ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 VOJNI ZBOR
JULIJSKA BENEČIJA
*
URADNI LIST
ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE
Št. 16 — 15. Aprila 1946
Vsebina ....... stran 42
Izdaja Zavezniška vojaška uprava pod oblastjo vrhovnega zavezniškega poveljnika na sredozemskem operacijskem področju in vojaškega guvernerja
Editoriale Libraria S. A., Trieste • 1946
uprava
Zavezniška vojaška
13 VOJNI ZBOR
Splošni ukaz št. 39
SPREMEMBE ZAKONOV O DAVKIH NA REGISTRACIJO, VKNJIŽBE, DEDOVANJE IN
PODARITVE
Ker sodim, da je potrebno uvesti nekaj sprememb v zakonih glede davkov na registracije in vknjižbe, ter v zakonih glede davkov na dedovanje in podaritve v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (in se tu navaja kol ..ozemlje“),
zato zdaj jaz, ALF RK I) C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
J.	DEL
ZNIŽANJE DAVKOV NA REGISTRACIJO IN VKNJIŽBE
I.	POGLAVJE
PLAČAN IN BREZPLAČEN PRENOS NEPREMIČNINSKIH IN PREMIČNINSKIH PRAVIC
Člen I
Davek na plačane prenose ter na družbene vloge nepremičnin ali drugih nepremičninskih pravic, določen v členih 1— 81, c) in v tistih, ki se nanje nanašajo, ter v čl. 88 št. 1 in 2, a) tarife v prilogi A k zakonu o registraciji z dne X. 30. decembra 1923, št. 3269 in k naslednjim spremembam, bo treba plačati v sledeči h iznosih :
a)	če vrednost ne presega 5000 lir : 3 odstotke ;
b)	če vrednost presega 5000 lir: 10 odstotkov;
c)	če se prenos izvrši v teku treh let po kakem prejšnjem plačanem prenosu iste nepremičnine ali nepremičninske pravice, za katerega je običajni prenosni davek, kakor je naveden pod črkama o) in b), a znižan za četrtine'do izenačenja z obdavčeno vrednostjo prejšnjega prenosa ;
d)	če se prenos nanaša na nepremičnine, ki so v tujini : za prvi tisoč lir : 20 lir
za vsak nadaljni tisoč lir: 10 lir
Člen II
1.	— Davek, ki ga omenja prejšnji člen pod črko b), se zniža na 6 odstotkov pri kupoprodajnih prenosih zemljišč ali stanovanjskih hiš z namenjenimi koncesijami vred. če sta hkrati izpolnjena nas.ednja dva pogoja :
a)	da se prenos vrši po javnem aktu y korist fizičnih oseb, ki imajo ital jonsko državljanstvo ;
b)	da skupni dohodek nepremičnin, ki so predmet prenosa, ter hiš in zemljišč, ki so že v lasti kupca, zakonskega druga in (ali) takih oseb, s čigar dohodki svobodno raspo-lagajo, upravljajo ali uporabljajo, ne da bi jim bilo treba polagati obračuna glede takih dohodkov (ki se ocenjujejo po spodaj navedenih načinih), ne presega letnih
12000 lir.
2.	—- Dohodek se ocenjuje na osnovi obdavčljive vrednosti za določitev davkov na poslopja ter zemljišča, pomnožene z menjajočim se koeficijentom, ki se letno določa, za dodatni davek v soglasju s členoma 13 in 21 splošnega ukaza št. 25 o neposrednih davkih.
Če, ri obdavčljive vrednosti za nalaganje davkov na poslopja, bo na prošnjo prizadetih določil dohodek pristojni urad neposrednih davkov.
3.	— Dohodek, ki ga kdo ima iz najemništva ali užitninske pravice, se zaračuna v celoti ; dohodek pa, ki poteka iz pravice do uporabe lastnine ali stanovanja v njej, se računa samo polovično. Ne upošteva se dohodek potekajoč iz lastnine, ki jo ima kdo samo v posesti ali nad katero ima direktno najemniško pravico.
4.	— Za dosego registracije po znižani pristojbini, predvideno v prvem odstavku, mora kupec izjaviti, če in katere hiše ter zemljišča imajo on, zakonski drug ali druge osebe, omenjene pod črko b), v popolni posesti, najemu, v užitek, rabo ali stanovanje ; navesti mora tudi kraj kje hiše in zemljišča ležijo, ter katastrska podatke. Glede te lastnine in. druge, ki je predmet prenosa, mora poleg tega prijaviti dohodek, ki bo ocenjen po načinih, določenih v odstavku 2, ter registracijskem uradu pokazati tozadevne listine.
5.	-— če kupec proda lastnino v teku petih let po nakupu, se bo pobrala razlika med celotnim ter znižanim davkom in poseben dodatni davek, kakor predpisuje čl. X VIII, 2 odstavek, od kupca ki se je okoristil z znižano vsoto ; glede davka pa bo imela privilegirano pravico nad lastnino sama davčna uprava.
6.	— Znižanje, o katerem je bilo govora pod črko c) člena T., ne bo veljalo za prenose, za katere je določena znižana pristojbina, v smislu pričujočega člena.
Člen III
Davek na plačane prenose premičnin in na prenose pravic do teh premičnin ter blaga, čeprav med trgovci samimi, ki je določen v členih 2 in 3, črka a) in v drugih členih, ki se na to nanašajo ter so vključeni v tarifi, prilogi A k registracijskem zakonu z dne 30. decembra 1923, št. 3269, ter nadaljnim spremembam, bo treba plačati v naslednjem iznosu :
a)	za premično lastnino in blago, tudi če se preno«i vrše med trgovci:	2 odstotka;
b)	za živino in poljedelske pridelke ter sekanje drv, tudi če je oddano v najem po posebnih pogojih : .1 odstotek.
Člen IV
Sorazmerni davek na prenos ladij, ki ga predvideva člen 3 tarife, prvi del priloge A k registracijskemu zakonu z dne 30 decembra 1923, št. 3269, ter nadaljnim spremembam, bo treba plačati v naslednjem iznosu :
a)	za neitaljanske ladje: 2 odstotka
b)	za italjanske ladje med Italijani ter za ladje, ki so kupljene za razdiranje, in končn° za ladje, ki se prenašajo iz katerega koli vzroka : 1 odstotek.
Člen V
1.	— Sorazmerni davek, ki ga za delovne pogodbe predvideva člen 52 tarife, prvi del priloge A k registracijskemu zakonu z dne 30. decembra 1923, št. 3269, ter nadaljnim spremembam, ki je bil po Kr. zak. odi. z dne 19. avgusta 1943, št. 737, podvojen, bo znašal 2 odstotka.
2.	•— Delovne pogodbe, ki so bile sklenjene ustno ali po trgovskem dopisovanju "so izvzete od registracije -— razen v primeru uporabe — kadar cena ali celotna vrednost ne presega 40.000 lir.
3.	-—- Kadar take pogodbe predvidevajo menjajoč se znesek plačil in če ta znesek v teku izvrševanja del presega 40.000 lir, morajo te pogodbe biti registrirane v teku 20 dni od dneva, ko je bil goraji znesek po računovodskih knjigah in drugih izkazil prekoračen ; če je bil končni znesek ugotovljen, ga bo morala pogodbena stranka prijaviti registracijskemu uradu v teku 20 dni po ustanovitvi.
4.	-—• Prvi, četrti, peti in šesti odstavek člena 3 zakona z dne 19. j ulj a 1941. št. 771, so razveljavljeni.
1.	— Sorazmerni davek, za prenos, denarja ali premičnin ali najemniških pogodb v delniško družbo, o katerem je govora v el. 81, črka a) tarife, prvi del priloge A k registracijskemu zakonu z dne 30. decembra 1923, št. 3269, je treba plačati v iznosu 2 odstotkov.
2.	•—• Sorazmerni davek za spremembo družbe kakršne koli vrste v družbe druge vrste, o katerem govori čl. 83 omenjene tarife, je treba plačati v iznosu 0,50 odstotka, ki bo veljal za celotno premoženje.
Člen VII
Z izjemo določb v predidočih členih so vsi sorazmerni davki, vključno davkov, plačanih na osnovi subskripeije, ki so bili po čl. 13 Kr. zak. odi. z dne 19. avgusta 1943, št. 737, podvojeni, a tem znova ustanovljeni ter določeni na višino, ki je veljala pred tem odlokom.
Člen VIII
Postopni davki, predvideni v tarifi, prvi del priloge A k registracijskemu zakonu z dne 30. decembra 1923, št. 3269, in poznejšim spremembam ter v posebnih zakonih, so določeni na 20 lir na prvi 1000 lir in na 10 lir za vsak nadaljnji 1000 lir : davki, predvideni v drugem delu omenjene tarife za juridične akte, pa so določeni na 10 lir na prvi 1000 lir in na 5 lir za vsak nadaljnji 1000 lir.
Člen IX
Meje izjem, določene v čl. 42 priloge D k registracijskemu zakonu z dne 30. decembra 1923, št. 3269, spremenjen z zakonom z dne 30. decembra 1935, št. 2247. ki zadeva najemanje nepremičnin, so zvišane na enotni znesek 1200 lir letno.
.	Člen X
1.	— člen 1 tarife, priloge A k zakonu o vknjižbah z dne 25. junija 1943, št. 540, črki
a J in e J se nadomešča z nasljednjim :	.
Vpisi:
a)	za jamstvo pri denarnih posojilih, vključno menic, in za predujme kakršne koli vrste
2.50	odstotka.
b)	za vse druge vpise 2.50 odstotka.
2.	—- Davek se bo plačeval v skladu z znesKom, ki je registriran kot glavnica, ali kot kakršno koli drugo premoženje v skladu s členoma 2 in 3 omenjenega zakona.
2.	POGLAVJE ZADRUGE
Člen XI
1.	—■ Omejitve roka in glavnice, predvidene v zakonu o kolekovanju, registru ter vknjižbah v korist ’’ljudskih bank” in zadrug, se ražširijo na 10 let in 300.000 lir.
2.	■—• Za stavbne zadruge ter konsorcije zadruge ter konsorcije zadrug za izdelovanje in delo (Consorzi di Cooperativ» di produzione e lavoro) se ta omejitev razširi na 2 milijona
3.	— Člen 2 zakona z dne 19. decembra 1940, št. 1913, je razveljavljen.
Člen XII
1.	-— Pri kmetjiskih ia stavbnih zadrugah, ki ¡spolnjujejo potrebne pogoje, ne bo nobene spremembe v obstoječih uradbah glede zaračunanja določenega registracijskega davka
in vknjižbenega davka za prvo predajo zemljišča ali hiše družabniku, če vrednost predane nepremičnine, določene za namene registracijskega zakona, ne presega 600.000 lir, ter pod pogojem, da družabnik prejemnik nepremičnine ne proda za dobo petih let.
Če pa se nepremičnina proda v tem obdobju, bo treba poleg ostalih davkov, ki veljajo za take prodaje, plačati še registracijski davek, o katerem govori čien I, na prodajni akt.
2.	— Kadar vrednost prodane nepremičnine (kakor predvideno v 1. odstavku), ugotovljena v Svrho zaračunanja registracijskega davka, presega 600.000 lir, je treba za prodajni akt pla ati registracijski davek, kakor določa člen I, ii sicer za celotno ugotovljeno vrednost. Če je bil družabnik, ki se mu nepremičnine prodajo, že prej deležen prodaj nepremičnin iste vrste ter je pri tem užival davčne olajšave, dovoljene kmetijskim in stavbnim zadrugam pri prodaji, je treba v svrho mejne vrednosti 600.000 lir upoštevati tudi vrednost takih nepremičnin, ki je bila dokončno ugotovljena pri prejšnjih prodajah.
3.	— Isti davek, ki ga predvideva člen I, bo brez omejitve vrednosti veljal tudi, če stavbne zadruge prodajo družabnikom kupljene zemljišče za zidanje ali nedovršeno poslopje namesto dovršene hiše ali stanovanja.
4.	— Da je lahko deležen olajšav, predvidenih v 1. odstavku, mora družabnik ob aktu predaje izjaviti, če je še prej užival kako predajo ter v pozitivnem primeru navesti podatke registracijskega akta in vrednost, ki je bila v smislu 2. odstavka tega člena dokončno ugotovljena.
Člen XIII
Člen 14 zakona z dne 17. maja 1928, št. 1122, ki je bil spremenjen s čl. 13 zakona z dne
12.	junija 1930, št. 742, in zadeva plačevanje glavnega registracijskega davka na prenose nepremičnin v dveh obrokih, je razveljavljen.
Člen XIV
Dokler ne bo Zavezniška vojaška uprava odredila drugače, je ukinjena obveznost predložitve letnih seznamov, ki kažejo oddajo poslopji, kakor predpisuje Kr. zak. zak. odi. z dne
26.	septembra 1935, št. 1781, uzakonjem dne 30. decembra 1935, št. 2247, ter spremenjen z zakonom z dne 28. maja 1936, št. 1025.
3.	POGLAVJE
KAZNI
Člen XV
Globa, predvidena v čl. 11 Kr. zak. odi. z dne 14. junija 1940, št. 643, uzakonjen s spremembami dne 21. oktobra 1940, št. 1511, se obnavlja v višini in po načinu, kakor določa čl. 40 registracijskega zakona z dne 30. decembra 1923, št. 3269, spremenjenega s Kr. odi. z dne
13.	januarja 1936, št. 2313. Posebni davek za zakasnelo registracijo zasebnih listin, ki zadevajo prenose nepremičnin med živimi osebami, podvojen z čl. 10 Kr. zak. odi. z dne 14. junija 1940, št. 643, uzakonjenega s spremembami dne 21. oktobra 1940, št. 1511, se obnavlja v iznosu, kakor je določen v čl. 100 registracijskega zakona z dne 30. decembra 1923, št. 3269, spremenjenega s. Kr. odi. z dne 13. januarja 1936, št. 2313.
Člen XVII
Posebni davek za opuščeno ali zakasnelo registnacijo pogodb, s katerimi se dajejo v najem poslopja, ki je bil določen v čl. 3 Kr. zak. odi. z dne 26, setembra 1935, št. 1781, uzakonjenega dne 30. decembra 1935, št. 2247, se obnavlja v iznosu, ki je bil predviden v prvem odstavku čl. 101 registracjiškega zakona z dne 30. decembra 1923, št. 3269, spremenjenega z čl. 1 Kr. odi. z dne 13. januarja 1936, št. 2313, a bo lahko znižan v smislu čl. 104 prej omenjenega registracijskega zakona.
Člen XVIII
2.	— Posešni davek, ki ga predvideva S. odstavek el. II, je določen na Sest desetin davka, ki bi moral biti plačan, a bo lahko znižan v smislu čl. 104 registraciskega zakona z dne 30. decembra 1923, št. 3269.
4.	POGLAVJE
RAZNE DOLOČBE
Člen XIX
1.	—• Glede zaračunanja novih davkov, ki jih določa ta ukaz, se je treba'ravnati po uredbah v čl. 150, prvi del prvega odstavka, in v čl. 153 registracjiskega z zakona z dne 30. decembra 1923, št. 3269.
2.	—• Nič se ne bo spremenilo glede pravice opcije, ki jo predvideva člen ii Kr. zak. odi. z dne 19. avgusta 1943, št. 737.
Člen XX
Vsakršna uredba, ki bi bila v nasprotju ali neskladna z določbami tega ukaza, vključno znižanja davkov, ki jih predvidevata odsek II Kr. zak. odi. z dne 19. avgusta 1943, št. 737, ter čl. 2 istega odloka, je s tem razveljavljena.
5.	POGLAVJE
POSEBNE OLAJŠAVE PRI RAZSOJI SPOROV GLEDE CENITVE
Člen XXI
1.	—- Pri ugotavljanju trgovske vrednosti katere koli prenešene lastnine lahko finančna uprava po kompromisu privoli, da se vrednost, ki jo je omenjena uprava ocenila, zniža do ene tretjine.
2.	— Gornje znižanje se lahko dovoli v teku postopka, ki še ni zaključen na dan veljavnosti tega ukaza, ter v postopkih, izvirajočih iz zahtev ter prijav, ki so bile registrirane ter plačane do dneva preden je ta ukaz stopil v veljavo.
Člen XXII
Dovoljenje, ki ga predvideva prejšnji člen, se lahko daje do šestih mesecev po dnevu veljavnosti tega ukaza.
2. D E L
DAVKI NA DEDOVANJE IN PODARITVE
Člen XXIII
1.	—• Pri prenosih premoženja zaradi smrti je določen davek na dedovanje v višini, ki je določena v ¡priloženi preglednici ,.A“.
2.	— Davek na dedovanje je prvi zakonitem in testamentarnem dedovanju adoptiranih otrok adoptiraj o čim, pri testamentarnem dedovanju adoptirajočega adoptiranemu in pri testamentarnem dedovanju posinovljujocega v korist posinovljenca določen višini polovice enega davka, ki bi bil določen, če bi odnos adoptacije ali posinovljenja ne obstojal.
3.	■— Pri zakonitem in testamentarnem dedovanju staršev v korist priznanim nezakonskim otrokom ali nezakonskim otrokom, ki ne morejo biti priznani, predvidenem po zakonu z dne 19. januarja 1942, št. 23, je določen davek na dedovanje v zneskih, ki so določeni za prenos premoženja med predniki in nasledniki, zvišanimi za eno četrtino.
4.	•—• Dedič, ki podeduje s pravico očetovega imena, je podvržen davku, ki je v skladu s stopnjo sorodstva, obstoječo med njim in zapustiteljem dediščine.
1.	— Pri dedovanjih v ravni črti ali med zakonci sta vsota dedovanja ali volilo do višine 100.000 lir izvzeta davka.
2.	-—• Vendar je dolžnost prijavti dediščino tudi pri vsotah dedovanja ali volila, ki so popolnoma izvzete davka v skladu z prejšnjim odstavkom.
Člen XXV
1. — Določbe odstavkov 1 in 2 člena XXIII se nanašajo tudi na darovanja in volila, vključno ustanovljene civilne in vojaške dote ter družinsko imetje, razen določbe 3. odstavka člena 61. registracijskega zakona z dne 30. decembra 1923, št. 3269.
2.	-—- Vendar so civilne ali vojaške dote ali družinsko imetje, ki jih je nevesta ustanovila z lastnim premoženjem (cigar izvor dokazujejo akti glede prejšnjih prenosov v korist neveste same in ki je bil že podvržen registracijskemu davku ali davku na dedovanje v soglasju z zakonom in njegovin značajem) podvržene plačilu določenega davka. Če ni dokazano, da je bil davek plačan ne prejšnje prenose premoženja, se mora plačati davek v predvideni višini za obdarovanja med predniki in nasledniki.
Člen XXVI
1.	— Deležen dediščine ali volilom, ki so jih podedovali posamezni dediči, in legatarji, se morajo dodati za določitev davka tudi darovanja in volila, darovana od zapustitelja dediščine istemu dediču ali legatarju od vsote davka pa, ki je bil določen v celoti, se odtrgajo davki, ki bi morali biti plačani v smislu tega odstavka za dotična darovanja in volila.
2.	-—• Isto pravilo velja v primeru prejšnjih darovanj, darovanih od darovatelja istemu obdare vancu.
Ölen XXVII
1.	— Prenosi nepremičnin proti plačilu med sorodniki v tretjem kolenu se smatrajo za volila in so kot taki podvrženi davku, kadar se plačana cena ne more dokazati na podlagi listin, ki imajo določene podatke v smislu civilnopravnega zakonika, m pod pogojem da je davek na prenos proti plačilu manjši od onega, določenega za prezplačne prenose.
2.	—- Notar mora v prenosnih listinah, ki jih predpisuje odstavek 1., vpisati izjavi obeh pogodbenih strank, če je med njima kak sorodstveni odnos, in če je tako tudi stopnje odnosa
3.	— Opustitev take izjave se kaznuje z denarno globe od 500 do 3000 lir, ki jo bodo morali skupno plačati notar ter stranki, ki so za to odpustitev odgovorni.
4.	-— Napačna izjava se kaznuje z denarno globo od 1000 do 6000 lir na škodo strank, ki sta jo podali.
Člen XXVIII
1.	-—- Kadar čista skupna zapuščinska vsota, ki jo daruje zapustitelj, presega 250.000 lir, je podvržena, neodvisno od davka na dedovanje, dediščino in volila, progresivnem davku na podlagi naslednje razpredelbe :
do	lir	500.000,—				1%
od	lir	500.000,—	do	lir	1.000.000,—	90/ 0 /O
od	lir	1.000.000.—	do	lir	2.500.000,—	5%
od	li	2.500.000,—	do	li	5.000.000,—	7%
od	lir	5.000.001,—	do	lir	8.000.000. -	10%
od	lir	8.000.001,—	do	lir	13.000.000,—	13%
od	lir	13.000.001,—	do	lir	20.000.000,—	16%
od	lir	20.000.001,—	do	lir	30.000.000,—	20%
od	lir	30.000.001.—	in	dalje		25%
1.	— Za zapuščinsko vsoto ali njen del ki je namenjen prednikom in potomcem v ravni črti, vštevši zakonite priznane nezakonske sinove, in preostalenm zakoncu tudi javni ustanovi, ki nima dobičkov, kadar za to, obstojajo pogoji, ki so določeni po Kr. zak. odi. z dne 9. aprila 1925, št. 380, spremenjenim z zakonom z dne 21. marca 1926, št. 597, je davek znižan na polovico.
2.	— Določbe glede oprostitve ali znižanja davka na vrednost skupne vsote dediščine v vojni padlih vojakov, ali oseb, ki imajo po Kr. zak. odi. z dne 19. avgusta 1943, št. 734, isto pravico ostanejo v veljavi.
3.	— Državni skladi, ki so po zakonu oproščeni davka na darovanja in .dedovanja, so oproščeni tudi davka na skupno vrednost brezplačnih prenosov premoženja.
Člen XXX
Kadar je več dedičev ali legatarjev, se plača davek na skupno vrednost celotne vsote dediščine v zneskih, ki so določeni v členu 28. K tako dobljeni vsoti bodo prispevali dediči in legatarji sorazmerno z vrednostjo ustrezajoče vsote dediščine in volil. Sorazmerna vsota, ki jo vsak od dedičev ali legatarjev dolguje, se končno črta ali zniža, če je taka oprostitev ali znižanje zaradi posebnih pogojev predvidena po zakonu.
Člen XXXI
Davku, kj je predviden v tem delu ukaza, so podvržena tudi darovi in volila, vključno dote in družinska imetja, v skladu z določbami v členih 28, 29 in 30.
Člen XXXII
1.	—• Za plačeva,nje davka, predvidenega po členu 28, se morajo vsoti dediščine dodati tudi darovi in volila tistega, ki je zapustil dediščino v korist svojim dedičem in legatarjem po
12.	maju 1942, dnevu ko je stopil Kr. zak. odi. z dne 4. maja 1942, št. 434, v Veljavo, in po katerem je bil določen davek na skupno vrednost. Od tako ugotovljenega zneska vrednosti se odtegnejo davki, ki bi morali biti plačani za dotične darove ali volila po določilih člena 31.
2.	—• Isto pravilo velja za določitev davka, ki je predviden po členu 31. v primeru prejšnjih darovanj ali volil, ki jih je po 12. maju 1942 daroval darovatelj istemu darovanem
Člen XXXIII
3.	— Predložena prijava za plačanje davka na dedovanje velja tudi za davek na skupno vrednost dediščine.
4.	-— Če je dedovanje oproščeno davka, je prijava za plačanje davka, ki je predvidena v tem delu ukaza,, obvezna.
5.	—• Za prijavo ugotovitve obdavčljivih vrednosti, za odbitek dolgov, za plačanje davka, privilegije, določitev rokov in za postopek v sporih ter kazenskih sankcijah veljajo, v kolikor ta ukaz drugače ne predvideva, pravila davčnega zakona v dedovanju in, kadar gre za darovanja ali volila pravila registracijskega zakona, vštevši določbe, ki zadevajo dodatni davek, ustanovljen po Kr. z. odi. z dne 30. novembra 1937, št. 2145.
4.	-—■ Vrednosti, ugotovljene za plačanje davka na dedovanje ali darovanje, veljajo tudi za plačanje davka na skupno vrednost, kakor določata člena 28 in 31. Ce sta dedovanje in darovanje izuzeta od običajnega davka na dedovanj e, registracijskega davka ali davka na prepis, se bo ugotovila obdavčljiva vrednost za plačanje davka, ki je predviden v tem členu uka,za,.
5.	-— Za plačevanje davkov, ki jih predvideva ta ukaz, se zaračunajo delnice in obveznice, ki notirajo na borzi, po zadnji povprečni vrednosti, ki jo določa glavni odbor borznih senzalov borze, ki je najbljižija kraju otvoritve dediščine ali tozadevnega notarskega akta.
6.	:—- Delnice in obveznice, ki niso vpisane na borznih poročilih ali so izbrisane, ali one, iz katere iz kakršnega koli vzroka ni bila določena povprečna vrednost, ki se nanaša mesec
pred izvršitvijo prepisa, se računajo po vrednosti dneva prenosa, določena s potrdilom glavnega odbora borznih senzalov, omenjenim v prejšnjem odstavku. V takih primerih je dolžnost strank, da preskrbijo omenjeno potrdilo, skupno s prijavo dediščine ali z aktom vloženim za registracijo.
Člen XXXIV
1. — Plačati ves davek so naproti državni upravi obvezani skupno vsi dediči, razen dediča, ki je plačal dolžni delež sodediče in legatarjem. Pravica dolžnega deleža je omenjena na davčni znesek, ki je naložen vsakemu dediču ali Iegatarju po uredbah o razdelitvi, določenih v čl. 30.
2.	— Lega tar je obvezan plačati lastno sorazmerno vsoto davka, določeno po uredbi v istem členu 30.
Člen XXXV
1.	— Za plačanje davka na dedovanje je od obdavčljive vrednosti odtegnjen znesek davka na skupno vrednost dediščine.
2.	— Za plačanje davka na skupro vrednost, ki je predviden v prejšnjem poglavju, veljajo, v kolikor se na to nanašajo in v kolikor ni drugače določeno v tem ukazu, vsa pravila, ki jih vsebuje Kr. zak. odi. z dne 30. decembra 1923 št. 3269 in 3270, ter poznejše spremembe in dodatki.
Člen XXXVI
1.	—• Pri vpoštevanju določb, ki jih vsebujeta člena 26, in 32, so dediči, legatarji in uradujoči notar dolžni izjaviti glede na prijavo dediščine in akte darovanja in volila, če in kakšna darovanja ali volila je zapustitelj dediščine zapustil svojim lastnim dedičem ali legatarjem poprej, ali darovatelj daroval prejemniku, z označbo uradujočega notarja, datumom akta in registracije kakor tudi vrednosti darovanja ali volila.
2.	— Opustite vizjave se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 3000 lir v breme dedičev
ali legatarja, ki so dali prijavo ali v skupno breme darovatelja in notarja, ki je napisal akt darovanja.	'
3.	;—- Netočna izjava se kaznuje z globo od 1000 do 6000 lir v breme tistega ali tistih, ki so jo dali.
Člen XXXVII
Ukrep, ki ga vsebuje točka 6 prejšnjega člena 33, velja tudi za vrednotenje delnic in obveznic, ki so bile začenši od 8. septembra 1943 in preden je stopil ta ukaz v veljavo predmet brezplačnega prenosa in niso bile na dan prenosa ocenjene zaradi zapore (zaradi vojnega stanja) borze, omenjene v prvi točki člena 12 Kr. z. odi. z dne 4. maja 1942 št. 434, uzakonjen s spremembam dne 18. oktobra 1942, št. 1220. Davki za te zadnje prenose, ki so bili morda zaradi različne cenitve plačani previsoko, bodo poverjeni na prošnjo interesentov, ki bo morala biti vložena tekom 6 mesecev, potem ko je stopil ta ukaz v veljavo.
Člen XXXVIII
1.	Davčne olajšave, predvidene po Kr. odi. z dne 19. avgusta 1943 št. 734, za dedovanje v vojni padlih vojakov in drugih, njih sličnih oseb, se nanašajo na isti, tamkaj navedeni način tudi na dedovanje italijanskih državljanov, ki so po 11. junju 1940 postali žrtve letalskih napadov ali so bili po vojaških silah naci-fašistične policije zaradi represalji ubiti ali so na kakršen koli način izginili ali so po uredbah členov 49, 58 in 60 eivilno-kazenskega zakonika zakonsko proglašeni za odsotne ali jih imajo zaradi posledic vojnega stanja ali narodre obrambe za mrtve.
2.	- Davek na dedovanje in na prepis, davek na skupno vrednost dediščine kakor tudi katastalne pristojbine, ki so že plačane in katerih glede na ta ukaz ni treba plačati, bodo poverjene na prošnjo interesentov, ki jo bodo morali vložiti v teku enega leta, potem ko je ta ukaz stopil v veljavo.

Cien XXXIX
Določbe, ki jih vsebuje Kr. zak. odi. z dne 30. aprila 1930, št. 431, uzakonjen dne 9. februarja 1931, št. 155, ter zadeva oprostitev od davka na brezplačni prenos v družini, določbe v členih 1-10 in v čl. 15 Kr. zak. odi. z dne 26. septembra 1935, št. 1749, priloga B, uzakonje-nega dne 28. maja 1936, št. 1072, ki zadeva zvišanje ali znižanje davkov na brezplačne prenose, določbe v členu 13. zakona z dne 29. junija 1940, št. 877, ki obravnava uredbe v korist številnin družinam in v Kr. zak. odi. z dne 4. maja 1942, št. 434, uzakonjenem dne 18. oktobra 1942, št. 1220, ki ustanavlja davek na čisto skupno vrednost brezplačnih prenosov, so s tem odpravljene.
Člen XL
.Določbe, ki jih vsebuje drugi del tega ukaza, razen tistih, ki jih navajajo členi 21, 22» 37 in 38, se nanašajo na dedovanja, ki bodo začela po dnevu, ko bo ta ukaz stopil v vezavo, in na darovanja in volila kakor tudi na plačljive prenose nepremičnin med sorodniki v tretjem kolenu, ki bodo ustvarjeni z akti, sklenjenimi od istega dne dalje.
Člen XL1
Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan objave
Trst, dne 25. januarja 1946.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik
višji častnik za civilne zadeve
n
PREGLEDNICA DAVKOV NA DEDOVANJE IN DAROVANJE
Priloga ..A'
		- M		u	U ¡H	U	d	—	U U	.2 .¡2	U U	.a
STOPNJA SORODSTVA MED ZAPUSTITE L JI IN DEDIČI TER LEGATARJI	io 50.000 lir	-H O O O o o O d O (N	125.001 250.000	250.001 500.000	-H O O o o o d d o o ‘O o	— O o o o o d d o o O ‘O —i N	2.500.001 5.000.000	5.000.001 8.000.000 A	-H O o o o o d d o o o o 00 W	OOOOOO'Ofc 100'000'SI	o O O o o d d o o o o d d <N CO	30.000.001 dalje
		od do	-d o o -d	od do	| od do	od do	od do	od do	od do	-d o O T	"d o O T	O
			SORAZMERNI DAVEK				ZA VSAKIH		100 LIR		1	
J. Med predniki in nasledniki v ravni črti, vštevši zakonito priznani nezakonski otroci 		1	i	1.50	2	3	5	7	9	12	15	20	25
2. Med zakonci 		1	1.50	2	3	4	G	9	12	16	20	25	30
3. Med brati in se trami 		3	4	6	8	11	14	18	24	30	36	43	50
4. Med strici in nečaki 		5	0	8	10	13	16	20	26	32	40	50	60
5. Med polstrici in polnečaki, bratranci, drugimi sorodniki preko četrtega kolena, med sorodniki tega ali onega zakonca, med tujci 		12	15	19	24	29	34	40	46	52	60	70	80
Splošni ukaz št. 42
RAVNATELJI, PODRAVNATELJI, REVIZORJI IN UPRAVNIKI ZASEBNIH PODJETJI, KI SO SE ONEMOGOČILI ZARADI UDELEŽBE PRI FAŠISTIČNIH ALI S PRISTAŠTVOM
ALI SODELOVANJEM Z NEMCI
Ker je potrebno, du vsem osebam, ki so dejansko sodelovale v 'političnem fašističnem življenju ali ki so se zaradi fašističnega mišljenja izkazale kot nevredne, da, bi imele visoka mesta v zasebni industriji med trajanjem Zavezniške vojaške uprave v tistem d. lu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (tu nadalje označen kot .področje“), in da se jim onemogoči, da bi opravljali službo ravnateljev, podravnatdjev, revizorjev ali upravnikov ali da bi bili imenovani za likvidatorje v družbah v zasebni industriji ; zato zdaj jaz, ALF BED C. BOWMAN, polkovnik, J. A.
G.D , višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
PRIZADETE OSEBE
Odstavek i. — Naslednjim osebam je s tem onemogočeno, da bi opravljale službo ravnateljev. podravnateljev, revizorjev ali upravnikov in da bi bile imenovane za likvidatorje pri družbah z omejeno zavezo, ki imajo večji kapital cul 5 milijonov lir, ali vzajemnih zavarovalnicah, ki imajo večji kapital od 1 milijona lir ali nižji kapital v obeh primerih, kakor je tu spodaj določeno :
a)	Osebe, ki so bile od kakega pristojnega sodišča v Ital ji ali na ozemlju spoznane za krive političnih zločinov na podlagi fašističnega delovanja ali fašistične privrženosti, korupcije, kot posledica fašističnega vpliva, ali političnih zločinov na podlagi sodelovanja s tako imenovano republikansko fašistično vlado, z nemškimi silami ali nemško vlado.
b)	Osebe, ki so utrpele s- Italji ali na ozemlju v soglasju s kakim ukazom, ki se na to nanaša in bo pozneje izdan, zaplembo lastnine zaradi izdajstva, svoje domovine, s tem da so sami prostovoljno in aktivno stopili v službo Nemcev.
c)	Osebe, ki so iz fašističnih razlogov ali s tem da so se okoristile s političnem položajem, ustvarjenim po fašizmu, zagrešile posebno težka dejanja, ki so, čeprav tehnično ne prestavljajo prestopka, nasprotna načelom politične časti in neoporečnosti, in so v Italji ali na ozemlju v smislu kakega ukaza, ki se na to nanaša in ki bo pozneje izdan, izgubile volilno pravico ali pravico biti izvoljen za namestitev v javne urade za dobo, ki ne presega 10 let ; nadalje osebe. ki so dobilo začasno prepoved do nameščenja v javnih uradih ali so jim bile odvzete politične pravice za dobo. ki ne presega 10 let.
d’ Osebe :
1.	ki so imele kakega naslednjih položajev : tajnik ali podtajnik fašistične stranke : član glavnega fašističnega sveta ;
član narodnega vodstva fašistične stranke ; član narodnega sveta fašistične stranke ; nadzornik fašistične stranke ; zvezni tajnik in podtajnik zveze ; zvezni nadzorniki :
politični tajnik kake občine z več kot 20.000 prebivalcev ;
častnik M.V. S.N., v stalni službi in z višjim činom od stotnika (centurione).
2.	ki so imele visoko službo v fašistični vladi po 3. januarju 1925 ;
3.	ki so bile borbeni člani fašistične stranke po 3. januarju 1925, ki so imele položaj poslanca ali narodnega svetnika ;
4.	ki so bile diskvalificirane za službo senatorja v soglasju z zakonom ;
5 ki so bile imenovane za državne ministre od fašistične vlade ali od tako imenovane fašistične republikanske vlade.
e)	Osebe, ki jim je v končni razsodbi pri kakem pristojnem sodišču odvzeta pravica do pokojine zaradi epuracijskih postopkov ali zašlišanja pred izrednim porotnim sodiščem.
Odstavek 2. — Vsaka oseba, ki opravlja na dan, ko stopi ta ukaz v veljavo, službo ravnatelja, podravnatelja, revizorja. upravnika ali likvidatorja, kot je omenjeno zgoraj, in je po tem členu diskvalificirana za tako službo ali imenovanje bo morala to službo zapustiti ali se odreči imenovanju v roku 30 dni potem ko bo ta ukaz stopil v veljavo.
ČLEN II
PREPOVED POGODB
Nobena pogodba za javna dela in nobena koncesija za javne ustanove ne bo podeljena družbi ali koncernu, ki ni omenjen v čl. I tega ukaza in v katerem opravlja službo ravnatelja, podravnatelja, revizorja ali je imenovan za likvidatorja oseba kakršne koli vrste, ki so naštete v čl. 1 tega ukaza ; prav tako ne zasebnemu koncernu, če je ravnatelj ali lastnik oseba katere koli teh vrst. Že veljavne pogodbe bodo ostale nadalje v veljavi za dobo, ki ne bo presegala enega leta po dnevu, ko bo ta ukaz stopil v veljavo.
ČLEN 111
PROŠNJE IN PRIZIVI
Odstavek i. — Vsaka oseba, ki je prizadeta po členu I. tega odstavka in tega ukaza, bo lahko napravi.a prošnjo z utcmelitvijo. ki bo tu razložena za preprečitev ali omejitev naloženih kazni, ki jih določata člena 1 in II tega ukaza, in sicer na ozemeljsko epuraoijsko prizivno komisijo. Ta komisija bo tu nadalje označena kot „komisija“.
Odstavek 2. — Če bo komisija pri proučitvi take 'prošnje ugotovila, da se je prosilec v borbi proti Nemcem odlikoval ali se pred izbruhom sedanje vojne javno postavil proti fašizmu in ni več pripadal narodni fašistični stranki, a.i da je bil prosilec kriv samo neznatne politične delavnosti in je priznan za tehnično in upravno sposobnega in se je sovražno obnašal proti Nemcem med njihovo okupacijo, lahko komisija ukaže, da kazni, ki jih nalagata člena 1 in .11 tega ukaza, izgubijo veljave, ali pa lahko odredi da bodo take kazni veljale samo dole-č< n čas.
Odstavek ?. — Na prosto bo dano vsakemu ravnatelju, podravnatel ju. revisorju ali upravniku katere koli družbe, na katero se nanaša člen 1 tega ukaza, ki je bil po osvoboditvi od Nemcev v kraju, kjer je glavni urad omenjene družbe in preden je stoj i! ta ukaz v veljavo odpuščen iz omenjenega urada zaradi navedenega razloga, to je. da je sodeloval s tako imenovano fašistično republikansko vlado aii z nemškim zavojevalcem da napravi prošnjo na komisijo zaradi zopetne namestitve. Poleg te prošnje bo komisija vpoštevala zadeve, ki se nanašajo na odstavek 2 tega člena in bo mogla izdati tozadevni ukaz.
ČLEN IV *
KAZNI
Odstavek i. — Za kri ve prestopka se bo imelo :
a)	Vsako osebo, ki je ravnatelj, podravnatelj, revizor, upravnik ali likvidator katere koli družbe in je bila po členu 1. tega ukaza diskvalificirana za tako službo ali imenovanje, a nadalje opravlja tako «iužbo, a.i imenovanje se po preteku 30 dni, potem ko je ta ukaz stopil v veljavo ;
b)	vsako osebo, ki je revizor katere koli družbe, omenjeno v členu 1. tega ukaza, in k! ve, do, kak ravnatelj. podra,vnate!j, Revizor, upravnik ali likvidator take družbe še nadalje v njej opravlja tako službo, čeprav je bil po členu J. tega ukaza diskvalificiran, in ni prijavila teke nezakonitosti predsedniku komisije ;
c)	vsakega ravnatelja, revizorja, podravnatelja. upravnika ali likvidatcija katere koli družbe ali katerega koli lastnika ali ravnatelja katerega koli koncerna, kakor je določeno po členu 11. tega ukaza, ki je prizadet po določbah člena I. tega ukaza, te; sklene pogodbo za javna dela ali si preskrbi koncesijo za dela javne koristi in s tem prekrši pravila člena II. tega ukaza ;
d)	vsaka oseba, ki na zahtevo ni dara podatkov, zahtevanih po členit V., in to v predpisanem roku, aii ki je podala napačne in nepopolne podatke.
Odstavek 2. — Vsaka oseba, ki je bila v smislu tega člena od kakega Zavezniškega vojaškega sodišča spoznana za krivo, more biti kaznovana z zaporom ali globo ali obojim, kakor bo pač sodišče določilo.
ČLEN V
IMENIKI IN POROČILA
Odstavek i. — V teku 30 dni po dnevu, ko bo ta ukaz stopil v veljavo, bodo vse družbe, ki jih zadeva člen I. tega ukaza, predložile komisiji in sodnijski pisarni pristojnega sodišča imenik svojih ravnateljev, podravnateljev, revizorjev, upravnikov ali likvidatorjev, ki so zapustili svoje službe ali so se odrekli imenovanju v soglasju s členom 1. tega ukaza.-
Odstavek 2. — Po preteku teh 30 dni bo mogla komisija od katerega koli ravnatelja, podravnatelja, revizorja, upravnika ali likvidatorja, o katerem ni bilo sporočeno, «la je zapustil svojo službo, zahtevati, da na posebni vprašalni poli da podatke in se s tem izkaže, če je bil za službovanje po členu I. tega ukaza diskvalificiran, če komisija po takih podatkih ugotovi. da je diskvalificiran, bo njemu, dotični družbi in sodnijski pisarni pristojnega sodišča poslala tozadevno obvestilo.
ČLEN VI
ZAPUSTITEV SLUŽBE
Odstavek i. — Vsak ravnatelj, podravnatelj. revizor, upravnik ali likv idator, ki prejme obvestilo v soglasju s členom V, tega ukaza, bo moral tekom 14 dni po prejemu zapustiti dotično službo in dotična družba bo nato poročala o tej odpustitvi pristojni sodnijski pisarni, samo da bo tak ravnatelj podravnatelj, revizor, upravnik ali likvidator, mogel vedno v teku 10 dni po prejemu dotičnega obvestila vložiti priziv na komisijo zoper tako odpustitev ter predložiti dotični komisiji in pristojni sodnijski pisarni prepis takega priziva.
V tem primeru bo komisija potem prestresala in odločila o tem prizivu ter obvestila pnzivnika, dotično službo in pristojno sodnijsko pisarn«) o tozadevni odločitvi. Toda komisija more tako odločiti le takrat, kadar je v katerem koli primeru popolnoma ali delno odklonila kak priziv, a se zadovoljuje s tem, da je prizivnih ravnal v dobri veri. ker ni poprej zapustil, svoje službe v skladu s členom I. tega ukaza. Vsaka taka odločitev bo izključila začetek postopka pod členom IV. a) in b) tega ukaza glede na kateri koli postopek prizivuika pred izdajo take odločitve.
ČLEN Vil OPROSTITVE
Navzlic določbam tega ukaza sestrin odreja, da. mora, biti vsak ravnatelj, podravnatelj, revizor, upravnik ali likvidator koncernov, omenjenih v členu 1. a) splošnega ukaza št. 7 Zavezniške vojaške uprave podvržen v vseh ozirih postopkom v tem ukazu.
ČLEN Vlil
NADOMESTITEV OSEBJA
Ravnatelji, podravnatelj i, revizorji, upravniki in likvidatorji ,ki so bili po tem ukazu diskvalificirani, bodo nadomeščeni v soglasju z naslednjim postopkom :
Odstavek r. — Ravnatel ji delniških družb ali družb z omejeno zavezo, kot jo določeno po členu I., odstavek 1 tega ukaza, bodo začasno nadomeščeni kakor je predvideno v členu 2380 civilnega zakonika, a za te je potrebna odobritev Zavezniške vojaške uprave.
Če naj tako nadomestitev določi seja družabnikov, kateiih večina, kakor zahtevata zakon ali družbeni pravilnik, ne more zaradi odsotnosti z ozemlja prisostvovati seji, bo pre-sednik sodišča, v katerega območju je glavni urad družbe, na zahtevo ravnateljev, revizorjev ali družabnikov in potem ko je v glavnem zaslišal podatke, določil enega ali več opolnomočencev. ki jim bo poverjeno vodstvo družbe namesto upravnega sveta ; taki pooblaščenci bodo predvsem izbrani med ravnatel ji, ki so še v službi ali med vodilnimi uradniki, ki so predstavniki družbe. Predsednik sodišča bo določil oblast, ki spada med polnomočja ravnateljev, ter se poverja opolnomočencefn. nadalje bo določil, ali bodo dotični opolnomočenci morali dati jamstvo ali ne. ter določil tozadevno vsoto ter odškodnino, ki jim gre.
Imenovanje in poveritev obiasti po predsedniku sodišča bodo podvržene odobritvi Zavezniške vojaške uprave.
Za omenjene opolnomočence bodo veljale določbe členov 2636 in in naslednjih civilnega zakonika.
Odstavel- 2. — Glede začasne nadomestitve ravnateljev trgovskih delniških družb z omejeno zavezo, ki imajo svoje sedeže izven ozemlja, na seji potrebne mere v soglasju s členom 2467 civilnega zakonika. Če ravnatelj zaradi odsotnosti z ozemlja ne moro prisostvovati seji, bo nadomestitev določena po predsedniku sodišča in podvržena odobritvi Zavezniške vojaške uprave v soglasju z določbami predidočega člena in s posledicami, določenimi, v členu 2468, 2. odstavek civilnega zakonika.
Odstavek ,7. — V zadrugah bodo ravnatelji začasno nadomeščeni, kakor predvideva člen 2380, civilnega zakonika, a v soglasju z določbami, ki jih vsebuje člen 2535. če naj se taka nadomestitev določi na seji in ravnatelji ne morejo prisostvovati seji zaradi odstonosti z ozemlja, bo imenovanje opolnomočencev določeno po pristojnih oblasteh, ki jim je Zavezniška vojaška uprava poverila nadzorstvo nad družbo.
Odstavek 4. — .Revizorje družb, omenjene v členu I., ki so izven ozemlje, bodo nadomeščali revizorski namestniki v soglasju z določbami člena 2401 civilnega zakonika.
Če revizorski odbor ni polnoštevilen z vključitvijo revizorskih namestnikov in če se seja. ne more vršiti zaradi odsotnosti ravnateljev s ozemlja, bodo revizorji, ki še opravljajo službo, poskrbeli za primerno začasno dopolnitev, pod pogojem da je to potrebno, da se doseže večina odbora. V takem primeru bo predsednik sodišča, pod čigar jurisdikcijo se glavni urad družbe nahaja, na zahtevo revizorjev, ki še opravljajo službo, ravnateljev ali tudi družabnikov in potem ko je zbral zadostne podatke, določil začasne nadzorstvene pooblaščence, ki naj bodo prvenstveno izbrani med revizorji, ki še opravljajo službo, ali med družabniki, ter bo nadalje določil odškodnino, ki jim gre po odobritvi Zavezniške vojaške uprave.
Pri zadrugah bodo pooblaščenci, omenjeni v prejšnjem odstavku postavljeni od obiasti, imenovane po Zavezniški vojaški upravi, in nadzorovali družbo.
Nadzorstveni pooblaščenci bodo opravljali svoje posle v soglasju z določbami, ki jih vsebujejo členi 2403 in naslednji civilnega zakonika. Določbe, ki zadevajo revizorje in jih vsebujejo členi 2(521 ter naslednji civilnega zakonika bodo veljali tudi glede omenjenih nadzorstvenih pooblaščencev. Nadzorstveni pooblaščenci bodo tudi pod kontrolo Zavezniške vojaške uprave.
Odstavek 5. — Nadomeščanje, podrejeno po prejšnjih členih, bo izvajala Zavezniška vojaška uprava ali javne ustanove, odobrene od Zavezniške vojaške uprave glede tistih ravnateljev ali revizorjev, ki jih ima država ali javna ustanova pravico imenovati v smislu družbenega akta ali ustanovne listine.
Doiočbe posebnih zakonov, ki podeljujejo italijanskim pravnim oblastem pravico imenovati pooblaščence za tiste družbo, ki prejemajo iinančne podpore ali državne garancije, in za družbe, ki imajo prednost pri javnih delih ali pri državni imovini, in za družbe splošne in državne koristi, bodo veljale na ozeml.ju, razen če ne bodo posebno razveljavljene po ukazih, ki jih bo izdala Zavezniška vojaška uprava.
Odstavek 6. — Likvidatorji trgovskih družb, ki so podvržene določbam tega ukaza» bodo nadomeščeni po začasnih likvidatorjih.
Nadomestitev bodo določili družabniki ali jo bo na zahtevo revizorjev ali tudi družabnikov ukazal predsednik sodišča, pod čigar jurisdikcijo se glavni urad družbe nahaja, potem ko je zbral splošne podatke ; nadomestitev pa mora odobriti Zavezniška vojaška uprava.
Začasno nadomestitev likvidatorja v zadrugah, ki ga je imenovala kaka upravna oblast, pa bo izvedla Zavezniška vojaška uprava.
Odstavek 7. — a) Osebe, ki opravljajo nadomestniško službo, predvideno v prejšnjih odstavkih ,bodo prenehali opravljati svoje posle, če nadomeščena oseba zaradi kakršnega koli vzroka ni več podvržena določbam tega ukaza.
h)	Pooblaščenci, omenjeni v odstavkih 2, 3 in 4 tega ukaza, bodo prenehale opravljati službo, če večina revizorjev ali ravnateljev ni več podvržena določbam tega ukaza.
Člen jx
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal.
Trst. dne o. februaria 194(5.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A. G. I)., višji častnik za civilne zadeve
Splošni ukaz št. 47
PRISPEVKI ZA DRUŽINSKE DOKLADE
Ker so bile s splošnim ukazom št. 43 z naslovom „Dodatna družinska doklada in ponovna ureditev sedanjih doklad“ z dne iz. februarja 1946 izdane določbe glede plačevanja dodatnih družinskih doklad, in
ker se zdi potrebno določiti osnove in meje delavskih zaslužkov za zaračunavanje prispevkov za družinske doklade v splošnem v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (in se tu navaja kot „ozemlje“),
zato zdaj jaz, H. P. P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
OSNOVE DELAVČEVEGA ZASLUŽKA
Odstavek 1. — Za zaračunavanje prispevkov za družinske doklade v mejah ozemlja bo beseda „zaslužki“ v skladu s sedanjim zakonom ter s splošnim ukazom št. 43 pomenila ^plotno plačilo, ki ga delavec prejema neposredno od delodajalca bodisi v gotovini, bodisi v naravi.
Odstavek 2. — Poleg osnovno plače se bodo kot zaslužki šteli naslednji prejemki :
a)	plačilo za nadurno delo kakršne koli narave in ne glede na trajanje takega dela, za-nočno delo in za delo opravljeno ob praznikih ;
b)	komisije ; delničarski dobički ; komisije v dobičku in soudeležbe v naravi; službeni odstotki in prejemki stopnje ter službe ;
e)	doklade, odškodnine in posebne nagrade, ki jih delodajalci redno izplačujejo
. delavcem, ki delajo pod posebnimi časovnimi ter krajevnimi razmerami ;
d)	letna ali obdobna izredna plačila, kakor n. pr. posebni meseci, tako imenovani tri najsti mesec, a z izjemo dvojnega meseca in .triinpedesetega tedna ter plačila in nagrade, ki jih delodajalec izplačuje v enkratnem znesku (una tantum) ;
e)	40% celotnih potnin ter dnevnic (diaria e trasferta), ki so povrnjene v določenih zneskih, izključeni pa so dejanski stroški, ki jih je delavec imel z opravljanjem dela ali v zvezi z njim ;
f)	plačilo za dopuste ali za narodne praznike, ki jih delavec sprejme ;
g)	začasna vojna doklada ;
h)	doklade za bivše bojevnike ;
i)	40% hranarine (panatiche) ki jo prejemajo izkrcani mornarji, namesto hrane v naravi, ko so na ladji ;
j)	družinske doklade ;
k)	doklade za življenjsko draginjo, nagrade za vestno izpolnjevanje dolžnosti, pridnost in vse druge doklade za podobno vedenje, naj se kakor koli označuje, čeprav te doklade niso predvidene ali so celo izključene po zakonu ali po vedenju.
Odstavek 3. ■— Naslednji prejemki se ne bodo šteli kot zaslužki :
a)	plačila, ki jih dajejo .socialne ustanove ali vzajemne zavarovalnice, kakor za družinske doklade, bolezenska podpora, dopolnilo k plači, poročni dopust, rojstne in poročne doklade ter dajatve tistim, ki so poklicani pod orožje ;
b)	plačilo za delo, ki ga kdo opravlja med dopustom ali ob narodnih praznikih ;
c)	napitnine (mancia) ;
d)	doklade ali dajatve namesto obvestila o odpustu m za starost ;
e)	doklade za blagajnike ;
f)	doklade za reprezentanco (indennità di rappresentanza) ;
g)	doklade za evakuacijo ;
h)	doklade za oblačila ;
i)	doklade za vojno nevarnost
ČLEN II
ZASLUŽKI, KI JIH KDO PREJME MED ODSOTNOSTJO OD DELA
Če delavec prejme zaslužke v celoti ali delno, vključno doklade ter nagrade, določene v drugem odstavku prejšnjega člena tega ukaza, celo v odsotnosti od dela, bo treba tozadevne prispevke plačati tudi na tako prejete zneske, ne glede na dobo ali vzrok te odstonosti.
ČLEN III
HRANA IN STANOVANJE
Če zaslužki se stojijo v celoti ali delno iz brane in (ali) stanovanja ali druge dajatve v naravi podobnega značaja, bo njihovo vrednost za, zaračunavanje prispevkov določila Zavezniška vojaška uprava ali kaka druga, ođ te pooblaščena poslovalnica, in sicer na podlagi obče veljavnih krajevnih vrednosti in cen te hrane in stanovanja.
ČLEN IV
DELO OD KOSA IN KOMISIJE
če delavec prejme plačo na podlagi dela od kosa ali komisije, so bo kot njegov zasluže!# štel znesek, ki ga prejme, odštejejo pa se dejanski strošek pri opravljanju dela ali strošek, ki je bil poprej pogodbeno določen z določeno vsoto.
ČLEN V
POVPREČNE MEZDE
Za zaslužek tistih razredov delavcev, ki so jim bile določene povprečne in običajne mezde, se bodo štele te tako določene mezde.
ČLEN VI
PRISPEVKI, ZARAČUNANI NA MESEČNI PODLAGI
Odstavek I. — Prispevek za družinske doklade se bo zaračunal na zaslužke na mesečni Dodlagi. ki se lahko spremeni v štirinajstdnevno, tedensko ali dnevno plačilno dobo, s tem da se upoštevajo naslednja razmerja : 1/2, 1/4 in 1/25.
Odstavek 2. — Vsi zneski, prejeti za dobe, ki presegajo mesec dni. bodo prišteti k običajnim plačilnim dobam, vsebovane v teh plačilih, ter bodo zaračunani v sorazmerju z vsemi drugimi zaslužki, prejetimi v teku teh dob. ki pa ne presegajo maksimalnih zaslužkov glede prispevkov, določenih v členu VII. tega ukaza.
ČLEN VII
MAKSIMAINE OMEJITVE
Odstavek i. — V naslednjem so navedene maksimalne omejitve zaslužkov, naj gre za uslužbence ali delavce na podlagi katerih se bodo zaračunavali prispevki :
a)	mesečne mezde lir 3.600.—
b)	štirinajstdnevne mezde lir 1.800,—
c)	tedenske mezde lir 900.—
d)	dnevne mezde lir 144.—
Odstavek 2. — Člen V. splošnega ukaza št. 43 z naslovom „Dodatna družinska doklada in ponovna ureditev sedanjih doklad“ je s tem preklican.
Odstavek 3. — Člen 14 Kr. zak. odi. z dne 17. junija 1937, št. 1048, vzakonjenega s spremembami dne 25. oktobra 1938, št. 22 3, in odstavka 2 ter 3 člena 1 Ivr. odi. z dne 21. oktobra 1941, št. 1277; so s tem preklicani.
ČLEN Vlil VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo z dnem, ko ga bom podpisal in vse določbe ukaza bodo veljavne od prve plačilne dobe po 29. deeeirbru 1945.
Trst, dne 20 marca 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E.
'	namestnik višjega častnika za
civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
TRŽAŠKO OKROŽJE
Ukaz št. 71
NADZOR NAD CENAMI BISTVENIH ŽIVLJENISKIH POTREBŠČIN IN NAPRAVDODATKI
K SPLOŠNEMU UKAZU ŠT. 26
Ker sodim, da je potrebno, da izdam nekaj dotatkov in dopolnil k splošnemu ukazu št. 2(5, ki nosi naslov „Nadzor nad cenami bistenih življenjskih potrebščin ter naprav „ in datum 28. novembra 194-5,
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOW MAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zad,eve9
UKAZUJEM:
Člen t.
„Urad za, cene za tržaško okrožje,, (Ufficio Prezzi per la Zena di Trieste) je odpravljen in sicer z veljavnostjo od J. januarja 1940.
Člen ii.
Upravni ukaz št. 3 zp puljsko okrožje, po katerem je ustanovljen odbor za cene, je s tem razveljavljen.
Člen iii.
Člen VIII odstavek 1. splošnega ukaza št. 26, je s tem črtan in namesto njega bo veljal naslednji :
Odstavek 1. ■—-a) Omenjeni odbori bodo z izbranim osebjem „Urada za. cene za Trst,, s pritrditvijo Zavezniške vojaške uprave sestavile organizacijo, ki se bo imenovala „Ozemeljski urad za cene,, (LTfficio Territoriale Prezzi).
b)	Omenjeni „Ozemeljski urad za cene „bo vodil ravnatelj in za ravnatelja je s tem imenovan Rag. Ruggiero SEMENIZZI, ki bo prejemal plačo, kakor jo bo določila Zavezniška vojaška uprava.
c)	Omenjeni „Ozemeljski urad za cene,, bo služil vsem trem odborom kot skupno taj ništvo ter bo opravljal še druge posle, ki bi mu jih sem pa tja nalagala Zavezniška vojaška uprava.
d)	„Ozemeljski urad za cene,, bo razdeljen v tri odseke, ki se bodo imenovali „Odsek za določitev cen,,, „Odsek za izvajanje cen,, in „Odsek za zenačenje cen,,, od katerih bo vsak pod vodstvom posebnega ravnatelja.
e)	Odbor za zenačenje cen, omenjen v Čl. VI. splošnega ukaza št. 26, bo poleg svojih rednih dolžnosti tudi sestavljel „Odsek za zenačenje cen,, pri „Ozemeljskem uradu za cene,,.
ČLEN IV
Ta ukaz bo stopil v veljavo dne 1. januarja 1946.
Trst, dne 12. februarja 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E.
za
ALFREDA C. BOWMANA
•	polkovnika, J.A.G.D.
višjega častnika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št, 72
POPLAČILO IZDATKOV ZA TERMO-ELEKTRIČNI TOK
Ker je zaželeno, da bi potrošniki električnega toka v tistem delu Julijske Bene (Vije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (tu nadalje označen kot „ozemlje,.) morali prispevati k plačilu izdatkov za termo-električni tok, dobavljen po 20. februarju 1946,
zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM.
ČLEN I
POPLAČILO IZDATKOV ZA TERMO ELEKTRIČNI TOK
Vse osebe (razen tistih, ki so omenjene v členu III., odstavek 3), ki v kakršni koli nemen uporabljajo električni tok na ozemlju, bodo prispevale k plačilu izdatkov za termo-električni tok, dobavljen po 20. februarju 1946.
ČLEN II.
Za izdatke, ki morajo biti plačani, bodo šteti stroski v elektrarni dejansko uporabljenega goriva in kot delež delovnih stroškov še 25 centesimov za vsako kilovatno uro (tu nadalje označena s kratico K.W.H.) de janskega termičnega toka, izmerjenega v elektrarni.
ČLEN III
Odstavek 1. — Vse družbe, ki dobavljajo električni tok, bodo določile višji prispevek potrošnikom po 20. februarju 1946.
Odstavek 2. —• Višji prispevek bo določen takole :
a)	30 centesimov za vsako K.W.H. dejanske porabe, ki ne presega 15.000 K.W.H. mesečno
6^ 15 centesimov za vsako K.W.H. dejanske porabe, ki presega 5.000 K.\V.H. mesečno.
Odstavek 3. — a) Tisti, ki sami proizvajajo v lastnem obratu tok ter ga porabijo na svojem lastnem prostoru, ne plačajo višjega prispevka.
b)	Potrošnik, ki uporablja deloma svoj lastni električni tok in deloma od podjetja, ki ga dobavlja, bo temu moral plačati višji prispevek.
c)	Elektrarna, ki je v privatni ali občinski lasti, a ni v zvevi s splošnim razdelilnim omrežjem in prodaja svoj celotni tok krajevnim potrošnikom, je izvzeta od tega ukaza.
Odstavek i. ■— Če je električni tok dobavljer po .pogodbi, bo poraba zaračunana v soglasju z uredbami za določitev državnega davka na električni tok, ki so sedaj v veljavi.
ČLEN IV
NAČIN PLAČEVANJA DRUŽB, KI DOBAVLJAJO ELEKTRIČNI TOK
Družbe, ki dobavljajo električni tok, bodo plačale celotni znesek višjega prispevka, ki se bo zbiral mesečno na račun pri „Banko di Roma,, v Trstu, v imenu višjega finančnega častrika Zavezniške vojaške uprave.
ČLEN V
PORABA NALOŽENEGA DENARJA
Potrebni zneski za plačilo stroškov družb, ki dobavljajo termični tok, bodo črtani iz zgoraj omenjenega računa.
ČLEN IV
USTANOVITEV NADZORSTVENEGA ODBORA
Odstavek 1. —-S tem se ustanavlja nadzorstveni odbor ( tu nadalje označen, kot „odbor,.), ki bo postavljen iz enega zastopnika od vsake naslednjih organizacij :
\
Glavni stan, 13. Vojni zbor,
Odsek za industrijo in javne naprave Zavezniške vojaške uprave
•Finančni oddelek. Zavezniške vojaške uprave,
Električna družba Julijske Benečije
(Società Elettrica della Venezia Giulia) (S.E.L.V.E.G.)
Odstavek 2. — Ta odbor bo imel oblast uveljaviti primerno izvajanje tega ukaza in nakazati vsote, ki jih je treba plačati po čl. V. tega ukaza.
ČLEN VII
VLAGANJE ZAHTEV TERMO-ELEKTRIČNIH DRUŽB
Vse družbe, ki zahtevajo plačila po čl. V. tega ukaza, bodo vložile vse svoje zahteve odboru, kateremu se bodo dali vsi potrebni podatki, ki se mu zdijo potrebni.
ČLEN VIII
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal.
Trst, dne 20. februarja 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik O.B.E.
namestnik višjega častnika za civilne zadeve
Ukaz'št 73
ZVIŠANJE GLOBE ZA PROMETNE PRESTOPKE
Ker sodim, da je potrebno spremenili zakonske uredbe glede glob za prometne prestopke v tistem delu Julijske Benečiie, ki ga upravljajo Zavezniške sile .(in se tu dalje označuje kot „ozemlje"),
zato zdaj jaz, HERBERT P. P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
ZVIŠANJE GLOBE
Vse globe, ki bodo poslej naložene zaradi kršitev določb lir. odi. z dne 8. decembra. 1933, št. 1740, bodo zvišani za desetkratno vsoto.
ČLEN II
ODPRAVA TAKOJŠNJEGA PLAČILA
Vse določbe Kr. odi. z dne 8. decembra 1943, št. 1740, ali uredbo, ki jih je izdala katera koli občina na ozemlju ter odrejajo, da je treba globe plačati, takoj ko je bil prestopek zgršen, so s ten? razveljavljene.
ČLEN III
JURISDIKCIJA PRETORSKEGA SODIŠČA
Vse kršitve Kr. odi. z dne S. decembra 1933, št. 1740, ali katere koli odredbe, ki so jih izdale občine, je treba javiti pristojnemu pretorskemu sodišču v postopanje v skladu s členom 506 zakonika o kazenskem postopku in sicer počenši od dneva veljavnosti tega ukaza.
gLEN IV
OBLAST, KI JE PODELJENA OBČINAM
Občine na ozemlju imajo oblast zvišati znesek glob, ki so jih določile po lastnih odredbah glede na promet vozil, živali ali posameznikov, v mejah, določenih po tem ukazu.
ČLEN V.
Beseda „globa“ se tu uporablja za italijansko oznako „ammenda“.
ČLEN VI
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo v vsakem okrožju ozemlja na dan njegove prve ondotne objave.
Trst, dne 20. februarja 1946.
HERBERT P. P. ROBERTSON
polkovnik, O.K.E. namestnik višjega častnika za civilne zadeve
*
Ukaz št. 74
USTANOVITEV OZEMELJSKE PRIZIVNE ZDRAVNIŠKE KOMISIJE ZA TRGOVSKE
MORNARJE
Ker sodin, da je potrebno, da se ustanovi prisilna zdravniška komisija; ki bo obravnavala ter odločala prizive trgovskih mornarjev proti odlokom stalnih zdravniških komisij prvega razreda tržaškega pristanišča in sicer za tisti del Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (in se tu omenja kot „ozemlje“)
Zato zdaj JAZ, ALFRED G. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.T)., višji častnik za civilne
zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
USTANOVITEV TER SESTAVA OZEMELJSKE PRIZIVNE ZDRAVNIŠKE KOMISIJE
Odstavek i. — S tam so ustanavlja ozemeljska prizivna zdravniška koirisia drugega razreda kot del pristaniškega urada tržaškega pristanišča, ki bo imelo oblast razsojati prizive trgovskih mornarjev proti odlokom stalnih komisij prvega razreda, kakor je tu spodaj predvideno.
Odstavek, 2. — Omenjena komisija bo sestavljena iz predsednika ter štirih drugih članov :
Predsednik bo poveljnik tržaškega pristanišča ali eden njegovih podrejenih, ki ga bo za to pismeno pooblastil.
Drugi člani bodo :
a)	zdravstveni načelnik ;
b)	Zdravm.k, ki biva v mejah ozemija ter ga pismeno izbere „Cassa Marittima Adriatica per gli infortuni sul lavoro e le malattie“ ;
c)	zdravnik, ki biva v mejah ozemlja ter ga pismeno izbere „Istituto Nazionale della Previdenza Sociale“ v Trstu ;
b)	ravnatelj pokrajinskega urada za delo (Ufficio Provinoiale del Lavoro) v Trstu ali eden njegovih podrejenih, ki ga je ta za to pismeno pooblastil.
ČLEN II
OPRAVILA, OBLAST TER DOLŽNOSTI KOMISIJE
Ozemeljska prizivna zdravniška komisija bo imela v mejah ozemlja ista pravila, oblast ter dolžnosti kakor osrednja prizivna zdraviliška komisija drugega razreda, ustanovljena pod generalnim ravnateljstvom trgovske mornarice, kakor je določeno v Kr. zak. oul. z dne 14, decembra, 1933. št. 1773 in vseh drugih zakonih, ki se na to nanašajo ter so bili v veljavi na dan
8.	septembra 1943.
ČLEN lil
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga boni podpisal.
Trst. dne 22. februarja 1946.
H. P. P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E. namestnik višjega častnika za civilne zadeve
Ukaz št. 78
RAZSOJA IN POSREDOVANJE V DELOVNIH ODNOSIH
Ker splošni ukaz št. 4 z dne 6.-julija 1945 z naslovom „Delovni odnosipredvideva (v čl. 4) izdajanje uredb in pravilnikov in
ker člena V. (c) in VI. (a) omenjenega splošnega ukaza predvideva, da bodo ozemeljski in okrožni uradi za delo odgovorni za spravo, posredovanje in razsojo v delovnih sporih, in
ker se zdi zaželeno in potrebno, da izdam uredbe in pravilnike glede takih sprav, posredovanj ter razsoj,
zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
POSTOPEK PRI RAZSOJI
Postopek, po katerem se mora-jo ravnati ozemeljski in okrožni uradi za delo pri opravljaj11 svojih dolžnosti v smislu splošnega ukaza št. 4, bo naslednji :
a)	Vsaka kolektivna pogodba med delodajalcem in delojemalci mora biti pismena ter bo neveljavna, če ni bil prepis dostavljen ozemeljskemu ali okrožnemu uradu za delo,
b)	če neposredni razgovori med prizadetimi strankami ne vodijo do skupnega sporazuma, je treba zadevo javiti ravnatelju ozemeljskega ali okrožnega urada za delo, naj poskrbi za spravo ali posredovanje. Ravnatelj ali oseba, ki jo bo ta pooblastil, bo ravnal kot posredovalec ter bo skušal nepristransko poravnati spor med nasprotujočimi si strankami. Po poravnavi je treba sporazum napisati ter ga prijaviti in dostaviti, kakor je bilo zgoraj določeno.
c)	če je bil uveden ta postopek, a se ni izvršil s sporazumom, bo ravnatelj ozemeljskega ali okrožnega urada za delo na prošnjo obeh nasprotujočih si strank javil spor razsodišču, ki bo ustanovljen v skladu s členom II. tega ukaza.
ČLEN II
RAZSODIŠČA
a)	Ustanovljena bodo razsodišča z enakim številom zastopnikov nasprotujočih si strank in s predsednikom, ki ga bodo omenjene stranke sporazumno izbrale ter v primeru spora z ravnatelji ozemeljskega ali okrožnega urada za delo. Ravnatelj bo tudi imel oblast imenovati vse člane razsodišča, če bi omenjene stranke ne opravile tega imenovanja, potem ko jih je ta po dolžnosti o tem obvestil.
b)	Ozemeljski ali okrožni uradi za delo bodo oskrbovali vse tajniške posle za razsodišče» nudili potrebno oskrbo in nosili potrebne stroške, vključno pristojbine, ki jih je treba plačat1 razsodnikom.
c)	Razsodišča bodo odločila spor z večinskim glasovanjem po načelih pravičnosti in ne da bi bila, vezana na kakršno koli omejitev glede postopka. Izidi se bodo zapisali v obliki ukaza. Ta ukaz bo vložen pri ozemeljskem ali okrožnem uradu za delo, ki bo vpisal omenjene izide, potem, ko je ugotovil, da odločitev ne krši obstoječih zakonov : na to ga bo poslal vsaki stranki, ki je zapletena v sporu. Potem bo ta odločitev končno vel javna ter obvezna za vsako stranko.
d)	Razen v kolikor je zgoraj predvideno bodo za opravljanje poslov razsodišč veljale upravne uredbe ter pravilniki, ki jih bo sem pa tja izdajala Zavezniška vojaška uprava.
DELOVNA UPRAVA PRI PRIZIVNEM SODIŠČU
V skladu z določbami splošnega ukaza št. 4 delovna uprava, ki tvori del prizivnega sodišča, ne bo več obravnaval spore kolektivnega dela, glede veljata omenjeni splošni ukaz ter ta ukaz.
ČLEN IV
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal.
Trst, dne 26. februarja 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E. namestnik višjega častnika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 79
PREKLIC SEDANJEGA ZAKONA, PO KATEREM SO NEREGISTRIRANI PRENOSI NEPREMIČNIN IN NEPREMIČNINSKIH PRAVIC NEVELJAVNE.
Ker je pravično in zaželeno, da v onem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile, prekličem določbe sedanjega zakona, po katerem naj bi bili prenosi nepremičnin in nepremičninske pravice, ki niso bile registrirane, preklicane,	1
zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve
UKAZUJEM:
Člen i
PREKLIC KR. ODLOKA Z DNE 27. SEPT. 1941, ŠT. 1015
Kr. odlok z dne 27. septembra 1941, št. 1015, uzakonjen s spremembami dne 29. decembra 1941, št. 1470, ki predvideva v glavnem preklic neregistriranih prenosov nepremičnin in nepremičninskih pravic, je s tem. preklican.
x	Člen it.
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo, ko ga bom podpisal.
Trst, dne 28. februarja. 1942.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E. namestnik višjega častnika za civilne zadeve
Ukaz št. 81
DAVŠČINA NA IGRALNE KARTE .
Ker se zdi potrebno zvišati davščino na igralne karte in določiti način žigosanja v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (tu nadalje označen kot „ozemlje“),
zato zdaj laz H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
ZVIŠANJE DAVŠČINE
Odstavek i. — Davščina na igralne karte, ki so izdelane na ozemlju ali uvožene vanj, bo naslednja :
a)	za navadne igralne karte, ne glede na njihovo število v enem zavoju — dvajset lir za vsak zavoj,
bj za luksuzne igralno karte, ne glede na njihovo število v enem zavoju -r- trideset lir za vsak zavoj.
z	Odstavek 2. — Za luksuzne igralne karte bodo veljale tiste, ki imajo črke ali znamenja
na vogalih ali straneh figur, vendar so izključene karte za tarok.
Odstavek g. — Igralne karte, ki so namenjene za izvoz, ne bodo podvržene davščini.
Odstavek 4. — Člen I. Kr. zak. odi. z dne 30 decembra 1923, št. 3277, je s tem preklican.
ČLEN II
OBLIKA ŽIGOV
Odstavek 1. — Žigi, ki jih je treba rabiti za igralne karte za plaćanje davščin, kakor je tu predvideno, bodo takile : vstisnjena glava, ki predstavlja Merkurja, s šlemom s peruti in z obrazom, obrnjenim na levo ter z oznako žiga (20 ali 30 lir). Dvajsetlirski žig bo okrogie oblike, tridesetlirski pa osmerokoten. Tiskani bodo z italijansko temnorjavo barvo.
Odstavek 2. — Prvi m drugi odstavek člena V. Kr. zak. odi. z dne 30. decembra 1923, št. 3277, sta s tem preklicana.
ČLEN III
DODATEK NA DOSEDANJO DAVŠČINO ZA IGRALNE KARTE
Odstavek 1. — a) Zavoji igralnih kart, ki že vsebujejo tri in petlirske žige, bodo imeli dodane na ovitkih, ki jih imajo taki zavoji, na nekem delu dovolj kolekov katere koli vrste, v dopolnilo za plaćanje davščine, kaitor je predvideno v tem ukazu.
b)	Take dodatne koleke na zavojih kart, ki jih imajo izdelovalci, uvozniki, prodajalci in lastniki skladišč, bodo ti črtali tekom deset dni, potem ko je ta ukaz stopil v veljavo, v vsakem primeru pa predenji jih razpečajo ali prodajo, in pred njihovo uporabo, pri črtanju bodo dodali datum tega ukaza, ki mora biti tiskan z močno barvo.
Odstavek 2. -— a) Kdor ne bo dodal teh dodatnik kolekov, bo kaznovan z globo od 1.500 do 4.000 lir;
b) Kdor ne bo črtal teh dodatnih kolekov, bo kaznovan z globo od 100 do 1.000 lir.
UVELJAVITEV
Častniki in člani finančne uprave in civilne policije na ozemlju imajo s tem pravico v vsakem času vstopiti v izdelovalnice igralnih kart, njihove urade in blagovnice ter v vsa skladišča in blagovnice uvoznikov in pi'ođajalcev igralnih kart, da se prepričajo, če ne izpolnjujejo navodila tega ukaza.
ČLEN V
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo, ko bo objavljen v uradnem listu Zavezniške vojaške uprave.
Trst. dne .5. marca 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E. namestnik višjega častnika za civilne zadevo
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 83
IZREDNI STROŠKI POSLOVANIA SKLADIŠČ, KI PRODAJAJO MONOPOLNO
BLAGO
Ker je zaželeno, da se začasno spremeni način plačevanja gotovih splošnih stroškov, v skladiščih, ki prodajajo monopolno blago, v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravlja Zavezniška vojaška uprava (tu nadalje označen kot „ozemlje,,),
zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višiega častnika za
civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ÖLEN I
POVRNITEV STROŠKOV
Odstavek 1. •— a) Stroški, ki jih imajo ravnatelji skladišč, ki prodajajo monopolno blago, za prevoz soli m tobaka iz preskrbovalnih skladišč v skladišča, in za povrnitev praznih zabojev blagovnicam, bodo povrnjeni na podlagi običajnih računov, ki jih za to podpiše pristojni nadzornik oddelka za državne monopole (Ispettore . Compartimentale) in na osnovi potrdila pristojnega finančnega intendanta (Intendente di Finanza), da so taki stroški po znesku primerni.
b) Po predložitvi primerno izkazanih računov, potrjenih in napisanih od pristojnega nadzornika oddelka državnih monopolov, bodo povrnjeni vsi drugi stroški, ki so nastali pri prodaji soli in tobaka, o katerih nadzornik oddelka sodi, da so bili neobhodno potrebni.
Odstavek 2. — Ravnatelji, ki so prejeii povračilo na in po 1. juliju 1945 za zgoraj opisane izdatke v nadomestilo za navadno odškodnino za upravljanje (indennità di gestione), ki jo predvideva čl.en 45 Kr. odi. z dne 14. junija 1941, št. 577, bodo imeli pravico za potrditev povračila takih stroškov, če so v skladu z določbami prejšnjega odstavka tega člena.
ČLEN II
ZAHTEVE ZA PREGLED UPRAVNE ODŠKODNINE (INDENNITÀ DI GESTIONE)
Ravnatelji skladišč, ki prodajajo monopolno blago, bodo'imeli pravico vlagati prošnje za pregled upravne odškodnine (indennità di gestione) z retroaktivno veljavo, to le, če je jasno, da niso mogli predložiti takih prošenj monopolni upravi v predpisanem času zaradi vojnih razmer.
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo, ko ga bom podpisal.
Trst, 6 marca 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik O.B.E.
namestnik višjega častnika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 89
ODOBRITEV UČBENIKOV V JAVNIH ŠOLAH
S sledečo odredbo
UKAZUJEM:
1)	V javnih šolah na področju Julijske Benečije pod upravo zavezniških sil je prepovedano imeti ali uporabljati kakršnekoli knjige, brošure ali drugo tiskamo, dakti-lografirano, razmnoženo na ciklostil ali na kakršnikoli drugi način ponatisnjeno čtivo, ki ga ne bi bila posebej odobrila Zavezniška vojaška uprava.
2)	Zaplenjen bo ves zgoraj navedeni material, ki bi se našel v učilnicah teh šol ali pa sicer pri učnem osobju ali učencih.
3)	Proti učnemu osobju omenjenih šol, ki bi uporabljalo take knjige, bo uveden diši-plinski postopek, kateremu lahko sledi tudi odpust.
Ta odredba stopi v veljavo z dnevom objave
Jzdano v Trstu 20. marca 194G
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik O.B.E.
v. d. višjega častnika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 91
ZVIŠANJE POSEBNIH PRISTOJBIN NA POTNE LISTE ZA PREKOMORSKE DEŽELE.
Ker se zdi potrebno, da se zvišajo posebne pristojbine na 'otne liste za prekomorske dežele v tistih krajih Julijske Benečije, ki jih upravljajo Zavezniške sile (in se tu navajajo kot „ozemlje,, zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
e
Posebne pristojbine za izdaio potnega lista za prekomorske dežele, določene z zak. odi. št. 300 z dne 20. februarja 1931 in št. 1749 z dne 26. septembra 1935, bodo zvišane od 120 lir na 600 lir.
Člen ii
Ta ukaz bo stopil v veljavo na ozemlju na dan njegove objave v „Uradnem listu,,.
Trst, 27 marca 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik O.B.E.
namestnik višjega častnika za civilne zadeve
/
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 92
DRUŽINSKE PODPORE ZA OSEBJE USLUŽBENO PRI POLITIČNIH ORGANIZACIJAH '	IN SINDIKALNIH ZDRUŽENJIH
Ker imam za 'pravično in potrebno, da se v onem delu Julijske Benečije ki ga upravljajo Zavezniške sile (tunadalje označeno kot ozemlje11) raztegnejo vsi ukrepi, ki so v veljavi glede druz-niških podpor za delavce ki so nameščeni pri političnih strankah in sidikalnih združenjih.
zato zdaj jaz H.P.P. ROBERTSON, polkovnik O.B.E. namestnik višjega častnika za civilne zadeve
UKAZUJEM:
ČLEN I
RAZŠIRITEV DRUŽINSKIH PODPOR
Odstavek 1. — Delavci, ki na „ozemlju“ opravljajo siužbo pri političnih strankah in sindikalnih zduženjih, imajo pravico na družinsko podporo v soglasju z zakoni v veljavi in vsi ukrepi veljavnega zakona na ozemlju glede družinskih podpor se nanašajo na take delavce
Odstavek 2. — Za zgoraj omenjene namene so politične stranke in sindikalna združenja vpisana v trgovskem oddelku enotne blagajne za družinske podpore (Cassa linica degli assegni familiari).
Člen ii
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo s prvo plačilno periodo, ki bo sledila dnevu ko ga bom podpisal.
Trst, 23 marca 1946
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik O.B.E. namestnik višjega častnika
%	za civilne zadeve
Upravni ukaz št. 93
ZNIŽANJE DAVKA TER KONCESIJE, ZA ZDRUŽITVE, ZVEZE IN SPREMEMBE DELNIŠKIH IN DRUGIH DRUŽB (SOCIETÀ )
" Ker je zaželeno in potrebno, da se podaljša rok, med katerim bodo znižanje davka in koncesije za združitve, zveze in spremembe delniških in drugih družb (Società) stopile v veljavo v soglasju z določbami Kr. od. z dne 5. marca 1942, št. 192, uzakonjenega dne 21 junija 1942. št. 830. v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (tu nadalje označeni kot „ozem-lje“)
zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM
Člen i
KR. ODL. Z DNE 5. MARCA 1942, ŠT. 192 PODALJŠAN
Odstavek 1. — Določbe Kr. odi. z dne 5. marca 1942. št. 192, uzakonjenega dne 21. junija 1942, št. 830, po katerih so podeljena znižanja davkov ter koncesije za združitve, zveze in spremembe delniških m drugih družb (Società), bodo stopile v veljavo na ozemlju z dnem J. julija 1945 ter bodo veljale do preteka 6 mesecev po uradni objavi, da je vojna končana.
Odstavek 2. —Člen V. zgoraj omenjenega odloka bo stopil v veljavo na ozemlju od 1. julija 1945 pa do 30. junija tistega leta, ki sledi letu, ko je uradno objavljeno, da je vojne konec.
ČLEN II
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal.
Trst, dne 25. marca 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E. namestnik višjega častnika
"	%	za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 96
ZVIŠANJE PRISTOJBIN, KI JIH JE TREBA PLAČATI SODNIJSKIH URADNIKOM („CANCELLERIE GIUDIZIARIE E SEGRETERIE GIUDIZIARIE“)
Ker sodim, da je priporočljivo, da se zvišajo pristojbine, ki jih je treba plačati sodnijskim-uradnikom. (Cancellerie Giudiziarie e Segreterie Giudiziarie) v tistih krajih Julijske Benečije> ki jih upravljajo Zavezniške sile (tu nadalje označeni kot „ozemlje“),
UKAZUJEM:
ČLEN I.
ZVIŠANJE PRISTOJBIN
Odstavek 1. — Znesek pristojbin za prepise, overovitve, izdajanje potrdil trgovskih listin ter druge nagrade, ki jih predvideva zakon z dne 27. junija 1942, št. 841, in ki jih je treba plačati sodnijskim uradnikom (Cancellerie Giudiziarie) so s tem zvišane na ozemlju za 300%.
Odstavek 2. •— Deset odstotkov, ki gredo sodnijskim uradnikom (Cancellieri“) od vsot, katere so ti prejeli v skladu s členom 5. zakona z dne 8. avgusta 1895, št. 556, se s tem podvojijo in določbe Kr. zak. odi. z dne 20. novembra 1930 ter Kr. zak. odi. z dne 14. aprila 1934, št. 561, glede teh odstotkov, so preklicane.
ČLEN II
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo na ozemlju na dan, ko ga bom podpisal.
Trst, dne 26. marca 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E. namestnik višjega častnika
,	za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 97
PRELOŽITEV IZPITOV ZA PRAVNE ZASTOPNIKE —- DOPOLNILO K UKAZU ŠT. 65
Ker je bilo v členu 6., ukazu št. 65 javljeno, da se bodo izpiti za pravne zastopnike, v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile, začeli 16, aprila 1946, in
ker je predsednik tržaškega prizivnega sodišča, zaradi razlogov, ki se zdijo tehtni in zadostni, priporočal, naj bi sc ti izpiti preložili,
zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I.
PRELOŽITEV IZPITOV ZA PRAVNE ZASTOPNIKE
Izpiti za pravne zastopnike, predvideni ter najavljeni v ukazu št, 65 z dne 24. januarja 1946, so s tem preloženi na sledeče dneve :
22. maja 1946 —• pismeni izpiti o civilnopravnem ter upravnem zakonu,
23. maja 1946 — pismeni izpiti o civilnopravnem in kazenskem postopku.
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo, na dan, ko ga bom podpisal.
Trst, 29. marca 1946.
✓
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik O.B.E. namestnik višjega častnika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Upravni Ukaz št. 31
IMENOVANJE RAG. LUIGI VAGLIA ZA IZREDNEGA KOMISARJA DRUŽBE AVTORJEV
IN ZALOŽNIKOV (S.A.E.)
S tem ukazujem :
1.	—Z veljavnostjo od 27. oktobra 1945, naj bo in s tem Rag. LUIGI VAGLIO začasno imenovan za izrednega komisarja družbe avtorjev in založnikov (S.A.E.), prejd italijansko društvo za avtorske pravice (L’ Ente Italiano per ii Diritto di Autore (E.I.D.A.) s spremembo imena po ukazu št. 33 z dne 27/10/1945.
2.	' — Imenovani izredni komisar bo opravljal to službo kot pravni predstavnik in u-pravnik družbo avtorjev ip založnikov pod nadzorstvom Zavezniške vojaške uprave v onem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile, ir bo opravljal tudi druge posle ir
Ta ukaz bo s+opil v veljavo, ko ga bom podpisal.
Trst, 2. marca 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E. namestnik višjega častnika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA
13 Vojni zbor
UPRAVA
Upravni Ukaz št. 33
IMENOVANJE UPRAVNEGA SVETA TRŽAŠKEGA GLASBENEGA LICEJA
Ker 4. clen pravilnika tržaškega glasbenega liceja predvideva imenovanje upravnega sveta, ki naj sestoji iz predsednika, katerega bo imenoval prosvetni oddelek Zavezniške vojaške uprave,
13.	vojnega zbora, in treh drugih elanov, ki naj zastopajo prosvetni oddelek Zavezniške vojaške uprave, 13. vojnega zbora, tržaško okrožje in tržaško občino, in
ker 4. clen nadalje predvideva, da bo ravnatelj liceja tudi elan upravnega sveta s posvetovalnim glasom
UKAZUJEM:
1.	— Po členu 4. pravilnika bo tržaški glasbeni licej imel naslednje člane :
Prof. FRANCESCA COLOTTI-ja od tržaškega vseučilišča, postavljenega od prosvetnega oddelka Zavezniške vojaške uprave, 13. vojnega zbora ;
prof. VITTORIA RUBINI-ja, šolskega nadzornika za Trst, kot predstavnika prosvetnega oddelka Zavezniške vojaške uprave, J 3. vojnega zbora ;
prof. AGOSTINA'ORIGONE-ja, od tržaškega vseučilišča kot predstavnika tržaškega okrožja ;
dr. GIULIA GRATTON-a iz Trsta, kot predstavnika tržaškega občine ;
prof. BRUNO CERVENKO, kot ravnatelja tržaškega glasbenega liceja ^ posvetovalnim glasom ;
2.	— Omenjeni upravni svet bo opravljal vse naloge in bo imel vso oblast, ki jo določa pravilnik navedenega liceja.
Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal.
Trst, 5. marca 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E. namestnik višjega častnika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA
13 Vojni zbor
UPRAVA
Upravni ukaz št. 34
IMENOVANJE SE K VE STR AT OR J A ZA ING. C. TOLAZZI & C0.„
Ker je znamo, da je tvrdka „Ing. G. Tolazzi & GO.„ (tu spodaj navedena kot „tvrdka,,), celetne ali delno last Nemcev in, da posluje v tistarn delu Julijske Benečije, ki ga upravlja Zavezniška vojaška uprava, (in se tu navaja kot „ozemlje,,), in
ker je bila z ukazon št. 53, ki ga je izdal d,ne 3. januarja 1946. ALFRED C. BOW NAM, polkovnik J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve, Nemčija proglašena za nasprotno državo, in ker 'sodim, da je potrebno, da imenujom sekvestratorja za imenovano tvrde, zato zdaj jaz, H. P. P. ROBERTSON, polkovnik O.B.E., naimestnik višjega častnika za, civilne zadeve,
UKAZUJEM:
1)	Advokat TULLIO PUECHER je s tem imenovan za sekvestratorja omenjene tvrdke na ozemlju.
2)	Imenovani sekvestrator bo imel vse funkcije, vse oblast in dolžnosti sekvestratorja sovražnikove lastine, ki jih predvidevajo zakoni v veljavi dne 8. septembra 1943, pod pogejem da bo opravljal svojo nalogo pod nadzorstvon Zavezniške vojaške uprave in se bo držal njenih navodil.
3)	Imenovani sekvestrator bo odstavljiv in njegove naslednike bon pismeno postavljal jaz ali moji nasledniki.
4)	Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal.
Trst, dne 16. marca 1946.
H.P.P. ROBERTSON
Polkovnik
namestnik višjega častnika za civilne zadeve
II DEL
TRŽAŠKO OKROŽJE
Okrožni ukaz št. 42
UREDBE ZA ZAŠČITO ŽIVILSKE PRESKRBE IN INTERESOV OKROŽNEGA PREBI
VALSTVA
Da bi se zaščitili živilska preskrba ter interesi okrožnega prebivalstva,
UKAZUJEM:
da mora biti ribolov do ene morske milje od obale rezerviran esklučeno le za prebivalce obrežnih občin Tržaškega okrožja.
Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan njegove prve objave.
Dano 16. marca 1946.
J.C. SMUTS
Podpolkovnik
okrožni komisar za. Tržaško okrožje
ZAVEZNIŠKA- VOJAŠKA UPRAVA
TRŽAŠKO OKROŽJE
Upravni okrožni ukaz št. 11
IMENOVANJE DE CAMPIJA EMILIA ZA KOMISARJA ZA USTANOVO E.N.A.L.
Jaz, J.C. SMUTS, podpolkovnik, okrožni komisar za tržaško okrožje, s tem
UKAZUJEM:
da je gosp. De ČAMPI Emilio imenovan za komisarja ustanove „Ente Assistenziale Lavoratori,, za Tržaško okrožje.
Ta'ukaz bo stopil v Veljavo na dan, ko ga bom podpisal.
Trst, Dne 20. marca 1946.
J.C. SMUTS
podpolkovnik
okrožni komisar za Tržaško okrožje
Upravni okrožni ukaz št. 12
IMENOVANJE GAIA ERMANNA PRi KOMISIJI ZA IZDAJO DOVOLJENI ZA POTUJOČE PRODAJALCE V OBČINI RONCHI
V zvezi z oblastjo, ki jo meni daje člen II ukaza št. 15, jaz, J.C. SMUTS, podpolkovnik, okrožni komisar za Tržaško okrožje, s tem
ODREJAM
imenovanje GAIA ERMANNA, sin pokojnega Giovannija, za komisijo za izdajo dovoljenj za potujoče prodajalce kot zastopnik trgovcev na mesto De Carli Giovanni.
Dne25, marca 1946.
J. C. SMUTS
podpolkovnik
okrožni komisar Tržaškega, okrožja
GORIŠKO OKROŽJE
Okrožni ukaz št. 72
IMENOVANJE PODROČNEGA ODBORA SA POKOJNINE
Ker ime Guverner Področja glasem 1. odstavka odredbe st. 63 pravico imenovenja Odbora za pokojnine,
Jaz, J. JAMES E. LONG, Major C.M.P., Komodor Področja za Goriško Področje, s
tem
0 D R E J A N:
J. —• Glason te odredbe so sledeče osebe imenovane členom Odbora za pokojnine za Goriško Področje :
PREDSEDNIK :
Dr. JOSIP DELFINO — Sodnik Deželnega Sodišča
Členi:
Dr. RUGGERO COSETTI —- Finančni intendent
Dr. JURIJ BOITI — Višji računovodja uradov finančne intendance Rag. NICOLA TROSO -—• Ravnatelj Zakladnega Urada Dr. IVAN DONAMONTI —• Uradnik zdravstvenega urada na Področje Podppolkovnik ATTILIO AGOSTA — Izvedenec za vojaške pokojnine
2.	—• Začasni sedež navedenega Odbora bo ne Deželnem sodišču.
Dano v Gorici dne 25. marca 1946.
JAMES E. LONG
Major C.M.P.
Okrožni Komisar
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
GORIŠKO OKROŽJE
Okrožni ukaz št 73
PREDPISI ZA DELOVANJE STANOVANJSKEGA ODBORA ZA GORIŠKO OBČINO
Ker je v IV. točki Splošne Odredbe št. 10 prqdvidono izdanje Področnih Odrodb, nanašajočih se na Stanovanjski Odbor in
ker je potrebno, da se izdajo gotovi predpisi za delovanje Stanovanjskega Odbora za Goriško Ob čino,
Jaz, JAMES E. LONG, Major, C. M. P., s tem
ODREJAM:
1. — Lastniki (vseeno ako posanezne osebe, korporativni uradi, družbe ali ustanove), upravitelji stanovanj in hišniki poslopij, nahajajočih se na ozemlju Goriške Občine (vstevši
predmestja), bodo morali prijaviti uradu Stanovanjskega Odbora (ulica Garibaldi št. 18, I nadstr.) tekom sedmih dni po objavi te odredbe vsakteri prazen lokal ali stanovanje, tudi če dotični najemniki plačujejo še naprej stanarino a so najeli drugo stanovanje ali so preselili svojo družino drugam.
Ta prijava mora biti napravljene tekom treh dni v slučaju, da nastopi ena ali druga teh okoliščin po objavi to odredbe.
2.	— Noben lastnik, kakor gori omenjen, kakor tudi nobena druga oseba ne bo mogla oddati v najem nikakega prostora, najsibodi za stanovanje ali za katerisibodi drug namen, ko ni poprej e izposloval za to pismenega dovoljenja od navedenega Stanovanjskega Odbora.
To dovoljenje je obvezno tudi za vse slučaje podnajemov in za pogodbe sklenjene pred objavo te odredbe, ako se gre za pogodbe, ki niso bile še izvršene.
3.	— Vsakršen, kakor že izvršen prenos lastnine ali oddaje v najem vsakršnega tu navedenega lokala, brez gori v par. 2 prod pisanega pismenega dovoljenja, bo neveljaven in prostori bodo ostali na razpolago navedenega odbora.
4.	—. Prošnje za stanovanja bodo morale biti napravljene na posebni tiskovini,, ki ,s.q bo dobila pri Stanovanjskem Uradu, in predložene samo od oseb, ki bivajo redho v Goriški občini in ki so izgubile svoje stanovanje.
5.	•— Stanovanja bodo odkazana od Stanovanjskega Odbora z odobrenjem Predsednika Stanovanjskega Odbora.
Proti odločitvi Stanovanjskega Urada se more vložiti ugovor na predpisani tiskovini najpozneje tri dni po prejetju odločitve Stanovanjskega Urada.
6.	— Kdor se pregreši proti določbam predle že če odredbe, zapade kazni na podlagi čl. 650 Italijanskega kazenskega zakonika ali na podlagi Splošne odredbe Zavezniške Vojaške Uprave št. 10, točka 5.
Dano v Gorici, 25. marca 1946
JAMES E. LONG
Major C.M.P.
Okrožni Komisar
PULJSKO OKROŽJE
Okrožni ukaz št. 10
NADZORSTVO PROMETA BLAGA V PRIHODU IN ODHODU
1.	■—- Ostajoe v veljavi splošni ukaz št. 45 ter v smislu I. čl. paragraf 2,istega, jaz, podpolkovnik kr. regimenta Berkshire E. S. ORPVVOOD, okrožni komisar puljskega okrožja, določim zaradi tega naslednje ceste kot odobrene za promet blaga, na splošno za in iz Pulja,
k dodatku železniški progi, ki je sedaj uporabljena :
cesta Pulj - Trst (Cesta št. 15) cesta Pulj - Reka.
2.	•— Ta odredba bo stopila takoj v veljavo.
Dano v Pulju dne 22. marca 1946
E. S. ORPVVOOD
podpolk
okrožni komisar v Pulju
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
PULJSKO OKROŽJE
Upravni Okrožni ukaz. št. 38
IMENOVANJE DR. PALIAGA ATTILIJA ZA VODJA ZDRAVSTVENEGA OKROŽJA
1.	— Jaz podpolkovnik E. S. ORPVVOOD, kr. Berkshire regimenta, Okrožni komisar Pulja s tem imenujem
Dr. PALIAGA ATTILIJA
za začasnega vodja zdravstvenega okrožja na mesto Dr. Strauss Gilberta.
2.	— Ta ukaz bo stopil takoj v veljavo.
Dano z dne 18. marca 1946
E. S. ORPVVOOD
podpolkovnik okrožni komisar Pulja
Upravni okrožni ukaz št. 34
ZAČASNO IMENOVANJE DR. SEMERARO ANNIBALA ZA OBČINSKEGA JAVNEGA IN
ZDRAVSTVENEGA NADZORNIKA
1.	— Jaz podpolkovnik E. S. ORPWOOD, Kr. Berkshire Reg., Okrožni Komisar v Pulju, stem imenujem
Dr. SEMERARO ANNIBALE
za začasnega Občinskega Javnega in Zdravstvenega Nadzornika, na mesto dr. Strauss Gil-berta.
2.	— Ta ukaz bo stopil takoj v veljavo.
Dano z dne 18 marca 1946
E. S. ORPWOOD
Podpolkovnik Okrožni Komisar Pulja
Uradni list št. 16
ODSEK ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE
VSEBINA
I. DEL
TRŽAŠKO POVELJSTVO
Splošni ukaz	Stran
št. 39 Spremembe zakonov o ciavkih na registracijo, vknjižbe dedovanja
in podaritve ............................................... 3
št. 42 Ravnatelj, podravnatelj, revizorji in upravniki zasebnih podjetji, ki so se onemogočili zaradi udeležbe pri fašističnih ali s pri-
staštvom ali sodelovanje z Nemci .:....................... 13
št. 47 Prispevki za. družinske	doklade ............................ 17
Ukaz
št. 71 Nadzor nad cenami bistvenih življenskih potrebščin in naprav,
dodatki k splošnemu ukazu št. 26 ............................ 19
št.	72	Poplačilo izdatkov za termo-električni tok ...................... 20
št.	73	Zvišanje globe za prometne prestopke............................. 22
št.	74	Ustanovitev ozemeljske prizivne zdravniške komisije za trgovske
mornarje ....................................................... 23
št.	78	Razsoja in posredovanje v delovnih odnosih....................... 24
št.	79	Preklic sedanjega zakona, po katerem so neregistrirani prenosi
nepremičnin in nepreminčniskih pravic	neveljavne............... 25
št.	81	Davščina na igralne karte........................................ 26
št.	83	Izredni stroški poslovanja skladišč, ki prodajo monopolno blago	27
št.	89	Odobritev učbenikov v javnih šolah .............................. 28
št.	91	Zvišanje posebnih pristojbin na potne liste za prekomorske dežele	28
št.	92	Družinske podpore za osebje uslužbeno pri političnih organizacijah
in sindikalnih združenjih .......................................29
št. 93 Znižanje davka ter koncesije za združitve, zveze in spremembe delniških in drugih družb ( Società)......................................... 30
št. 96 Zvišanje pristojbin, ki jih je treba plačati sodnijskim uradnikom
(„Cancellerie giudiziarie e segreterie	giudiziarie“)............ 30
št. 97 Preložitev izpitov za pravne zastopnike — dopolnilo k ukazu
št. 65 ......................................................... 31
Upravni ukaz
št. 31 Imenovanje rag. Luigi Vaglia za izrednega komisarja družbe
avtorjev založnikov (S.A.E.)................................ 32
št. 33	Imenovanje upravnega sveta tržaškega glasbenega Liceja.... 33
št. 34	Imenovanje sekvestratorja za tvrdko „Ing, C. Tolazzi & Co.“.. 33
II.	DEL
TRŽAŠKO OKROŽJE
Okrožni ukaz	Stran
št. 42 Uredbe za zaščito živilske preskrbe in interesov okrožnega prebivalstva.......................................................... 30
Upravni okrožni ukaz
št. 11 Imenovanje De Capija Emilia za komisarja za ustanovo E.N.A.L. 36 št. 12 Imenovanje Gaia Ermanna pri komisiji za izdajo dovoljenj za
potujoče prodajalce v občini Ronchi..................... 37
GORIŠKO OKROŽJE
Okrožni ukaz
št. 72	Imenovanje področnega odbora za pokojnine................ 38
št. 73	Predpisi za delovanje stanovanjskega odbora za goriško občino 38
PULJSKO OKROŽJE
Okrožni ukaz
št. 10 Nadzorstvo prometa blaga v prihodu in odhodu.............. 40
Upravni okrožni ukaz
št. 33 Imenovanje Dr. Paliaga Attilija za vodja zdravstvenega okrožja 40 št. 34 Začasno imenovanje Dr. Semeraro Annibala za občinskega javnpga
in zdravstvenega nadzornika............................. 41