolice.Videli smo, da pomeni /.lpina bistvo, ki mu je treba v bodoče posvetiti največjo pozornost. Hkrati s spomini na preteklost smo si pa zadajali neve naloge o Te naloge in pravilne usme ritve našega podjetja so del" našega življenja in dela. Vendar, kar je pred nami: neispro sen čas in zakoni sodobnega go 3podarstva. To je resnica, ki~ se ji ne smerne umikati, ampak v najboljših mečeh kljubovati in iskati na j ugodne jš"ih reši -tev. Rešitev pa je terej v nas samih in pravilnem razumeva -nju vsakodnevnih odnosov. Želim povedati to, da nas mora bežni pregled spominov na dvaj setletno preteklost Alpine 7 opozarjati na vso dolžnest, ki je v nas članih kolektiva, da podjetju omogočimo nadaljnje uspehe. Jl3liti na sedanjost in bodočnost je z drugo bese do pevedanr iskati vse megoče načine, da se bedoče težave dobro rešijo. Izidor Rejc OBISK V ALPINI V soboto, dne 6/5 1S67 je upravni odbor "Alpine" povabil na ogled tovarne svoje bivše sodelavce, okrog ICO po številu. Podjetje je v 2C-tih letih obstoja doseglo lepe uspehe, danes se dela v glavnem s stroji, zato so tudi proizvodi kenkuren čni, tako po kvaliteti in ceni. Po vsej državi ima trgevsko mrežo z lepo urejenimi trgovinami. Starejši člani smo z zadovoljstvom ogledali velik napredek zadnjih let. Vsi stare j ši se še spominjamo, ko se je izdeloval gojzer šivani čevelj še ročno, kar je vzelo veliko dragocenega časa in truda. Danes pa vse to delo opravijo spretni delavci s stroji. Po ogledu tovarne so nam pripravili kosilo, tako je bilo med nami prijetno razpoloženje Podjetje se zaveda, da so bili prav ti starejši delavci pionr rji današnjemu modernemu obratu, ki je poznan doma in v sve' tu. V nedeljo, 7. maja je bilaVpo-častitev 2C-obletnice svečana proslava, pri kateri so sodelo vali tudi godba in pevski zbor Popoldne pa je bila zabava. S tem smo se spoznali s sedanjim delom in življenjem kolektiva ALPINE in mu želimo še mnogo uspehov v nadaljnjem delu. Ob tej priliki so bili starejši člani obdarjeni in nekateri tudi odlikovani. S tem kratkim prispevkom že -lim, da bi bilo še večkrat ob raznih obletnicah podobne srečanje . Pavel Kopač Predsednik Transvaala Kruger je s pravo salomonsko razsodbo končal prepir med dvema bratoma, ki sta se sprla za -radi podedovanega zemljišča. Nista ga mogla razdeliti in sta se naposled obrnila na "strica" Kriigerja, prepričana, da jima bo kaj pametnega svetoval. Nista se zmotila,kajti Kruger je takole razsodil; "En brat naj zemljo razdeli, drugi pa naj izbira !" Precej se je govorilo in pisalo o proslavljanju naše 20-letnice. Tudi v "DELU" smo dne 23. maja 1967 zasledili članek, ki ga v celoti objavljamo. Članek je napisal VLADO JARC, ima pa naslov ODPRTA "ALPINA" Predpreteklo nedeljo je kolektiv "Alpina" v Žireh praz -noval dvajsetletnico obstoja. Ob tej priložnosti so odprli tovarno na ogled občanom, delavci in delavke pa so sedli za stroje in tri ure dopoldne "normalno,;delali, da bi mogli obiskovalci dobiti vsaj bežen vpogled v proizvodnjo. In prišli so. Iz bližnje in daljne okolice. Ljudi se je kar trlo. Nekateri na kolesih, drugi peš, z avtomobili, mc -tocikli in mopedi, kar pač kdo premore. Pravo romanje v to -varno, ki daje tej dolini zaslužek. Ce sem zapisal, da je tisti dan tovarna "normalno" obratovala, sem moral napisati tisto normalno v narekovajih, kajti hčere in sinovi, žene in možje - vse bližnje in dalj no sorodstvo si je cd blizu v ogledovalo, kje in kako delata "njihov" in "njihova". Oče je vzel v naročje hčerkico,ki je potlej pritiskala na gumbe stroja in "preizvajala"-tako kot njen oče. Vrstnicam bo pripovedovala, kaj in kako dela njen oče in ponosna bo nanj. Le zakaj zasluži ta na videz nspomemben dogodek, da ga po- sebe j opisujem9 Naj namesto odgovora raje postavim vprašanje: Se vam ne zdi, da tak o -soben stik okolja s tovarno de luje v dveh smereh. Privč, obi skovalec dobi vsaj približno predstavo o tem, kaj pravza -prav je tovarna, ki živi dolino in v kateri dela njegov naj bližnji. I drugič, zlasti pri otrocih se oblikuje etičen cd-nos do dela s takim, čeprav bežnim obiskom najbližjega sorodnika neposredno na delovnem mestu. Ta vtis pa je močnejši, kot če bi mu na široko pripo -vedovali, kako in kaj dela nje gov oče v tovarni. Zato tovarn ne bi kazalo odpirati le ob velikih obletnicah - ponekcd tega se takrat ne napravijo - ampak pogoste j, se veda no vsak mesec. Sploh se mi zdi, da etike dela pri nas kaj malo poznamo ali pa jo v nenehnem pehanju za do hodkom zapostavi jamo. časi udar ništva in prehodnih tekmoval -nih zastavic sc res že mimo. Ali je zdaj morda kaj drugega "namesto" tega ? Kako skopi sme s pohvalami, ki dostikrat veliko več pcmenijo pohvaljenemu kot denarna nagrada! In navsezadnje, topla beseda pohvale niti nič ne stane, pa je vendar tako preklicano draga, ko gre tako težko iz ust. Če pa imaš smolo in ga polomiš, si pa lah kc prepričan, da jih boš sli -šal. Kake poceni je graja! Kuverta ob mesecu le ni vse, četudi je bistvena. Najbrž pa bi bili odnosi v marsikaterem ko- lektivu čisto drugačni, če bi medseboj občevali kot ljudje, no pa zgolj uradne - razporejeni po hierarhični lestvici proizvodnje. No,zaradi odprte "Alpine" je tisti dan propadla konferenca samoupravijavcev v Žireh.Pa ne, da bi ne bilo ljudi ! Bili so - toda v "Alpini". VOLITVE V SAMOUPRAVNE IN DRUGE ORGANE Člane delavskega sveta in čla ne svetov delovnih enit volimo za dve leti, člane upravnega odbora pa za eno lete; nihče ne more biti dvakrat zapore doma izvoljen za člana delav--skega sveta ali sveta DE in ne več kot dvakrat zaporedoma za člana upravnega odbora.Vsako leto velimo polovico novih članov delavskega sveta in sve tov delovnih enot. Ta zakon-" ska norma je znana, pa je bila tudi letos v skladu z zakonom v celoti uresničena. Volitve članov delavskega sveta so bile 19/4 1967, istega dne so bile volitve odbornikov zborov delovnih skupnosti občinskih skupščin. Naše pedjetje je razdeljeno na 12 volilnih enot in vsaka volilna enota je izvolila določeno število članov v delav- ski svet in določeno število v svat delovne enote. Delavski svet podjetja šteje 47 članov. Na novo je bilo izvoljenih 19« aprila letos 21 članov. V sedem svetov d&lcvnih enot pa je bilo na ncvc izvoljenih 35 čla nov. Vseh sedem svetov delovnih enot šteje 63 članov.Taka razlika nad polovico novih čla nov pa je predvsem zato, ker je bil svet delovne enote IPM v skladu s statutom v celoti na novo izvoljen s tem, da so bili Štirje člani izvoljeni za eno lete, dočim je bilo pet članov za dve leti. Obračunska enota "Uprava" nima svetaippač pa pravice in dolžnosti in dru ge pravice izvršuje celotna de lovna skupnost. To velja tudi za pomožne in vzdrževalne obrate. Ti dve enoti izvolita le predsednika zbora. Delavski svet se je konstituiral dne 27/4 1967, tudi sveti delovnih enot so konstituirani . Delavski svet je na prvi seji, dne 27/4 1967 izvolil za predsednika Jereb Petra, za namest nika pa Kožica Hirana. Na isti seji je delavski svet izvolil 8 članov in 8 namestnikov članov upravnega odbora. Na prvi seji, dne 4/5 1967 se je konstituiral upra ni odbor in -za predsednika izvolil Koleno Alojza. Člani upravnega odbora pa so: Vinko Bogataj - Gorenja vas, Ivan Oluhodedov, Marija Justin, Stefan K0pač, Ernest Mlakar, Slavko Sede j, Ivan Sla be in Izidor Rejc. Predsednik sveta delovne enote izdeloval- nice gornjih delov - lahke je Slavka Mlinar, predsednik sveta do ta delovne enote izdelovalnica gornjih delov - težke pa je Cveto Gruden. S,ret delovne eno te izdelovalnice gornjih delov lahke Gorenja vas je za predsednika izvolil Joža Arnolj. Predsednik sveta delovne enote težke montaže 52/5 je če -"lik Janez, a predsednik sveta delovne enote lahke montaže in sorezne izdelcvalnice je Janez Smeh. Predsednik sveta delovne enote sekalnica je Karel Pivk, a predsednik sveta IPM je Franci W^lf. Predsednik zbora elelevne skupnosti pomožnih in vzdrževalnih obratov je Oblak Vinko, a predsednik zbora delovnih ljudi "Uprava" je Strlič Leopold. Na volitvah, dne 19/4 1967 sc bili za odbornike zbera de lovnih skupnosti skupščine ob čine Logatec izvoljeni; Koleno, Anton Cblak in Peter Jereb. Za ve leti ostaneta še odboriika ZDS Alojz Fili-pič in Bruno Mazzini. Z delegacijo polovice novih članov je sestav kadrovske komisije tale: Ivan Capuder-pred sednik, člani pa; Janez Lav-tar, Stefan Kopač, Alojz Po- ljanšek, Ernest Mlakar,Prane Jesenko, Jf.nez Tušek, Janez Smeh, Vera Verbič, Slavka Mli nar in Drago Debeljak. Na novo je ustanovljena enotna komisija za vedenje postep ka in izrekanje ukrepov zo -per kršitelje delovnih dolino sti v sestavi: Jože Peternelj, predsednik, Anka Kolenc - name stnik predsednika. člani pa so: Janez Celik, Janez Uršič, Gantar Stanko in Vladimir Kozina. Vsaka volilna enota za vsak primer imenuje svojega člana v to komisijo, če tega ne stori je član komisije predsednik sveta ali predsednik zbora.Taj nik obeh komisij, kadrovske in komisije za vodnje postopka in izrekanje ukrepov zoper krši -tel je delovnih dolžnosti je Angelca Filipič. Komisije za izrekanje ukrepov v delovnih enotah so ukinjene. Delavski svet je na 2. rednem zasedanju dne 27/4 1^67 ustanovil tudi posebno strokovno koipisijo za pregled, oecnitev in odprodajo ali uničenje ne-kurantnega blaga in inenoval njene člane. Predsednik komisi je je Milan Pilipič, njegov namestnik Miloš Mlinar. Člani pa sc: Jaka Bogataj, Marjan B^ gataj, Janko Žakelj, Anton Libert in Marija Stanovnik,ki je tajnik komisije. Kadrovska komisija ja na svoji 20. redni seji, dne 2o/5 1967 imenovala zastopnike podjetja v občinske svete in sicer: v go - -spedarski svet Izidorja Rejc, v svet za družbeni plan in finance Marico Naglič, v svet za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve Joža Gantar, v svet za zdravstvo in socialno varstvo Vero Verbič, v svet za splošne in notranje zadeve Karla Pivk in v svet za kulturo in prosveto Jožeta Peternelj. Za prodsta nika Alpine v temeljni izobraževalni skupnosti občine Logatec sta bila imenovana: Marjan Bogataj in Mlinar Slavka. Komisija na nagrajevanje in dru ge komisije se še niso na novo konstituirale. Drago Debel j OGLED SEJMA V PIRMASENSU Letošnji sejem v Pirmasensu je močno poudaril smer, kateri bo morala slediti čevljarska indu-st.ija zaradi močnega ekonomske ga pritiska tržišča, to je v Strasten nasprotnik Kartagine je bil tudi rimski državnik Mark Porcij Katon, o katerem pri cvedujejo, da je na koncu vsakega go vora v senatu povedal naslednji stavek: "Ceterum censeo Carthagi nen esse delendam Sicer pa mislim, da je treba Kartagino poruši ti).Bil je dober govornik in bojevnik zoper zapravijivost.V njegovem času so zaslužnim ljudem že za življenja p(stavljali sporne nikc in jim tako izrekali priznanja. Ob neki priložnosti mu je re kol njegov občudovalec:"Res nerazumljivo in grdo, da ti Rimljani še niso postavili spomenika." "Prijatelj," mu odvrne Katon,"ne jezi se. Ljubše mi je, da se lju dje sprašujejo, zakaj mi spomenik še ni postavljen, kot če bi se' spraševali, zakaj mi je postavljen." okviru možnosti masovna specializirana in tipizirana proiz vodnja, ker je le v tej obliki možno spraviti v sklad potrebe po strojni opremi izkorišče nost strojev, storilnost , sma njšanje režijskih stroškov itd. Da tovrstne proizvodnje ne bo moč prezreti, nam dokazuje že samo novi načiniprcizvodnje kot so; montažni sistem, PVC brizgana podplatna izdelava , dalje avtomatki sekalni stroj za sekanje umetnega usnja in tekstila, sekalni in varilni stroji, razni specialni šivalni stroji, moderna transpcrtna sredstva itd. Na sejmu je razstavljalo 4o7 podjetij, od tega 250 nemških. Večji del sejraskega prostora so zasedali razstavijelci stre jev in druge opreme kot so transportna sredstva itd. Močno pa so bili zastopani tudi proizvajalci usnja, kemikalij in raznih drugih pomožnih ma -terialev za čevljarsko industri jo. Ker bil podrobnejši o-pis preobširen, omenjamo samo nekatere pomembnejše novisti, ki sme jih opazili pri razstavljenih strojih in so pri nas še manj znane. Firme SANDT, PFPAF in UM3 so razstavljale nove vrste sekal -nih in varilnih strojev za zgornje usnje, -umetno usnje in PVC materiale. Posebnost tega stroja je: istočasno, ko sekalo material odseka (zgornje us nje in podlogo), ga na robovih tudi zvari. S tem opravi tri operacije istočasno, odseka zgornje usnje in podlogo in ju zvari,; da s tem odpade se šivanje in istočasne zaokroži robove, da imajo izgled zapogi -banih ozir. zasmojenih robov. Pri varjenju usnja ali tekstila s PVC-jem je treba vložiti med obe plasti še posebno varilno folijo, ali namazati material, ki se vari s posebnim lepilom. Poleg sekanja in varjanja je možno z istimi sekali doseči še razne okrasne odtise kot imi tacija šiva itd. Ti stroji so primerni predvsem za veliko serijsko proizvodnjo. Razstavljeni so bili tudi stroji za varjenje zgornjega usnja, ki naj bi nadomestili sedanje šivalne stroje. Za enkrat uporabljajo te stroje predvsem za zvarjenje tistih delov, kjer se na sestavo ne postavlja prevelikih zahtev, npr. zvarjenje podloge. Prednost tega načina Prijatelj se je pritoževal izumitelju Edisonu: "Svoja vrtna vrata bi pa res lahko dal popraviti. Silno težko se odpirajo." Izumitelj pa se je p( smejal; "Tega ne bom storil. Vsakokrat, kadar kdo vrata odpre, se pretoči s posebno napravo v vrtni rezervoar sto litrov vode.Zato pa imam tako lepo zelenjavo." dela je predvsem velik prihranek na času in kratek čas po - treben za prmučavanje. Ta način izarjenja ima sicer še velike možnosti razvoja, vendar trenutno se ni dosegel tiste stopnje, ki bi bil prime -ren tudi za manjše tovarne. Cd razstavljenih Šivalnih stro jev so bili za nas interesant-ni predvsem razni specialni stroji kot so: dvoigelni ši -valni stroj za všivanje zadrg, dvoigelni šivalni stroj z vodilom za všivanje hrbtnih jer-menčkov, stroji za bivanje obrob, stroji za šivanje mccasin vložkov itdc Firma USM je razstavila nov stroj za zapcgibanje zgornjega usnja s termo lepilom. Razliko med staro in novo izvedbo stroja je predvsem skoraj popolna avtomatizacija stroga,ki je opremljen s fcto celicami, ki avtomatsko vodi usnje, zato je delo zmeraj kvalitetno in hitro opravljeno. Čas priuče -vanja delavk na tem stroja je zelo skrajšan, ker je potrebno samo minimalno strokovno zna -nje. Focno so bili zastopani tudi proizvajalci strojev za obdelavo podplatov po montažnem si stomu. Razstavljene so bile kompletne garniture strojev,ki pa se gledd na stopnjo avtoma-cije močno razlikujejo. Avto -matske garniture z avtomatskim transportom imajo zmogljivost nca 6.000 parov obdelanih podplatov za žonske salonke. Razstavljene pa so bile tudi eno- stavnejše garniture, ki imajo manjšo zmogljivost in so tudi veliko cenejše od avtomatskih. Od razstavljenih strojev za cvikanje konic za lepljene čevlje so bile zanimive predvsem tri variante. 1. Stroji za cvikanje konic, ki imajo vgrajeno napravo za brizganje termo lepila za notranjke. Pri cvikanju s temi stroji odpade gumira -nje notranjkov in zgornjih delov, kar je precejšnja prednost pred dosedanjim cvikanjem konic, ima pa to slabo stran, da dolžina cvi-kanja ni daljša, kot pri sta rih strojih za cvikanje ko -nic. Ugotovili smo, da delovanje aparatov za vbrizganje lepila na notranjke še ni povsem brezhibno. 2. Stroji za cvikanje konic,pri katerih se lepilo nanaša na zgornji del in notranjke kot pri dosedanjem načinu cvika-nja, se razlikuej od starih strojev predvsem po tem, da cvikajo pri čevljih z nizko peto du sredine zgiba, pri čevljih z visoke peto pa par centimetrov čez člen proti zgibu. Škarje so sestavljeno iz več delov, da se lahko prilagodijo kopitu, če se za cvikanje opetja uporablja jo stroji, ki cvikajo sc sro dine zgiba, ročno cvikanje stranic povsem odpade, stroj no cvikanje s teksi ali spon kami pa je potrebne samo še kot p(jačanje. 3. Pri tretji varianti strojev za cvikanje konic se nanaša termo lepilo na notranjke že v sekalnici, gumiranje zgornjih delov ni potrebno (One Way), Stroj je opremljen z napravo za aktiviranje lepila. Ta stroj ima to slabo stran, da dolžina cvikanja ni daljša, kot pri starih strojih. Zmogljivost navedenih strojev znaša cd 7oc do l.ooc parov na osem ur (1 stroj ). Stroji za brizganje PVC pod -platcv: Za nas je interesan -tna predvsem nova vrsta stroja, na katerem se samo z enim agregatom za vbrizgavanje PVC lahko izdelujejo dvobravni pod plati, s tem, da se v forme vložijo ustrezni gumijasti ali PVC odlitki, ali pa podplati nasekani iz gumijastih ali PVC plošč, vmesne podplate pa vbrizga stroj. Na istem stroju pa se lahko vbrizgajo kompletni enobravni podplati. Prednost tega stroja je predvsem razmeroma nizka cena in za našo potrebe zadostna zmogljivost. Iz ogleda sejma bi so dpio predvidevati, da bo razvoj čev ljarske industrije dal pcvdar-ka vse večji upi rabi umetnih materialov (umetno zgornje usnje, podloga itd.), pri strojni opremi pa uporabi sekalno varilnih strojev, strojev za zvarjenje zgornjih delov, stre jev za kompletno cvikanje, men tažnemu sistemu in brizganju podplatov. D33LCVANJ3 TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŽIRI C delovanju našega Turističner ga društva, bolje povedano, o problematiki razvoja turistične dejavnesti v našem kraju,bi se mogle veliko napisati.To je dokazala zelo živahna in obšir na razprava na zadnjem t.j. IV. rednem občnem zberu društva,ki je bil dne 22. maja letos v dvo rani Mladinskega kluba. V razpravi so poleg članov upravnega odbora in članov društva sodelovali tudi predsednik in tajnik ljubljanske turistične zve ze, predsednik krajevnega od -bora SZDL tov. Peter Naglic in načelnik za gospodarstvo in finance občinske skupsčine Logatec tov. Vinko Markelj. Na tem zboru je bilo ugotovljeno, da je za uspešen razvoj turizma pri nas potrebne ustvariti osnovne pogoje, ki jih danes sodobni turisti zahtevajo. Dva izmed navedenih, brez ka -terih si današnjega turizma .ne moremo predstavljati, sta ureditev cestnega omrežja, ki vedi k nam in preskrba z ustrezno prehrano turistov. Kaj koristi kraju, če društvo privabi turiste, ko pa ni primernega gostišča, kjer bi se turisti hranili. Ker ima naš kraj s prelepo okolico bogate možnosti za izlete, taborenja in tudi za daljša bi- vanja v poletnem času, bo potrebno osnovne pogoje za razvoj turizma čimprej urediti.Na škofjeloško občino bo treba sedniku društva tov. Vinku Nagliču, kjer bo dobila vse potrebne informacije. Ncvi tajnik društva še ni določen, zato posle tajnika začasno opra-lja še tov. Franc Bačnar. Nekateri kraji so že prišli do spoznanja, da jim turizem prinaša lepe dohodke, zato tudi pri nas ne smemo držati rok križem. V zadnjih letih so prihajali v Žiri predvsem motorizirani turisti. Spotoma so se ustavili na Goropekah, ki so posta le že znane širom Slovenije in izven nje. Naš kraj bi imc-1 precejšnje koristi od teh gostov, če bi jih znali zadržati za dalj časa in če bi po -stal turizem kot gospodarska dejavnost stvar nas vseh in to prav vseh. Računati moramo s tem, da mali zasebni turi -zem ni v sedanjih časih nič manjši, kct tako imenovani veliki - pomembna pa sta oba,pomembna in potrebna tako turistom kot tistemu, ki se s turizmom kvarjajo in ne nazad -nje celotnemu gospodarstvu.Turizem je tako široka in raznovrstna dejavnost, ki ga ne moremo omejiti le na delo pred -sednika in tajnika društva -postal je stvar nas vseh. Pisatelj veseloiger Tristan Bernard se je odpeljal nekoč v Nizzo na počitnice. Cbedo -val je v razkošnem hotelu. Ko so mu predložili pošteno zasoljen račun, je zahteval last -nika hotela. "Ali ste vi šef hotela «?" "Da, gospod. S čim vam morem ustreči ?" "Ali ste res gospodar te hiše9" "Seveda vendar, lahko mi verjamete ! " "Potem me objemite !" Hotelir je bil v veliki zadregi. Gostjo naokrog so se začeli muzati in smehljati. Tri -stan Bernard pa je z jokavim glasom rekel: "Objemite me ... to je posled-njič... nikoli več ... se ne bova videla!" Potem je plačal in odšel. vplivati za najhitrejše asfaltiranje preostalih 2.600 metrov ceste od Trebi je do Sela in modernizirati cesto na relaciji Logatec - Žiri. Po sedanjih predpisih je možno, da dajo turistom prebrano tudi privatniki, če imajo pogoje za tc. Mogoče pozna kdo iziped bralcev gospodinjo, ki bi bila pripravljena kuhati za turiste na svojem domu. Svetujte ji, naj se oglasi pri novem pred - Lojze Kopač PRED IN PO KOLEKTIVNEM. DOPUSTU (cd 16 - 30.7.1967), RAZEN V DRUGI IZMENI V AGVUSTU, SC V NAŠEM POČITNIŠKEM DCMU V UMAGU LE PRCSTA MESTA. ČLANI KOLEKTIVA, SVOJCI IN DRUGI, ČE SI ŽELITE PRIJETNEGA ODDIHA, PRIJAVITE SE ! IZ ZGODOVINE ŽIROV V 13. številki LOŠKIH RAZGLEDOV je Dr. PAVEL BLAZNIK opisal PROMETNE ZVEZE PREKO PO -LJANSKE DOLINE V P 'EISINŠKI DOBI. Cd tu smo povzeli nekaj odlomkov, ki bodo vas, dragi bravei,gotovo zanimali. Poljanski dolini je pripadala pred davnimi stoletji izredno pomembna vloga, saj je tod vodila ena najvažnejših promet-o nih žil, ki se je niso držali samo loški trgovci, marveč je povezovala z Italijo velik del slovenskega ozemlja. Sem je bi la usmerjena zelo živahna pot iz Štajersko, in to preko Mot-nika v Tuhinjski dolini preti Kamniku in od tam dalje Čez Škofje Loko po Poljanski dolini v Italijo. Najstarejša listinsko izpričana pot je peljala po Poljanski dolini proti tolminskemu ozemlju in od tam dalje na Čadad,s katerim sc bili loški trgovci v poslovnih zvezah že zelo zgo daj. Tajo je npr. Nikolaj iz Loko dobil I.3II od nekega Če-dadoa vina za 6 oglejskih mark. leta- 1356 se npr. omenja trgovec Jakcb iz loke, ki je sem prodajal koštrme; enako je prav tedaj npr. predal v Čedad trgovec iz Loke čredo 2o4 ovac. Ob nastanku listinskega teksta iz 1377 je bilo novoosliško 0-zcmlje še nenaseljeno. Tako je treba postaviti to pot v območ je Stare Oslice in gore Erm.^no vec (lo26), ki je zadnji pomem bnejši vrh v okolici in z imenom - vsekakor povsem slučajno - spominja na čedadskega gastal da Jakoba d'Ermanno, ki ga j o sve't čedadske komune 1377 pos -lal k patrisirhu, da se pogovori z njim glede tega peta. Tolminska costa jo torej vodila iz ^ko fje Loke pc. Poljanski dolini pro ti Hotavljam in v območju Stare Oslice;od tam se je premaknila v območje Planine. Od tod dalje imi} Kos cesto začrtano v izdaj tolminskega urbarja. Pot je po Kescvih navedbah držala čez Cerkno in Kartočine ter je dcsegla dolino Bače pri Grahovemdal je je peljala preko Kneže in Ljubi-nja na Tolmin ter je potekala na desni dtrani Soče do Kobarida. Tam se je združila s potjo, ki je vodila od Trbiža preko predela v Bovec. Cd Kobarida se je pot obrnila v dolino Nadiže, ob kateri je dosegla Čedad. Le nekaj desetletij pc 1377 pa dobimo prve podatke o peti, ki se je obrnila proti Žirem. Lota 1425 je namreč vojvoda Friderik dovolil loškim meščanom in ped-ložnikom, da smejo uporabljati cesto, ki pelje skozi Žiri v Italijo, hkrati jih je oprostil nitn:. nine v Ljubljani, oprostitev je bila le-tem podaljšana deset let kasneje. Prav take je dovolil tudi Haksimiljan 1497 loškemu prebivalstvu, da uporablja to cesto z vso svojo robe. Kje je potekala ta pet9 V vseh doslej naštetih virih se omenja v tej zvezi Ziri in črni vrh. S pritegnitvijo virov iz kasnejših stoletij je mogoče to pet pobliže lokali-zirati. Pet iz Lcke do Poljan je bila vsekakor skupna obema smerema - Čez Cerkno in preko Žirov. V obmečju Poljan oziroma Srednje vasi so je pa žirovska pot ločila in se je odmaknila od smeri, ki jo je nakazovala So-ra. Izogibati se je namreč hotela dobri pri d našnjih Fužinah, ki ostro loči žirovsko območje od ostale Poljanske doline. še dahes je živa tra-dicija, da je šla stara tovorni ška pet čez žabjo vas in pre ko Dobrave po Karlevški grapi" do kmetije Brevc, ki leži na sedlu med Poljanske dolino v ožjem smislu besede in Žircv-skim poljem. Od tod se je pot spustila čez hrib proti Dob -račevi mimo kmetijo Javornik na Zirovskem vrhu, kjer se je do danos ohranilo značilno ime "na cesti". Od Žircv da -lje se je pot držala v bistvu smeri, ki jo je nakazovala So-ra vse do Podklanca, kjer se je obrnila na Zavratec in od tam dalje na Veharše, kjor je stal loški mejnik (1586). Od Veharš dalje jo peljala pot mi mo Jolenška proti Godoviču, kjer je bila že 145o novo usta novljena mitnica, ki jo omenja tudi loški vir iz 15. stoletja, ko govori o cesti preko Žirov. Od Godcviča je šla pot mimo Tešarja, Petelina in Klav žarja na Črni vrh. Upoštevajoč omenjene vire je kazno, da ni držala pot iz Žirov proti Črnemu vrhu preko Idrije že v prvi polovici 15. stoletja;za loške tovornike bi bila taka smer dr.ljša,3idrija pa takrat še ni bila znana, ker še ni bilo odkrito žive srebo. 3 pojavom živega srebra je seveda sme smer Idrija-črni vrh pridobila na pomenu, vendar ne za tovornike, ki so prihajali sem od lcke, in so bili namenjeni dalje proti zahodu. Cd Črnega vrha dalje se je spustila preko Križne gore na Pcdvelb in od tam dalje na Col. S Colom namreč istovetim ime "vnnder Prartt",ki ga srečujemo v virih od 16. stoletja dalje. Pri tem se naslanjam na omembo iz 1726, kjer je ta kraj označen kot Brord, in na skico iz 1829, ki omenja na tem mestu Brordzoll, t.j. Col. Pri Colu se je pot razdelila. En krak je vodil preko Gorice na Beneške, druga smer je peljala preko Vipave na Trst. Tcd so torej tcverili vino loški pedlcž -niki, ki so ga prevažali iz Trsta preko Loke v Oberwelz pri Judenbrugu, kakor jih v virih prvič srečamo 1437 in jih kasnejše loške računske knjige omenjajo leto za letom. VPRAŠANJA -PRIPOMBE- ODGOVORI Tov. urednik ! Po uprizoritvi drame Delavnica oblakov v Žireh sem slišal mnogo kritičnih pripomb, žal več negativnih. Po moji sodbi je to dele res precej ostre na naš povojni čas. Vse, kar bi temu delu lahko očital, so besede Ru tarja, ki so me močno spominjale na Hlapca Jerneja. Po drugi strani pa, čo je Remec vnesel le delček Cankrajeve veličine v to dramo, mu ne moremo od -rekati priznanja za to veliko delo. Kaj misliš na to, tovariš od -govorni urednik ? Pej Odgovor: Lepe je in prav tudi, da vs.k sam presodi delo. Ker ste pa že omenili veličino Can karja, naj mi bo dovoljene vrniti. s Shakespearom. Hamlet: "— igra, kot se spo -minjam, ni ugajala širokemu ob činstvu; bila je kaviar za ljud stvo: toda - kakor se je zdelo meni in drugim, katerih sodba je v takih rečeh tehtnejša od moje - je bila izvrstna igra z dobro razporejenimi prizori, pisana s toliko zmernostjo, s kolikršno umetnostjo. Spominjam se, kako je nekdo rekel, da vrstice niso zabel jene,kar bi dajalo stvari slast, in da ni v stavkih vsebine, po kateri bi mogli obdolžiti pisfa umetuičenja; pač pa je imono -val dele pošteno in zdravo in prijetno in mnogo bolj prijetno kot nališpano. En govor mi je posebno ugajal: —" uredništvu i;Dela, živi jen ja" ! Kaj povem, kake je bilo z materialom v težki montaži dne 24. maja 1967. Manjkalo je sledeče: vzmeti, ki rabijo pri cvikanju; ščitniki za tako ime novane zaklopkarje, stelk ni bilo, niti vezalk za Riekerje čevlje, itd. Radi pomanjakanja omenjenega materiala čevljev ni mogeče dodelati in delavci sme brez dela. To se ponavlja lete za letom, dan za dnem.Kc pa pride poletna vročina pa moramo delati v podaljšanem delovnem času. Kdo je temu kriv ? Kdo je odgovoren za tako slabe organizacijo? A-, i bodo potrebni ukrepi9 Saj človek razume, kadar je kriv zunanji trg (carina ipd.),am -pak, kar se izdeluje v tovarni sami (mehanična, prikrcjevalni-ca, priprava), pa bi moralo biti pripravljeno. Vprašujemo se, kako dolgo bomo še čakali, da se bedo naučili pravočasno pripraviti, kar je potrebno za določen plan.Mislimo, da mora biti že vse priprav ljeno, preden se začno sledeči plan cvikat. Delavka Odgovor, ki ga je dal šef pre i z voinega sektorja: Na vprašanje delavke, zakaj je 24. maja na traku 52-5 manjkalo vrsto materialov pojasnjujemo naslednje: Ščitnike sme naročili pri nabavni službi z okvirnim naročilom 13» aprila po naročilnici št.3c in predpisali suksesivno dobavo po potrebi od le. maja dal je.Po leg okvirnega naročila smo vsakih 1C dni oddajali dekadno precizirano naročilo za ščitnike po razpisanih planih. Nadaljno tolmačenje v tej zadevi prepuščam nabavni službi. Vrvice za vezalke smo naročili pri uvczni službi 11. marca z naročilnico št. 16 in predpisali dobavo za polovično količino 1. maja, za drugo polovico pa 1. junija. Prva pošiljka je bila dobavljena (razen doo m, katera je bila prinešena iz Ita lije) šele proti koncu maja in sme bili zate nekaj dni brez ve zalk. Dobavni rok za uvoz vrvico je bil sicer precej kratek, vendar, ker pri oddaji naročila glade predpisanih rokov ni bilo prigovorov, smo bili prepričani, da bo blago pravočasne prispele. Kratek dobavni rok se po vezuje s spremembo planov zaral di nedobaljenih zaponk. Manjkajoče vezalko smo morali naknadno vstaviti v gotovo čevlje,kar je povečalo stroške proizvodnega oddelka. Pomanjka je vzmeti pri cvika -nju kpnic se je opažalo že dalj časa. Da bi se problem rešil za daljši čas, smo v začetku maja naročili v mehanični de lavnici l.ooo k