Y Kranju, 4. januarja 1902. IIL leto. Političen in gospodarski Ust. Vabilo na naročbo, . februarja 1902 še nastale škode. Po preteku tega časa pa zavarovanci «Unio catholice* lahko prestopijo k tem družbam in se jim bodo vračunale tudi premije, ki so jih plačali razpuščeni zavarovalnici. Pri tej priliki moramo omeniti, da ima tudi od duhovnikov sedaj priporočana tako imenovana škofova zavarovalnica prav malo boljšo ali pa še slabšo podlago, kakor jo je imela «Unio catholica* in da tudi njo lahko zadene ravno tak, če ne še slabši konec. Koblar in — deseta božja zapoved. Dne 24. julija 1901 je umrla v Kranju Reza Eržen, ki je imela 10.000 kron v mestni hranilnici v Kranju. Ta znesek bi imel pripasti bratu umrle Martinu Erženu, star onemogel mož, ki je moral plačati znatne pogrebne troške. Poznejše poizvedbe so dognale, da je hranilnično knjižico spravil naš »prečastiti* dekan Anton Koblar za to, da se teh 10.000 kron porabi v — dobre namene. Kateri so ti blagodejni nameni, nam Koblar ne pove, kakor tudi pri obravnavi ni hotel povedati, za kaj se bodo porabile te kronice. Kot poštenjak bi bil ves odij nehonetnosti odvrnil od sebe, ko bi bil rekel: 2000 K bode dobila družba sv. Cirila in Metoda, 2000 K zavod sv. Nikolaja v Trstu, 2000 K Vincencijeva družba, 2000 K Salezijanci, ki bodo oskrbovali zavod za izprijeno mladino, 2000 K pa dobi oskrbnik zapuščinske mase za trud — to je kranjski dekan Koblar. Vsi bi mu privoščili to malenkost kot stranski zaslužek, ker nam je znano, da se kranjski dekan s svojimi dohodki — težko, težko preživi. Pa pustimo šalo na stran, ker tu se ne gre za osebo «prečastitega», ampak za princip. Na način lova na hranilnične knjižice hočemo opozoriti, ker po tem načinu bode kmalu izginil zadnji vinar tja, odkoder ne pride nikdar več na dan — v bisago naših duhovnikov. — Koblar pravi, da mu je Reza Eržen — podarila knjižico — »med živimi* v dobrodelne namene. Da ima preprosta ženica tak fin juridičen pojem, ne bi bili nikoli mislili, in to je dokaz, da smo Slovenci tudi brez univerze celi juristi. Cele razprave tu ne moremo ponatisniti, pač pa se nam zdi značilen stavek, ko pravi duhovnik na vprašanje predsednika sodišča: S čim naj bi bila pa živela rajnea, ko bi bila slučajno zopet ozdravela? Na to je Koblar rekel: »Tisto bi bila njena stvar, morda bi ji bil pa nazaj podaril knjižico.» Torej ne vrnil, ampak podaril!! Kako dobrotno? In ko je priča Škerlj povedal, da mu je rajnea pravila, da je knjižico dekanu le spraviti dala, ni sodišče verjelo njemu, četudi se ni šlo za njegovo korist. Zapriseglo je dekana, kije tudi prisegel, daje bilo to »darilo med živimi». Sodišče je zavrnilo zahtevo Martina Eržena in pustilo knjižico Koblarju. Vendar to ni zadnja beseda, ker se bode vsa stvar spravila na višje instance. Sploh pa vsaki dan pričakujemo, da zagledamo v listih zahvalo Martina Eržena, onemoglega in skoro slepega starčka, s katero se zahvaljuje' preč. g. dekanu za 10.000 K, ki jih je sestra Erženova zapustila za dobrodelne namene. Ali ne bodemo vsi ginjeni do solz, ko bode Koblar storil naj-blagodejnejši čin, da bode povrnil M. Erženu 10.000 kron, ki so po smrti edina njegova last, po božji in človeški postavi med mrtvimi in tudi — med živimi. Capito, Mrzlovken Tone!! «2lindra v deželnem zboru*, tragikomedija v enem dejanju, so je predstavljala minuli ponedeljek v kranjskem deželnem zboru. Glavno ulogo je seveda prevzel dr. Šušteršič, njegovi prijatelji so bili bolj šjatisti. Zravnal se je pokonci. Bil je videti še, enkrat večji kakor zadnje mesece v državnem zboru. »Kakor iz groba je prihajal njegov votli glas. Vihtel je z rokama in rohnel je, kaj rohnel, tulil je, kakor obstreljena zver proti «večini deželnega odbora*. Strah in trepet sta vladala v deželni zbornici in s skrbjo je zrla »liberalna sodrga* v prihodnjost, kajti vsi so bili prepričani, da njegova milost dr. Žlindra ne bo dovolil preračunanega provizorija. Cim bolj je prišel v ekstazo, tem bolj je elektriziral svojo »entelegenco*. Poslanec Drobnič, ki si je za ta^dan nabavil nov »kavču- 5 kasti krogelc* je začetkom bojazljivo pogledoval svojega hudega gospoda, a ko se je polagoma prepričal, da ne krega njega, je kakor divji začel ploskati z rokama, da so kar pokali žulji. Dular ni hotel zaostati za svojim tovarišem. Fotograf Brejc je metal noge in metal roke, kakor je ravno Žlindra pocukal za špago. Ženiral ga ni niti čuden konsumarski duh, ki je prihajal od razljučenega Jakliča. Ker so si tudi nekateri drugi vročekrvni klerikalci hoteli priboriti lavorik, bodisi z vpitjem bodisi z telovadbo, nastal je špektakel, ki je bil pravi užitek natlačeno polni galeriji. Sam škof je prišel gledat to komedijo. Ko je slednjič Šušteršič milostno izjavil, da bodo klerikalci vseeno glasovali za provizorij, dejal je krščanski socijalist na galeriji: »Kako dober človek je vendar naš Šušteršič!« in liberalec tik njega je pritrdil: »Res je, da se »zglihati* kakor za — žlindro! Vobče so pa bili ljudje mnenja — ne izvzemši pametnejše klerikalne poslance — da so poslanci izvoljeni za delo in ne za smešen kraval in da bo ožlindranemu Šušteršiču treba prihodnjič posvetiti tako, kakor so mu posvetili na Dunaju. Odbor godbe prostovoljnega gasilnega društva v Kranju se najtopljeje zahvaljuje vsem častitim podpornikom in prijateljem godbe za izkazano naklonjenost in prosi uljudno za blagohotno nadaljno podporo. Vabi tudi vse častite gospe in gospode za pristop kot podporni člani. Slovensko bralno društvo v Kranju napravi jutri v nedeljo točno ob osmih zvečer veselico s plesom, pri kateri sodelujeta si. čitalniški pevski zbor in društveni tamburaški zbor. Predstavljala se bo tudi enodejanka «Dve tašči*. Vstopnina za člane 50 h, za nečlane 1 K. Cisti prebitek je namenjen v pokritje troškov za gledališki oder. Slavno občinstvo se uljudno vabi na to prvo veselico v letošnjem predpustu. Plesni venček napravijo ta mesec — kakor čujemo — kranjski mojstri v prid snujoče se obrtne zadruge. Iz Škofje Loke se nam poroča: Tukajšnja »Narodna čitalnica* je priredila na Silvestrov večer svojim članom zabaven večer. Večer se je obnesel v vsakem oziru povoljno: zadostil je zahtevam občinstva. Večer je otvorila gjspoda Otona Sadarja godba na lok, ki je proizvajala nekaj komadov dokaj dobro. Nato so uprizorili gg. diletantinje in diletantje gledališko igro: »Brati ne zna*. Pohvalno je omeniti vse sodelujoče osebe, saj je igra vzbujala dovolj smeha med občinstvom. Po kratkem premoru je sledila igra »Srečno novo leto*. Uprizorila se je dokaj boljše od prve. Prav dobro je igral gospod Viktor Deisinger, odlikoval se je osobito po izvrstni maski. Občinstvo je bilo splošno zadovoljno in gg. igralke in igralci so želi zasluženo pohvalo. Po igri je razdelil čitaln. odbor dobitke, kateri so bili v loteriji »zadeti*. Glavna točka Silvestrovega večera — seveda za mladi svet — je bil pač ples. Razvila se je kaj prijetna zabava. Mladina je darovala Terpsihori v polni meri in to precej pozno v jutro. — Izkratka: Čitalnica je vstregla svojim društvenikom vsestransko s prireditvijo omenjenega večera. Vidi se jasno, da je društvo započelo živahnejše gibanje, kar je samo v veselje ne le društvenikom, temveč tudi prijateljem društvenega razvitka. P. C. Iz Selc se nam piše: Veselica bralnega in gasilnega društva dne 29. decembra izvršila se je kar najsijajnejše. Udeležba je bila tako mnogoštevilna, da so bili vsi prostori pri gosp. Šliberju napolnjeni. Pevci pod vodstvom učitelja Germeka so zapeli precej krepkih zborov, ki so bili sprejeti od občinstva s pohvalo. Udeležila so se tudi »Bralno društvo iz Dražgoš*, »Bralno društvo v Dolenji vasi*. Iz vseh drugih krajev smo videli drage goste, ki so s svojo udeležbo kljub slabemu vremenu povzdignili sijaj veselice. Tombola in srečkanje sta donesla blagajni lepe dohodke, igralcem pa lepe dobitke, med drugim tudi klobaso v prav lepi — posodi. S tem večerom so pokazali prireditelji, da umevajo pravo smer in namen, ki ju imajo gojiti bralna društva. Tudi vrli gasilci so se mnogoštevilno v uniformi udeležili. Vsem prirediteljem bodi lep moralen in gmoten uspeh plačilo za trud. K. N. Na Jesenicah napravi ondol.no gasilno društvo v prostorih župana J. Klinarja plesni venček v nedeljo, dne 12. januarja 1.1. Vstopnina za člane 50 h, za nečlane 1 K, Okrajni testni odbor jc minuli ponedeljek dne 30. decembra izvolil svojim načelnikom g. Franca Stru-pija, župana v Hrastju in namestnikom g. Henrika barona Lazzarinija, graščaka v Smledniku. V cenil no komisijo za osebno dohodarino je izvolila II. skupina članom g. Fr. Krennerja, posestnika v Kranju, in g. Nika Lenčeka, c. kr. notarja v Škofji Loki, namestnikom pa g. Lovro Sušnika, župana v Škofji Loki. »V prvi skupini je bil izvoljen članom gt A. Gassner, tovarnar v Tržiču, namestnikom pa g. Julij Goeken, tovarnar, in Anton Feigele, gozdar v Tržiču. Javen obrtni shod? Govori se, da se bo jutri v nedeljo vršil v Kranju nek obrtni shod za korist čevljarjev na Novi Pošti. Ker nismo dobili nikakega obvestila, ne moremo natančnega o njem poročati. Na Kranjskem sploh. V Ljubljani so radi ošpic zaprte ljudske šole do 17. t. m. Kako je Kokajj is Kranja zastopal v Trstu slovenske interese. Pod tem naslovom je priobčil »Slovenski List» od 25. decembra 1901 daljšo notico, s katero udriha po moji osebi radi tega, ker sem kot delegat okrajne bolniške blagajne v Kranju pri občnem zborovanju zveze okrajnih bolniških blagajen za Trst, Primorsko, Dalmacijo in Kranjsko, kateri se je vršil dne 15. decembra 1901 v Trstu, predlagal, da se okrajni bolniški blagajni v Tržiču ^Monfal-cone) dovoli 4000 K brezobrestnega posojila. Z ozirom na ta surov napad, ki nima nikakega drugega namena, kakor meni napram ne-ioformiranemu občinstvu škodovati, dovoljujem si to zadevo nekoliko pojasniti Pred vsem pa moram poročilo «Slovenskega Lista, katero ni.povsem resaično, kakor je to pri »Slovenskem Listu* navadno, nekoliko popraviti. Dovolilo se je namreč posojilo v znesku 4000 K in ne 4000 gld. (pri tem listu nič čudnega, povstm naravno — saj se j« samo za polovico zlagal) in pa, da je bilo na tem zborovanju .28 odposlancev in ne 26. Mimogrede omenim, da so bili ravnokar navedeni 26 delegatje iz sledečih krajev: Koper 1, Tržič 1, Nabre-žina 1, Pulj 1, Sagrado 2, Sežana 1, Gorica 2. Ajdovščina 1, Lussin 1, Voloska 1, Postojna 1, Kranj 1, Ljubljana 4, Litija 1, Logatec 1, 'Vrhnika 1. Radovljica 2, Novomesto 1, Kamnik 2, Št. Vid 1 in Spljet 1. Okrajna bolniška blagajna v Tržiču je bila skozi več let v oskrbi zelo malomarnega odbora, kateri se za interese delavcev in razvoj blagajne prav nič ni brigal, vrhutega je pa imela tudi izredno mnogo bolnikov; posledica tega je bila, da je bilo dne 30. jun. 1901, ko je na novo izvoljeno načelstvo prevzelo vodstvo, dolga K 8702'51. •Novoizvoljeno načelstvo se je z veseljem in vso eneržijo oprijelo vodstva, kar znači osobito to, da se je dolg tekom štirih mesecev, to je 31. oktobra 1901 znižal za celih K 204573 in je torej znašal tistega dne le še K 6656"78. Razvidno je torej, da se je novoizvoljeni odbor z veseljem in resno oprijel delovanja v prid blagajne in ker so bili med zgoraj navedenimi dolgovi večinoma oskrbovalni troški bolnic, podpore bolnikov in zdravniški računi, kateri vsi so takoj zahtevali opravičeno plačilo, ni preostajalo načelstvu drugega, kakor da se je obrnilo na zvezo s prošnjo, da se blagajni dovoli brezobrestno posojilo 4000 K, katero bi se vrnilo v 10 zaporednih letnih obrokih po 400 kron. Ker ima o dovolitvi glede posojil odločevati edino le zbor delegatov, predložila se je torej ta prošnja pri občnem zboru dne 15. decembra 1901 delegatom v rešitev. Pri tej priliki je delegat okrajne bolniške blagajne v Tržiču natančno razložil razmere in položaj blagajne, katero zastopa. Navzoči zastopnik c. kr. namest-ništva je enako .delegatu razjasnil blagajnične razmere v Tržiču in nasvetoval, da naj se to naprošeno posojilo dovoli, ker le na ta način je mogoče, da se ona vzdrži in da bi bilo škoda, da bi se ravno sedaj, ko se je novoizvoljeno načelstvo z veseljem oprijelo dela, preprečilo ugodno nadaljno delovanje. V smislu § 7 zvezinih pravil ima vsaka zavezina blagajnica pravico do podpore, če se je njen pričuvni zaklad v zadnjem računskem letu znatno zmanjšal ali pa povsem porabil, ne da bi bil dosežen postavni pričuvni zaklad in sicer iz naslednjih razlogov: 1.) z zvišanimi izdatki za bolniške podpore vsled kake epidemije, 2.) če je čezmerni prirastek starejših oseb poslabšal morbilitetne razmere, 3) iz drugih razlogov, ki so brez krivde uprave morali kvarno vplivati na poslovanje. Popolnem upravičena je bila torej prošnja okrajne bolniške blagajne v Tržiču in ker sem bil jaz tudi popolnoma o resničnosti navedenih podatkov prepričan, dovolil sem si jaz liberalec Kokalj brez dovoljenja krščanskega socijalista g. Kregarja predlagati dovolitev brezobrestnega posojila 4000 kron s pripombo, da se ima posojilo z ozirom 'ia sedaj obstoječe ugodnejše razmere vrniti ne v desetih letnih obrokih po 400 K, ampak v petih letnih obrokih po 800 K, kateri predlog je bil sprejet s 17 nasproti 11 glasovi. — Predno pa je dal ravnatelj moj predlog na glasovanje, stavil je g. Kregar nasprotni predlog, da naj *e blagajni v Tržiču dovoli posojilo 2000 kron proti temu, da plač:) ona tudi obresti, s katerim predlogom pa je pogorel, in to je dalo povod, da je začel mene uprav nesramno po časopisih napadati. — Ako štejemo glasove po poročilu «Slovenskega Lista«, bilo je navzočih 18 slovenskih oziroma hrvatskih delegatov in le osem laških, nadalje, da so vsi laški delegatje glasovali za ta predlog (kar pa je tudi laž), moralo je na vsak način glasovati tudi devet, to je polovica navzočih slovenskih in hrvatskih poslancev za moj predlog. Nunmiost smešno je torej poročilo v »Slovenskem Listu» da so se zastopniki vseh slovenskih in hrvatskih blagajen Primorja izjavili za stališče ljubljanskih odposlancev, torej za 8 laških delegatov se je postavilo 9 slovenskih — kje pa je ostalo nadaljnjih 9 slovenskih delegatov? Ko sem stavil spredaj omenjeni predlog, mi niti na misel ni prišlo, da bi s tem Lahom (izraz »Slovenskega Lista») kaj koristil, ampak moj namen je bil edino le ta, da se blagajni v Tržiču dovoli podpora in ji tako omogoči nadaljnje delovanje ter na ta način tudi omogoči delavskemu stanu, da pride do svojih podpor in to je naša edina dolžnost, ker so 3e bolniške blagajne ustanovile le v korist in izboljšanje delavskih razmer. Za moj predlog so glasovali izmed slovenskih in hrvatskih delegatov — razen enega ljubljanskega krščanskega socijalista, kateremu moram izjaviti, da me veseli, da zna samostojno misliti in ne samo s Kregarjem v rog trobiti — edino le oni »naprednega mišljenja* in to je dalo nov povod krščanskemu socijaleu g. Kregarju, da se je znosil nad mojo malenkostjo, češ, povsod, kamor pridem s svojimi predlogi, propadem in za vse to se imam zahvaliti le tem »liberalcem*. Okrajne bolniške blagaj-nice in ž njim tudi zveza teh blagajen so dobrodelni zavodi in kot take se imajo ogibati vsakih strankarskih nasprotij, kar se je tudi dosedaj vsa leta vpoštevalo in po tem ravnalo, a tem ljubljanskim gospodom od blagajn icrf to ni ugajalo. Kakor povsod, tako so tudi tu zasejali prepir in hoteli utihotapiti svoje krščansko - socijalno. prepričanje. Prejšnja ieta seveda, ko so gospodje k la Kregar etc. prišli k zborovanju iz Ljubljane v Trst, so si lepo razdelili uloge in predlagali po svoje, drugi navzoči slovenski delegatje pa so smeli za njihove predloge roke vzdigovati — pardon — glasovati, tiedaj pa pride delegat liberalec Kokalj iz Kranja in si upa — ta predrznost — staviti brez vašega dovoljenja in brez vaše vednosti predlog, kateri se še celo sprejme. To in nič drugega boli g. Kregarja in njegove verne pristaše. Konečno naj še omenim, da k zavezi pripada 38 blagajen, in sicer jih je na Kranjskem 17, Primorskem 15 in v Dalmaciji 6, katere imajo skupaj 61 delegatov, od katerih je laških 35, slovenskih oziroma hrvatskih pa 26. Če bi si torej slovenski in hrvatski delegatje postavili za princip, da se laškim blagajnam prošnje za dovolitev posojil naravnost odklanjajo, kar pa bi bilo tudi krivično, ker Primorske blagajne s Trstom prispevajo */4 prispevkov k pričuvnemu zakladu, potem bi mi to veselje vživali le eno samo leto, kajti v prihodnje bi se laške blagajne občnih zborov delegatov udeležile polnoštevilno (mimogrede omenim, da ima bolniška blagajna v Trstu sama 10 delegatov, od katerih se letošnjega zborovanja ni prav nihče udeležil) in posledica temu bi bila. da bi mi Slovenci in Hrvatje sploh nikdar nič ne dosegli. — Toliko g. Kregar za enkrat, prihodnjič pa vam v Trstu še kaj več povem. V Kranju, 2. januarja 1902. Rudolf Kokalj. Tedenski sejem v Kranju dne 30. m. m. Prignalo seje 190 glav goveje živine, 3 telet, 63 prašičev, 2 ovac, — koze, — buš. — 50 kg: pšenice K 8"50, prosa K 6-50, ovsa K 7*25, rži K 7'50, ajde K 6-—, ječmena K 7*50, krompirja K 225, fižola (ribniški) K 8—, mandaloni 6*—, koks 8*50, navaden rdeč 7*50, zelen 7-— do 7-50. Darila. Upravništvo našega lista je prejelo: ■Za dijaško kuhinjo v Kranju: Vesela družba spri Geigerci» za Bertelnovo jerhovino in za dva črna 10 K. (Darovali so gospodje: Jan. Molj, Jož. Novak, A. Mojj, M. Globočnik, F. Globočnik, J. Jenko, F. Strupi, J. Zabret, F. Kepic, B. Globočnik.) Od novoletnih voščil so se odkupili z 1 krono še naslednji gg. člani moške podružnice sv. Cirila in Metoda v Kranju: Ferdinand Hlebš, Karol Jäger, Anton Koblar, Alfonz Levičnik, Josip Potokar in Frančišek Zvnn. Zahvala. Ker sem povodom smrti svojega nepozabnega očeta prejel od vseh strani toliko izrazov sožalja, da mi je nemogoče, zahvaliti se vsakemu posebej, zato si dovoljujem tem poiem izreči najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so mi ustmeno ali pismeno izrazili svoje sožalje, kakor tudi onim, ki so rajncega spremili k večnemu počifcku, sosedom, prijateljem in znancem, posebno pa še onim gospodom, ki so iz Kranja prihiteli rajncemu izkazat poslednjo čast, zlasti gospodom : ces. svetniku županu mesta Kranja K. Šavniku, profesorjem: dr. Korunu, dr. Tominšeku in gospej, dr. Pernetu in Levičniku, J. Likozarju, Fr. Šavniku in J. Sajovicu, mnogim nekdanjim svojim učencem, kakor tudi vsem drugim, ki niso imenoma navedeni. Iv. M a sel j, 5 c. kr. gimn. učitelj. V Novem mestu, 3.januarja 1902. v Kranju, obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka 2—1 katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 2,686,199'71. Stanje hipotečnih posojil K 1,746.711-51 • Sloveči profesorji medicine in zdravniki priporočajo J inkturo želodec lekarnarja PJccoli-ja v Ljubljani; ^ dvornega zalagatelja , N j. svet. papeža-2:^ kot sredstvo, ki krepča želodec, vzbuja tek, pospešuje prebav- ljenjo in odprtje telesa posebno zdravilna za one, ki trpe na zastaranem zaprtju. Tinktura za želodec se razpošilja v škatljicah z 12 steklenicami za K 252, z 24 steklenicami za K 4,80, z 36 steklenicami za K 1'—, z 70 steklenicami za K 13'—. I. p\. p\ , , ; (Poštni parket pod 5 kg.) 1° Tvrdka R. MIKLAUC LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5 naznani da je že popolnoma založena z jesenskim in zimskim blagom. Posebno omeni o svoji jnko veliki sukneni zalogi za mož k e, ka kor k a mgarn, š tof, še vi o t, gor enjsko s u k n o i. t. d., katero blago prodaja po krojaških cenah, toraj cenejši kakor povsod drugod. Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najnovejše blago za ženske obleke v vseh barvah in cen;i!i o d 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe parhete, ka rubrike, kotenine, cvilb za postelje, koče, odeje i. t. d. V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti. Toraj povabim si. občinstvo na nakup, da se prepriča o posebno ugodnih cenah, o dobrem blagu in prijazni potrežbi. 172—37 Spoštovanjem R. Miklauc. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga, 109—28 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtovanje zastonj. na LJUBLJANA Starem trgu štev. 1 Prva in naii sa 156—18 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski svoje izvrstne slamoreznice in mlat njih izbornosti ceno. — Ceniki stroji. Posebno priporočam lnice, ki se dobivajo vriie zastonj in poštnine prosti. G pnporo Optični zavod Jos. Ph. Goldstein Ljubljana, pod trančo št. I Tdnnies Ljubljana 66_37 tovarna za stroje, železo kovinolivnica 5a kot posebnost vse vrste žagfe in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalrjogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotobrafičnih Vse v to strokD aparatov, spadajoča popravila točrio in ceno. 67—39 Predtiskarija ERŠOL LJUBLJANA, Mestni trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pr Četih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnin, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158-16 Monograrni in risanje se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. Pozor! Kdor hoče imeti dobro blago strugarskpga izdelka, 97-32 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa v to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na lDai?a iJidrosr-ja 5trtigarja O bjtibljarji, dunajska cesta 1f« 12158980 Hočete kupiti prav dobro slamo-reznico ali gepelj? 108—27 Obrnite se na skladišče Zorni y Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 (»pri Korenu") kjer vselej dobite tudi najboljše mlatilnice, čistilnice za žito, mline za žito in sadje, reporeznice, brane za travnike in stroje drugih vrst, posamezne dele in klinje. Trambe za vodo in gnojnico, cevi za vodvode, se tukaj dobijo najceneje. \)izitnice in kuverte 0 0 po zelo nizkih cenah priporoča Jv. J>r. Sampret v Kranju. Slinaste peci, ■za kopeli, fiahot tudi hifz, va&z in diuy& ^itnaofe i&dtlfoe, v vsen kaivan, ttpc&nt in cent pttpotoca ytva in naywcya iovavna pecij in ^iinaotik i&de£'hov Ki »o 73-35 Zaloga vsake vrste pokritih in nepokritih voz, landaverjev i. t. d. Vsled dogovora se jemljejo tudi stari vozovi v protiračun. Prevzema posamezna dela proti jamčenju po nizki ceni. Sprejme se več podočnikov irj učencev. PETER KERSIČ Šiška pri Ljubljani. 188—11 C. kr. priv. tovarna strojev, b. izgalnie, kmeti|skih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in p*sov R. A. SMEKAL v Cechu pri Prostjevu in Smichovv-Praga. Podružnica v Zagrafou, Franknp ulica 9 priporoča 83—51 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva čin veka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; (bilje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Pla<'ila po dogovoru. Podružnica K. A. Smekal v Zagrebu. Naprodaj je več novih in rabljenih HARMONIK nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu »Gorenjca". 159-17 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko spadajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. Zunanja naročila se ir,-vrtujejo točno in po najnižjih tanah. frjggOJB ' Ceniki se razpošiljalo frankovano. Doktorja pl. Trnkoczyja preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 167—8 že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trn ko cz y v Ljubljani. Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po poŠti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno poŠto s postnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo j eden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za stedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotne!«, malokrvne, meaične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdra£ujoče kave in ruskega čaja doktorja p). Trn kó cz ya Xflkflfi ^Isdtlt (91 I)r'l",n>iH kot tečno, krepilno, zdravo in nai-«\Hl|OW JIPMtii \Of ceneje hranilno sredstvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. v Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkóczya Zclfiílftifi kap'jice- lzborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, fcdirar>cgei sadja ¡0 kor>$crL> priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—40 Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejemaš za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 bone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. l'r. Lampret v Kranju.