316
Zemljo so greha tmine pokrvale, Težko jo terla je sovražna sila, Pod težo nje so ljudstva zdihovale.
In lepa Zarja, lej, je prisvetila — Maria — černe tmine so zbežale, Ker sonce naše ona je rodila.
M ar i i.
Sim vidil, ko se Zora.zlatokrila Izza gora je sinjih dvigovala, Na nebu Luna bleda je sijala, nebeški mir na trudno zemljo lila.
.   In vidil sim, ko je Danica mila,
Na modro nebo lahno prijadrala,
V  lepoti rajski mirno je migljala, Noči megle je tamne prepodila.
Navda čutilo dušo mi neznano, Ljubezni pšica mi serce presune In vseka mi sladko-skeleče rano.
Pri svitu žarnih zvezd in blede Lune, Z boječo roko primem liro vbrano In posvetim Marii mlade strune.
Sonetje so podpisani zapored s šiframi: J. S.. —tr—, —it —, —ar, kar zbereš skupaj v J. Stritar. Vsekako so napovedovali že ti prvi poizkusi poznejšega mojstra v pesniškem jeziku in obliki. Sotrudnik „Daničin", gosp. Marn, se je tako razveselil novega pevca, da mu je v 23. številki istega letnika (z dne 9. junija) zapel naslednji sonet, podpisan s šifro M:
Pevcu štirih sonetov v 21. listu »Zgodnje Danice".
Veselja nam srce si vplamenila, Ti lira nova, ki nam lepotije Nad zvezde, lune, zore si Marije
V  Danici tak plameče poslovila.
Obdarovala očitno pevska Vila
Bogato z mikam vsim Te harmonije; Na nebezu pesniškem v Teb' zašije Nam zvezda nova; naj bi dolg' svetila.
O de pogostoma bi lesketala
Ti zvezdica se nam v Marije slavo, In vedno za lepote nje gorela!
De mnogokrat bi svoje strune vbrala Ti mlada lira in harmonija pravo Le glasov domorodnih nam donela!
DomaČa umetnost. Gdčna I. Kobilca je naslikala za mestno dvorano alegorijo »Slovenija se klanja Ljubljani". Predmet je jako pripraven za namen, ki ga ima ta slika. Saj vidimo tudi po drugih mestih, da s sličnimi alegorijami krase svoje mestne hiše. Razveselilo nas je tudi, da moremo med novim slovenskim slikarstvom pozdraviti snov, katera se po vsebini dviga nad navadno pokrajinsko tvarino, katera je skoro popolnoma prevladala in zadušila druge stroke. Alegorija gdčne Kobilce je jako realistično zamišljena. Pod košatim drevesom sedi „Ljubljana" kot mlada kraljična na prestolu, in poleg nje zapisuje „ Povest" njeno zgodbo. Slovenija se klanja svojemu glavnemu mestu v podobi zastopnikov svojega prebivalstva, kateri prinašajo Ljubljani sadove svojega truda. Značaj ljudstva je skoro vseskozi poljedelski. V ozadju se vidi ljubljanski grad. Slika je izdelana z jako svežimi, krepkimi barvami. — G. Rudolf Maister je razstavil sliko večerne krajine, g. Srečko Magolič pa štiri manjše pokrajinske slike.
Društvo za krščansko umetnost v Ljubljani je razposlalo svojim udom tretje „Izvestje". To „Iz-vestje" poroča na 36 straneh, kaj in kako je odbor deloval v svoji stroki, kaj se je obravnavalo v od-borovih in odsekovih sejah, ter našteva in kratko ocenjuje knjige, ki jih društvo hrani in izposoja. Tem oddelkom sledi pregled predmetov društvenega muzeja, imenik udov, računski sklep in pravila. Izvestje završuje spis prerano umrlega dekana Mateja Sitarja: „Podružnica sv. Ahacija pri Turjaku in nekatere druge naše cerkve z nalomljeno ali razmaknjeno osjo" (stran 31—36). Ta spis pojasnjujejo tudi podobe. Društvo je imelo dohodkov 2883-03 K in stroškov 1340-48 K, torej ostane v blagajni 1542-45 K. Ustanovnikov je 16, udov 120.
Ivan Safer„ Skromen, v domovini skoro nepoznan učenjak je umrl dne 17. aprila — župnik Ivan Šafer v Dupljah pri Tržiču. Pokojnik je bil rojen v Mekinjah 21. oktobra 1838 in v mašnika posvečen 1. avgusta 1863. Kot kapelan je služil do 1. 1868. v Metliki, do 1. 1874. na Vrhniki, kot župni upravitelj in župnik na Selu pri Kamniku do 1. 1883., kot župnik v Grahovem do 1. 1893., odslej do svoje smrti v Dupljah. Letos je prosil za pokojnino, ki mu je bila tudi že obljubljena; toda preden je mogel stopiti v pokoj, se je nevarno prehladil in po kratki bolezni umrl. Pokojnik je bil vnet duhovnik in velik učenjak. Govoril je tudi laško in francosko; bil je temeljito izobražen zgodovinar in znan strokovnjak v prirodo-slovju. Njegove zbirke rastlin in raznih denarjev imajo veliko vrednost.
Hrvaške umetniške razstave. V Zagrebu je nedavno „ Društvo za umjetnost i umjetni obrt" razstavilo mnogo predmetov. Potem je razstavil mladi slikar J. B u ž a n več impresionističnih