2. ite», PavialM fraRko v drZavl SHS. V Uubilsni, v sobote 3. januarja 1920. 8,el© IV. 'ihsja rasen peadeSJka n eraeva gso prazniku vsak d a n opoi^an. Uredništvo jc v Ljubljani, Frančiškanska ulica it.6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise fraukirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1*50, osmrtnice In zahvale po K 2’50, razglasi in poslano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Glasil© Jugoslov. socilaf no • demokrat i§ne stranka. PesaraesRa Sžew« slana - SO vinarjev. —— Naročnina: Po pošti ali % dobavljanjem na doni za ceio leto K 96, za pol leta K <18, za čeirt lela K 24, za mesec K 8. Zs Nemčijo celo leto K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120,— Reklains&je za lisi so poštnine proste. UpravniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it.6 L, Učiteljska tiskarna. Telefonska št. 313. Naša gospodarska in socijalna vprašanja. I. Naš novi položaj. Zadnja, ravnokar završujoča se svetovna vojna le po vsem svetu izvala velike prevrate. Razrušene pokrajine, koder so divjali boji, niso njena edina sled in ne največja. V gospodarskem, v političnem in v duševnem življenju na vojni prizadetih ljudstev je povzročila velikan-ske, danes še nepregledne prekucije. Iz razvalin starega sveta vstaia novo. duševno prerojeno in očiščeno človeštvo. Zlasti je trpela srednja Evropa, koder je vojna razbila temelie dose danjega gospodarskega življenja v obče. Tudi pri nas, na jugozapadn srednje Evrope, se je izvršila velika sprememba, nastal je kaos v gospo darskem življenju, ki ga najbrže še zelo dolgo ne bo moč odpraviti. Naša sedanja državna tvorba. Jugoslavija, ie nastala iz najrazličnejših pokrajin, ki doslej niso imele prav nič skupnega ne v državno-pravnem ne v gospodarskem pogledu. Ljudie z različnimi kulturnimi, političnimi in gospodarskimi potrebami, doslej nič ali pa le zelo malo poznavaioč drug diugega, so si zgradili eno skupno državno hišo, katera v tej obliki pravzaprav nikomur ne ugaja, nikogar ne zadovoljuje. Posledice tega državnega in nacijonalnega preobrata so za nas vse zelo občutljive, ne samo zaradi petletnega sistematičnega uničevanja vseh produktivnih sil in dobrin, temveč zlasti tudi za radi tega. ker so se posamezne pokrajine mahoma ločile od svojih prejšnjih državno - gospodarskih enot in gospodarsko in upravno ta-koiekoč obvisele v zraku. Tako se ie vsaj deloma uničila gospodarska baza njihove dosedanje eksistence.. Današnje države niso več zgolj politične tvorbe, kakor so bile države nekoč, temveč so obenem tudi nekakšne gospodarske enote. Vsaka država mora natančno poznati svoje gospodarske potrebe, vedeti mora, katera gospodarska dfibra Ima sama in katera mora uvažati iz tujih dežel. Pri nas se velika večina ljudi š< ne zaveda, kako zelo so se vslea izvršenega državnega preobrata spremenile podlage našega dosedanjega sociialnega življenja, in vendar pričajo o tem vsakodnevni dogodki, da so naše dosedanje gospodarske, pr»-litične in tudi kulturne podlage zrahljane in spodkopane. A ko se hočemo v tem gospodarskem in političnem kaosu pravilno orijentirati, moramo najprej spozna-ti bistvo gospodarskih razmer, v katere smo bili vrženi čez noč. Nadalje moramo ugotoviti svoje gospodarske in socijalne potrebe in naloge vsaj za bližnjo bodočnost. To pa ni lahka naloga In |e tudi neizvršljiva, ako gremo na delo brez sigurnega teoretičnega znanja in potrebne praktične izkušenosti. Nadalje se moramo zavedati, da so vojna in njene strašne posledice vzbudile med ljudstvom nov duh, lahko re* čem, socijalistično mišljenje. Vsepovsod se je okrepil odpor proti kapitalizmu. O tem se veliko govori in piše. Toda Ie malo jih je, ki so si tudi na jasnem, kako bi se. konkretno vzeto, socialistična misel dala izvesti. Zakaj vsakomur, ki se je z gospodarskimi in socijalnimi problemi kdaj tudi praktiško bavil, je jasno, da se nobena obče človeška misel ne da trajno uveljaviti po kakšnih šablonah. Potrebe, moči, možnosti posameznih dežel so namreč tako različne, kakor so si na priliko različni ljudje. Eno pa je gotovo, da ta novi socijalistični duh več računa s človekom, kakor z mrtvo materijo. Tudi v tem se izraža odpor proti kapitalizmu, njegovi brezobzirnosti in njegovim posledicam. S katerega vidika je toral presojati naš novi položaj? Katere točke so sporne? Odgovoriti bi bilo na vpra šanje: Doklej gre evolucija in kje se pričenja? Kdaj in kje je revolucija potrebna In neizogibna? Seči moramo nazaj in na vsa aktualna vprašanja našega novega življenja odgovoriti z miselnimi sredstvi marksistične ekonomiie. Abditufi. Valuta. Kakor povest o Jari kači se vleče to vprašanje v naši gospodarski politiki. Vsa tozadevna debata pa se v Klavnem vrti okoli točke, v kakem razmerju na) se zamenja krono za državni oziroma za bančni dinar. Pozablja pa se pri tem na najvažnejše. da Je namreč vrednost valute v prvi vrsti vendar le hipotenuza celotnega gospodarskega življenja, zlasti industrije in eksporta. Dokler se bo valuto zdravilo le z valuto, bo : sr ostala vedno bolna. Vojska nam je naložila težka bremena. Podkopaia je raše finančne in gospodarske temelje. Avstroogrska je krila svole vojne izdatke na ta način, da je neprestano tiskala nove bankovce. Ostalo je na milijarde papirja, na katerem je bilo sicer zapisano: 10 K, 20 K, 50 K, 100 K, 1000 K, v resnici pa ta papir ni bil več vreden kot par vinarjev. Bogastvo, katero so prvotno predstavljali ti bankovci, Je bilo izstreljeno v zrak. Avstrija nam je vse pobrala, še kljuke od vrat. To je naša dedščina po Habsburžani**. Vladar sveta pa Je danes mednarodni denarni trust. Dokler bo obstojal sedanji denarni in bančni sistem, bomo sužnji tega mednarod nega finančnega trusta. Živimo v pravem finančnem labirintu. Mednarodni kapital hoče zasužnjiti vso Evropo, posebno pa na novo nastale države, predvsem slovanske. Sedaj imamo vojsko s tem tiranom. Preje so vladarji prelivali kri narodov, sedaj pa potimo kri pod pritiskom mednarodnega denarnega samodržca. »Lidove Noviny« v Brnu so prinašale tozadevno celo vrsto člankov iz Londona. Potrebno se mi zdi, da seznanim z nekaterimi teh misli tudi slovensko javnost. Na razvalinah stare Evrope jc zavladala nova tiranija. Dala si je sicer lep naslov: kozmopoiitične finance; pravilno pa bi se morala imenovati: mednarodno oderuštvo. špekulacija in izkorivčanje. Ta mednarodni finančni svet je nevarnost prve vrste za ljudstvo vsega sveta, posebno pa za male narode. To je grozna sila in vsi finančni ministri so proti njej brezmočni, dokler po-stoja sedanji denarni in bančni sistem. To je takorekoč nedobitna trdnjava, ki v zasmeh vsem odredbam posameznih držav kupuje cel svet in si ga napravlia za svojega dolžnika. Določa »merilo vrednot« (t. j. ceno denarja). Ko Ji bo svet dovolj dolžan, spremeni se »merilo vrednot«, cena denarja se dvigne, vrednost dolgov (pri enakem številu dolarjev, liber itd.) se potroji ozir. popetori. Narodi, ki so prelili potoke krvi, da so strli politične okove in pomedli dinastije, ki so vladale po »milosti božji«, se bodo morali mučiti za mednarodne ptičke, ki ne sejejo, ampak vedno žanjejo. Narodi, ki so prelili že dovolj krvi. bodo sedaj v težkem delu potili kri. da bi zbrali ogromne davke na oltar ko-zmopolitičnega moloha. In finančni ministri, ki iščejo zunanja posojila, merjena v denarnih ednotah brez določitve njihove prihodnje vredno- LISTEK. GLAD. sti, pletejo nehote vrv, za katero bo vlekel mednarodni moloh njih narode. Poprava valute je gotovo zelo nujna stvar. Toda v večini evropskih državah se ta proces vrši tako, kot da bi si človek obsekaval nogo. če mu je premajhen čevelj, mesto da bi bil čevelj narejen po nogi ..... Pomislimo samo. kaj se vse lahko kupi in kako po ceni v Avstriji za dolarje, franke. Ure. Cela Avstrija je pravzaprav na prodaj tujim kaplta listom. Podobno se dogaja na Ce škem. Koliko podjetij so že pokupili Amerikanci. I nza kako male vsote v njihovi valuti računjeno. Isto se dogaja pri nas v Jugoslaviji. Z neznatno svoto dolarjev kupiš že lepo po' sestvo. Če bo šlo tako naprej, nas bo tuj kapital popolnoma zasužnjil. Politično so nas osvobodili, postali pa bomo gospodarski robi tujcev. Tu je treba hitre odpomoči. Izvanrednih odredb! In če se pri tem tudi odpravi svobodno trgovino. To, kar se sedal godi po naših krajih, le mednarodno oderuštvo In verižništvo. To mora kar najhitreje prenehati, ker drugače smo gospodarsko uničeni. Tuji kapitalisti, naši zavezniki, bi radi pograbili, kar Je kaj vrednega v naši državi. Zanimajo se posebno za rudnike in gozdove, katere bi radi eksploatirati. Najbolj pri srcu pa jim je železni rudnik Ljubija pri Priie-doru v Bosni, ki je največji v celi Evropi In ima rudo najboljše kakovosti. Ta rudnik je lasi naše države. Vreden je na milijarde; iz njega se bo lahko plačalo vse naše državne dolgove. Da, tega bogastva niso debili v roke tujci, gre predvsem hvala ministru Kristanu. Male skupine špekulantov so si nagromadile milijarde bogastva. Ti ljudje Jedo iz sklede ne le industri-lalnega delavca ampak tudi zadnjega pastirja. Manipulirajo z valuto, določujejo ceno vseh živlienskih potrebščin in grabijo z nevidno roko desetino. Gnezda teh špekulantov-ve-rižnikov so predvsem banke. Seveda tudi sl >venske niso izuzete. Banke. to so najmočnejši stroji, katerih se ne sliši, ne vidi. ne čuti. Toda v njihovem denarnem sistemu ie gotovo 95% vzrokov vseh socijalnih viharjev, stavk in prevratov. Ono ovijajo okrog narodov najmočnejše železne okove. Moderna družba mora te okove zlomiti, potem bodo narodi še-le res svobodni in delavsko ljudstvo bo potem prejemalo ne-prikrajšan! zaslužek dela svojih rok. Pristopajte k izobraževalni organizaciji »Svoboda*. Spisal za- Knut H a m s u n, — Poslovenil Fran Albrecht. (Dalje.) (Dalje prih.) .noe’* sem rekel in hotel iti; čutil sem, kako blizu so mi solze. »Ne, pošto) trenotek 1« »Cemu naj bi čakal? Saj le bil on sam na poti k »stricu«, nesel nemara tja svoj zaročni prstan, že par dni stradal in bil svoji gospodinji na dolgu. »Da,« sem dejal nazadnje, »ako hitro prideš ...« »Seveda,« je odvrnil In me prijel za roko; »ampak nekaj bi ti rad povedal, mč ti ne za-npam. ti si budalo; najbolje je pač, da greš kar z mano.« Razumel sem, kaj je hotel, začutil mahoma spet iskro časti v sebi in odvrnil: »Ne morem! Obljubil sem, da bom ob pol osmih na Bernt Ankerjevi cesti...« »Pol osmih, čisto orav! Ampak zdal Je že osem. Saj imam uro tu v roki; to bi namreč rad nesel tla noter. Torej hajd z mano. ti lačni grešnik! Najmanj pet kron dobim zate!« S temi besedami me Je zdregal notri. TRETJE POOLAVJE. V krasoti in radosti je minilo teden dni Tudi tokrat sem srečno prejadraj preko naihujšega, imel sem jesti vsak dan: pogum mi je rastel In pridno sem kova! železo, dokler k bilo vroče. Imel sem v delu troje ali štiri razprav, ki so oropale mojo bedno lobanjo vsake iskre, vsake misli, in tako sem menil, da se nu godi boljše nego kdaj prej. Zadnji članek, s katerim sem imel toliko tekanja in na kojega sem stavil toliko nad. mi ie bil urednik že vrnil, užaljen In razsrjen sem ga bil takoj uničil, ne da bi ga prej še enkrat prečital. Za v bodoče sem hotel poskusiti z drugim časopisom, da bi imel odprtih več različnih izhodov. V naislab-šem slučaju, ako bi tudi to ne pomagalo, saj so bile tu še ladje kot zadnje zatočišče; »Nuna« Je ležala v pristanu z odprtimi jadri, nemara bi tne prot! delu vzela s sabo v Arhangelsk ali kamor je že hotela. Ni mi torej nedostajalo dobrih nad na vse straši. Zadnja kriza me je hudo zdelala, lasje so mi izpadali v velikih množinah, tudi glavobol tne Je zelo mučil, zlasti zjutraj, nervoznost pa se mi kar ni hotela poleči. Ko sem podnevi pisal. sem si moral oviti cunje krog rok, samo Ker",sem m0Rel več prenašati svojega lastnega diha. Kadar je Jeno Olaf spodaj krepkeje za-!°P i duri v hlev ali če se je na dvorišče zz-tekej pes in lajal, ml je zagomazelo skozi mozeg m kosti kakor zmrzli zbodljaji, ki so me zadevah vsepovsod. Bil sem sila propaJ. Dannadan sem se mučil s svojim delom .n si privoščil komaj časa. da sem posrebal svoj obed in sedel nato spet k pisanju Takrat Je bila * moja postelja i moja mala polomljena miza Preplavljena z noticami in popisanimi lističi, ki sem Jih vedno spet jemal v delo. doda! kaj novega, kar mi Je tekom dneva prišlo na um. črtal, osvežil tuintam mrtve točke z barvito besedo in se z največjim trudom tiral od stavka do stavka. Nekega popoldne sem slednjič dovršil članek, ga srečno in zadovoljno vtaknil v žep in se podal ž niim k »Glasniku«. Bil je že skrajni čas, da sem se potrudil, da pridem sp*' do denarja; mnogo nisem imel več. »Glasnik« me Je poprosil, naj za trenotek sedem, da bo takoj... in s tem ie pisal dalje. Razgledal sem se po mali pisarni; sohe. litografije, izrezki, ogromen papirni koš ki je b^I videti, kot da požre lahko celega človeka s kožo in lasmi. Ob pogledu na ta brezdanji prepad, to zmajsko žrelo mi je postalo tožno krog srca. Bil je videti, kot da Je vedno odprt, da sprejme vase nova zavržena dela — nove porušene nade. »Katerega dne smo danes?« le rekel »Olas-mk« hipoma. »Osemindvajsetega,« sem odgovoril, ves vesel, da mu morem biti na uslugo. »Osemindvajsetega.« Pisal je naprej. Slednjič Je kuvertiral par pisem, vrgel papirje v koš in položil peresnik iz roke. Nato se le zavrtel na stolu in se ozrl vame. Ko Je opazil, da stojim1 Teror krščanskih soci- Jalcev na Madžarskem. Človeštvo ne pomni še tako krvavega in groznega terorja od Ča-* sov svete inkvizicije, kakoršnega iz-vaiaio sedaj krščanski socijalci na Madžarskem. Zgražali so se nad rdečim terorjem, katerega v resnici niti ni bilo. Teror, katerega uvaja' danes buržoazija potrjuje, da je teror kapitalizma desetkrat strašne^l od teoretskega terorja socijalistov. Cim so prišli na Madžarskem na vlado »beli«, — sta bili Donava m Tisza prenapolnjeni s trupli. Na deset tisoče ljudi je vrženih v ječo, a tl i-kristijani« gredo tako daleč, da iz-vršuieio strahote najtemnejših dni srednjega veka. V eni peštanskih tovarn so delavci zastavkali. Beli teroristi so zagnali delavce, otroke in starčke na dvorišče ter nato izbrali med njimi' petdeset žrtev, katere so pometali vi vlažno klet. Po nekoliko dneh glada so prišli k njim beli teroristi, jih bili s pestmi in jim s kleščami trgaii dele, glave, katere so nato namočili vj vodo s kruhom in jih silili vboge Žrtve to jesti. Nad polovico jih je. umrlo vsled strašnih muk... Tak« so tudi nekega dne navalili v stanovanje ene rodbine in vse člane odpe-* liali... Vrnili se niso več. Pozneje se Je zvedelo, da so Jih postrelili In vrgli v Donavo. Tolpa ogorčenih »krlstijanov« je nedavno navalila na uredništvo so« cijalno demokratičnega Usta *Nep-, szave«, demoliralo celo poslopje* vse tiskarske stroje kakor tudi po* liištvo delavskih organizacij. Te dni ie bilo objavijeno, da niti eden na smrt obsojenih »teroristov« ne bo pomiloščen, ampak bodo vsi obešeni, kar se Je že zgodilo. Na smrt sta bila obsojena tudi sod run urednik, l-aszlo in veliki revolucionarni pisatelj Korwln. Cel svet se zgraža nad terorjem krščanskih socijalcev na Madžarskem in protestira proti temu po« četju. Avstrijski socijalni demokrati«! so izdali protest na ves svetovni proletai ijat, v katerem zahtevajo v, imenu človečanstva ukinjenje »belega« terorja na Madžarskem. Tudi fiancoski socijalisti so nastopili s protestom proti brutalnim početjem na Madžarskem. Toda svetovni pro-letarijat ne bo samo s pisanimi pro« testi nasu pil proti javnim terorjem madžarskih krščanskih socijalcev, ampak bo, v zavesti svoje proletarske solidarnosti, če treba, vporabil tudi svojo moč, proti kateri bo vsak1’ upor zaman. aaagea—aa ^——mii— še zraven vrat, mi je napravil z roko pol šaljivo, pol resno znamenje in naznačil na stol. Da bi ne videl, da nimam telovnika, ko bi odpel suknjo, sem se okrenil in potegnil roko« pis iz notranjega žepa. »Samo majhna karakteristika Correggia,« sem dejal, »ampak žal, da gotovo ni tako pi-> sana. da bi...« Vzel mi ie papirje iz rok in ie listal po njih. Pri tem Je bilo njegovo Ilce obrnjeno k meni. Tako ie torej izgledal od blizu, ta mož. čigar ime sem bi! slišal že v svoji ran? mladosti in čigar list je v vseh teh letih imel največji vpliv name. Njegovi lasje se kodrajo, lepe rjave oči so včasl nemirne; navado ima, da oi Časa do časa malce zahrka. Šotski duhovnik hi ne mogel izgledati bolj milo kot ta opasni pisatelj, čigar besede so tam. kamor so nale, zapustile vedno krvave brazgotine. Neopredeljiva mešanica boiazni in občudovanja me je obiela spričo tega moža; malone da mi niso prišle, solze v oči in nehote sem stopil za korak na* prej, da bi mu povedal, kako iskreno sem mu vdan za vse. kar me ie naučil in da bi ga prosil, naj mi nikar ne povzroča bolečin; jaz sem samo ničvieden mazač, ki se mu že Itak godi dovolj slabo... Pogledal je kvišku in je počasi zložil rokopis, dočim je sedel in premišljal. Da bi mu olajšal odklonilni odgovor, sem iztegnil roko in reke!.’ (Dalje prih.) Stran 2. NAPREJ. Stev. 2. Ogrski beli teroristi vrše vse to v znamnju križa, krone in molitve z namenom, da bi se zopet vpostavila habsburška monarhija, po kateri tudi pri nas bridko vzdihujejo klerikalni reakcijonarji. ker izgubljajo dosedanjo oblast nad ljudstvom. Organizacije! Pozor! Naznanjeni letaki izidejo začetkom tetra meseca. Kakor hitro Uh tiskarna dotiska, pričnemo i razpo- šiljanjem. To v znanje vsem onim organizacijam, ki so ž e naročile letake. Sodrugi, preplavite deželo z našimi letaki: 1. Kaj hočemo socijaiistl? 2. Moč kapitalistov. Letaki so najsilnejše sredstvo za razširjanje sociializma in naših organizacij. Slov. Socijalna Matica. Ljubljana poštni predal 91. Brzojavne vesti. Jugoslavija. Ministrski svet. LDU, Belgrad. 30. Včeraj je imei ministrski svet sejo, «na kateri so razpravljali o volilnem zakonu za narodne poslance. Kot osnova Je sprejet srbski volilni red. Valutno vprašanje. LDU. Belgrad, 30. Člani valutne ga odbora iz naših novih pokraiin so odpotovali v Zagreb, oz. v Ljubljano. da se še enkrat posvetujejo s ta-mdšniimi finančniki o predlaganem zedinjenju krone in dinaria v enoten novec. Sodi se, da ta predlog na Hr-vatskem ne bo zadel na tako občuten odpor, kakor v Sloveniji. IZPLAČANIH NOVEGA AVANSA SHS. LDU. Belgrad, 30. Zvedeli smo, da je naši državi izplačan nov avans 50 milijonov frankov. Od tega smo prejeli od Angleške 25 milijonov in ravno toliko od Francije. Banatsko vprašanje. LDU. Bukarešta, 30. (DunKU.) Brz. agent. Dada iavlja: Vlada bo te dni pričela pogajanja z Jugoslavijo glede banatskega vprašanja. Govori se, da so Srbi pripravljeni, dovoliti Rumunom precejšnje koncesije. Po svetu. POGAJANJA O AVANSU ZA SR-B1JO. LDU. Beograd, 30. dec. »Politika" javlja iz Pariza: Razgovori glede avansa, ki jih vodi naša finan-čna-gospodarska komisija že 15 dni z reparacijsko komisijo pariške mirovne konference, so že 5 dni ustavljeni. To znači, da so razgovori prekinjeni in da se ne bodo nadaljevali. Prekinili so se zato, ker morata člana naše misije gg. Draškovič in Stojanovič pričakovati od beograjske vlade naknadnih instrukclj o koncesijah, ki jih vrhovni svet zahteva za Avstrijo spajajoč na ta način dve popolnoma ločeni vprašanji. Instrukcije iz Beograda še niso prišle, toda se pričakujejo tekom )u-trajšnjega dne, tako da bodo naši delegati mogli v pondeljek prisostvovati seji reparacijske komisije in na njej pojasniti stališče naše vlade. Po verodostojnih informacijah obstoji največja težkoča v tem, da reparacijska komisija nesoglaša s > tem, da se popolnoma ugodi zahtevam naše misije, kar se tiče višine avansa. Obnovitvena komisija sedaj še nesoglaša s tem, da se odobri celokupna svota 2 milijardi frankov, nego ponuja manjšo svoto. Poleg vsega tega so naši merodajni krogi ltverjeni, da se razgovori zaključijo za nas povoljno uajdalje do Novice. — Za siromake. Poverjeništvo za socijalno politiko v Ljubljani je dobilo 2 in pol milijona kron, da jih razdeli siromakom in invalidom. — Mal potres so čutili 22. t. m. ob 6. uri 12 minut zvečer v Svetnivasl na Koroškem. Zemlja se je tresla tri sekunde dolgo precej močno. — Število učiteljev v Jugoslaviji. Po podatkih ministrstva za prosveto je bilo dne 1. decembra v naši državi skupno 16.130 učiteljev in učiteljic. — Stavka pekovskih pomočnikov v Splitu. Dne 23. decembra so stopili v stavko pekovski pomočniki v Splitu, a !e prišlo po posredovanju držav nin oblasti do sporazuma. Odslej bodo ct bivali pekovski pomočniki 280 K tedenske p*ače. — Zgraditev pristanišča v Splitu. Sestavljena je komisija hidroteh-ničnih inženirjev, ki nal prouči, kako bi bilo mogoče hitro razširiti in dogi aditi pristanišče v Splitu na podlagi načrtov, ki so bili napravljeni še za avstro-ogrskih oblasti. Alta bodo dopuščale finančne okolnosti, bodo pričeli s tozadevnimi deli na poletje. — Nesreča. Dne 23. decembra se Je v Trogiru Ivan Mojčič težko ponesrečil. ko fe metal dinamit v inor-j e,da bi lovil ribe. Odtrgalo mu je srede. ..Politika" pristavlja k temu: Pri predsedniku min. sveta se je oglasil danes g. Granard, upravnik poslov francoskega poslaništva v Beogradu. Zdi se, da je vprašanje o prioriteti Srbije pri obnovi in vojni odškodnini popolnoma propadlo. V imenu avansa dobi Jugoslavija sedaj 100 milijonov frankov, kasneje pa dobi še 5% celokupne svote. ki jo bosta plačali Nemčija in Avstrija. Vprašanje je le, kdaj bo Nemčija mogla plačati 300 milijard. Teror buržoazlje v Bolgariji. LDU. Bukarešta, 30. (DunKU). Brzojavna agenturi Dacia poroča: Iz Sofije javljajo, da so poostrili obsedno stanje. Vodje komunistov so bili aretirani m izročeni vojnim sodiščem. Od 5. popoldne je vsak promet na cestah prepovedan. Klotz o finančnem stanju Francije. LDU. Pariz, 30. (DunKU). V svojem ekspozelu o finančnem po’ožaiu je izjavil finančni minister Klotz: Skupni izdatki vojne znašajo 200 milijard. Finančni minister je naglašal potrebo, uvesti nove davke in izterjati stare davke z vso strogostjo. Vsako neplačevanje davkov se mora brezobzirno kazniti. Finančni minister razlikuje med bogastvom pred vojno in bogastvom, ki so si ga napravili za vojne. Vojna je uničila toliko eksistenc, da sploh ne bi smelo biti voinih dobičkarjev. Čut pravičnosti zahteva, da morajo volni dobičkarji plačati višie takse. Klotz je nadalje izjavil, da Nemčija more in bo zadovoliila zahteve Francije, ki znašajo približno 200 milijard. Da se zviša valuta, obstoji samo eno sredstvo. In sicer, da se zviša produkcija. Zakon o delavniku se mora nekoliko iz-premenlti. Predlog finančnega ministra je bil nato sprejet z 491 proti 64 glasovom. MIROVNA KONFERENCA NADALJUJE SVOJE DELO. Haag, 30. (DunKU.) »Hollandsch Nieuws Bureau« javlja z Pariza: Začetkom Januarja se bodo sestali ministri aliiranih In asociiranih držav, da zopet pričnejo z delom mirovne konference. Prva seja bo prejkone 6. ali 7. januarja. Na dnevnem redu je posvetovanje o usodi Turčije, o bodočnosti Carigrada, o otvoritvi Dardanel, dalje o mirovnih pogojih za Madžarsko in o jadranskem vprašanju. Poskusili bodo spraviti v sklad italijanske in Jugoslovanske zahteve ter doseči sporazum zlasti v reškem vprašanju. Najbrž se bodo tudi posvetovali o položaju na Ruskem in v Srednji Evropi. Glede ratifikaclie versallleške mirovne pogodbe še ni določen noben datum. Pričakuje se, da se bo ratifikacija izvršila sredi januarja. celo desno roko. dva prsta na levi in dreber uničil desno oko. — Velika železniška nesreča. Na mali slavonski postaji Saš na progi Sisak-Brod Je 24. dec. eksplodiral ekrazlt, naložen v tovornem vlaku. Učinek je bil strašen. Proga je na 100 metrov povsem razrušena. Sprevodnik in strojevodja sta bila takoj mrtva in k še več drugh žrtev. — Takozvani ententnl ekspresni vlak, ki je vozil v obeh smereh po 3krat na teden na progi Pariz-Dunaj-Varšava ter imel iz Linča direktno zvezo v Prago, se bo s 1. januarjem 1920 preosnoval v luksuzni vlak Mednarodne družbe državnih železnic, ki bo dostopen splošnemu javnemu prometu in ki bo vozil pravfa-ko po trikrat na teden v obeh smereh. Premog za ta vlak bo dobavljala ententa sama. — Dolg Franclje. Poročevalec finančne komisije senat je ugotovil v poročilu, da je narodni dolg Francije dne 30. Junila 1914. znašal 34 milijard 188 milijonov frankov, da pa znaša danes 207 milijard 269 milijonov frankov, med tem 90 milijard ttezaloženega dolga. Povodenj v vzhodni Franciji. Vsled deževja in južnega vremena so v več krajih vzhodne Franclje nastale resne povodni. V Mesieresu in v Charlevileu ie reka Meues popla- vila dele mesta. Reek Rhotie, Saone, Charente in Aube so prestopile bregove in povzročila mnogo škode. Tuti iv Belgiji so reke, katerih vodno stanje je v nedeljo že začelo padati, narastle iznova. Pri Kolnu je Rena dosegla višino 7.6 m, pri Kobiencu pa 8 m. Deli Koblenca s pod vodo.— Vodna višina Seine pri Mont Royalu je prekoračila 5 metrov. Pričakuje se, da bo do petka dosegla 6 metrov. Vsaka plovba je že od včeraj nemogoča. Vendarle menijo, da zasedaj Parizu ne preti povodenj. Dnevne vesti. Kdo bo plačal?..« Delavec nam piše: »Deset let sem varčeval in sem si prihranil celih 120t: K. Sedaj pa pravijo, da nam bodo zamenjali denar v razmerju 1 :5 cznoma 1 :4. Torej mi potem ne ostane več kot 300 K. Izgubim torej 900 K. Italija je zahtevata v zasedenem ozemlju samo 60 vinarjev pri eni kroni. Sedaj vrne 20 vinarjev, torej je vzela od ene krone žarno 40 vinarjev... Da se bo pri nas vprašanje denarja tako rešilo, kar verjeti ne morem!« — Ubogi delavec, ki si delal in varčeval toliko časa in nazadnje izgubiš še tistih 300 K, ker bodo namreč cene po zamenjavi rajše poskočile kot padle! Da, tako znajo finančni »strokovnjaki«! Mi smo že zdavnaj zahtevali, da se denar izmenja v razmerju 1 :1, valuto pa da se izboljša na račun bogatih vojnih dobičkarjev in ljudskih oderuhov ter s primerno uredbo narodnega gospodarstva. Storili bomo vse, kar le mogoče, da se valutna reforma res pravično in pametno izvede. ne pa, da se revnim slojem iztrga zadnji krvavo prisiuženi vinar. Javne vprašani« na vodstvo c k tajnega glavarstva S* IS v Celju. Na dan 26. novembra 1919. I. je celjsko okrajno glavarstvo razpisalo komisijonelno preiskavo o pritožbi delavcev tovarne Kurka & Wildi v Polzeli, proti obratovodji Siega. Preiskava se Je isti dan vršila, ter je zapisnik od kompetentnih činiteljev tudi podpisan. Podpisani se je dne 30. decembra 1919. 1. obrnil osebno na poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani radi rešitve te preiskave. Uradnik pristojnega oddelka pa mu je izjavil, da žal ne more dati nobenih pojasnil, ker komisijoneltiega zapisnika. ki je bil izgotovljen že dne 26. novembra 1919. I.. še do danes okrajno glavarstvo ni vposlalo na poverjeništvo. Vprašam torej vodstvo okrajnega glavarstva v Celiu, ali res ni mogoče tekom 34 dni rešiti uradni^spls. katerega ie bilo treba samo odposlati na pristojno mesto? Ali se okrajno glavarstvo res tako malo zaveda svoje odgovornosti napram tožite-ljem, četudi so samo tovarniški delavci. Ali si je okrajno glavarstvo v Celju v svesti, da si s svolo malomarnostjo izpodkopava ugled svojega urada ter sili s tem svojim činom prizadeto delavstvo da si preko njega poišče svoje pra\ ice. Slednjič vprašam okrajno glavarstvo v Celju, če je voljno popraviti svojo malomarnost s tem, da takoj pošlje omenjeni spis na pristojno mesto ter tako — dasi zelo pozno — da zadoščenje prizadetim in zapostavljenim delavcem. V Ljubljani, dne 30. dec. 1919. Zore Viktor, predsednik Osrednjega društva lesnih delavcev za Slovenijo. Čudežev so se naučili - • - Ma: sikal je vojna izpremenlla. Na eni strani je pahnila ljudi, ki so bili že prej teveži, v še večjo revščino. zepet druge pa je naučila delati čudeže, postati iz reveža bogatin. Zadnje vrste ljudje so si med vojno pričat ali iz zemlje lepe hiše m vile, take, da jih danes marsikdo zavida. Posebno pa jih zavistno ogledujejo taki. ki so med vojno znesli svoj zadnji vinar imetja v roke tistih, ki so vedno lačni ogromnih dobičkov. Nam neverjetnim Tomažem, ki ne verujemo v čudeže, dopovedujejo »čudodelniki«, da so morali silno stradati in se mučiti, da so vsaj nekaj privarčevali, ter da smo mi morali biti simo Požrešni, da si niti v petih letih vojne nismo ničesar prihranili. Predvsem znajo v tem smislu prepričevalno govoriti gotovi ljudje na V.č-Glincah, ki so »privarčevali > hiše, ki staneio 100.000 K in še več. Vprašamo jih, kako so sl mogli toliko zaslužiti, ker bi tudi mi radi kal ukrenili. da rešimo svet velike n-izeriic ... Tobačno ravnateljstvo ob tej priliki pozivamo, da si napravi m sebni seznam gotovih hišnih posestnikov na Vič-Glincah in da mesto njih pobira najemnino... Pozabljeni trpini. „ Draginja nezaslišano narašča in zahtev a da se tudi plače nameščencev, niužbencev in dninarjev povišajo. Skoro vsem sc se prejemki zvišali, !e voditelji ljudskih in meščanskih šol p.ejemajo še danes za istotako neprijetne kot obilne vodstvene posle službeno oprav-nino v odmeri predvojne dobe. Evo, kako zgleda! Vod-a 5 razredne šole ima v Mariboru 4U! kron ’ e t n e opravnine, to da na mesec 33 K 33 vin., ali na dan 1 K 11 v. Srečni vodja! Štiri dni torej dobi za vso vodstveno delo po 2 žemlji na dan in peti dan pa — Ti srečnik! — celo 3 žemlje in 5 vin. si še lahko prihrani za prihodnjo serijo — že-tneij! — Sram n.e je bilo, ko sem to neverjetno dejstvo slišal iz ust zasluženega učitelja. Odgovorni činite-Iji, popravite in uredite takoj to krivico, kajti tudi ti morajo živeti! Z ljubljanske univerze. Kakor je bilo objavljeno, se ie vršila mskribcija na filozofski, medicinski in teološki fakulteti ljubljanske univerze od 15. novembra do l. dei tmbra t. I. Po naših inforinnciiah se je vpisalo na filozofski fakulteti 129, na medicinski (I. semester) 65, na tehniški (1.—IV. semester) 258 in na teološki 99. skupaj 551 slušateljev. med temi 44 izrednih, 2? ženskih. Redna predavanja doslej imenovanih profesorjev so se začela po večini v prvih ineh decembra meseca : božične p( čitnice trajajo do 7. januarja. Upamo, da se bodo mogla s tem dnem pričeti predavanja v večiem obsegu, t. j. da bodo dotlej rešena imenovanja predlaganih profesorjev. Doslej sc pozdrav ;lc ustanovitev univerze in jo priznale sledeče visoke šole: univerze Cluj. Danah Gradec, Jasi. Jena, Krakov, London, Oxford. Praga. Rostock, StocK-bolm, Warszawa in tehniške visoke šole Brno. Du.iaj, Lwow. Praga. * Ustanovitev urada za zaščito beguncev. Glasom naredbe deželne vlade za Slovenijo od 22. decembra 1919, št. 826, objavljene v »Uradnem listu" od 30. decembra, št. 185 se je pri predsedništvu deželne vlade za Slovenijo ustanovil poseben, neposredno predsedniku deželne vlade podrejen urad za zaščito beguncev v Ljubljani. Njega področje se razteza na vse ozemlje deželne vlade za Slovenijo. Na ta urad so prešli vsi posli predsedništva deželne vlade in poverjeništva za socialno skrbstvo, ki se nanašajo na zaščito beguncev in izseljencev z Jugoslovanskega ozemlja, zasedenega po Italijanih in Avstrijcih. Ta urad za zaščito beguncev in komisija za mirovno konferenco, katerima načelju-je okrajni glavar g. dr. Vodopivec, sta se preselila iz poslopja deželne vlade na Turjaški trg Št. 3, II. nadstr. Učiteljstvu. Od 10. decembra 1919 ugotavlja in nakazuje službene prejemke ljudsko- in meščansko-šolskega učiteljstva ter pristojbine za pouk veronauka ne več deželno knji govodstvo, temveč knjigovodstvo deželne vlade v Ljubljani (Bleiwe -sova cesta, levo. pritličje, soba št 3), kamor se je obračati v svrho reklamacij. Izplačila se nakazujejo potom poštno-čekovnega urada v Ljubljani; blagajničnih čekov knjigovodstvo ne izdaja. Toliko v vednost, da ne bo osebnih potov glede izplačila. Zadnji čas so se pač nekatera nakazila tadi kolekovania in preselitve urada zakasnela, v bodoče bo poslovanje točno in redno. Dijaški transport v Prago preko Dunaja in Brna odide 8. januarja ob treh popoldne. Vsi. ki hočejo potovati s tem trasportom. naj se javijo najpozneje do 5. Januarja na naslov Romeo Fakin, Vodna steza 1.1. nadstropje. Denar za vožnjo ln kritje ostalih stroškov se bo pobral pre.l odhodom. Na prekasne prijave se ne bo oziralo. Izvoznico za živila in tobak sl mora preskrbeti vsak sam. Popravek. V članku, katerega je objavil pododbor Združenja gledaliških igralcev Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani v dnevnem časopisju. sta se zmešala pojma »Slovenski gledališki konzorcij« in »Dlrek-torlj slov. gled. konzorclia«. Povsod je mišljen le »Direktor!! slov. gled. konzorcija«. Ste prehlajeni? Imate bolečine v pts-h? V grlu .' Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih oreh Vam je FeUerjev pravi Fiza-iluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki špectjalnt steklemcl 24 K. — Zago*-ski sok zoper kašelj iu prsne bolečine 1 steklenica 5 K. želodec? Fellerjeve prave Elza-krogljice ga spravijo v red! 6 škat-ljicl 2 K. — Omot in poštnina posebej, a najcer.elfri Eugen V. Fellcr, Stubica donja, Ebatrg št. 252. (Hr-vatskol. —B . 939 K mezdnem gibanju slov. giecl igralcev. Kapitalizem si je vzel poleg ma-terijalnih tudi duševna produkcijska sredstva v zakup, da razpolaga t njimi v svrho kopičenja kapitala, tako da mu danes proti svoii naravi in smotru morata hlapčevati tudi znanost in umetnost. Kapitalizem seveda se hvali, da je organiziral produkcijo in se po krivici, kakor sraka s pavovim perjem, diči tudi s »svojimi« velikimi »zaslugami« za znanost in umetnost. Koliko ie »resnice« na prvem in »opravičenosti« pri drugem, za to ne bi bilo treba preveč argumentov, vendar pa se tu v to ne bomo spuščali. Konštatiramo le, kar se tiče zadnjega, da kapitalizem inte-resuie znanost in umetnost le v toliko in toliko časa. v kolikor in dokler mu je vir dobička. Odveč bi torej bilo tudi prikazovanje, od česa da v prvi vrsti zavisi svoboden razmah znanosti in umetnosti, in dokazovanje, da mu je ravno odvisnost le-teh od kapitala največia ovira. Po nacijonalnem osvobojenju se je vsakdo nadejal vzornega svobodnega napredka na vseh poljih. Zadišalo je po rožah. Žalibog se je ta vzduh kal kmalu razblinil, ker se ie jugoslovanski kapital kot vladajoči faktor povsod zelo neusmiljeno in brezobzirno uveliavltal. Tako se je uveliavi! tudi v vseh narodnih kulturnih institucijah. Pri nas si je pridobil v svoje roke narodni gledališči v Ljubljani t. zv. slov. gled konzorcij. v katerem ie zastopana med drugimi »Jadranska banka«. Razvoj časa ie vsem stanovom pokazal nujnost organizacije proti organiziranemu kapitalu. Industrijski delvec se je organiziral prvi in re-prezentnje danes ogromno silo. s katero kapital mora računati. Duševno delavstvo pa. ki se ga v obilnem številu »fabricira« v šolah in zavodih, ie danes še vedno v milostni odvisnosti od svoiih delodajalcev in se ie začelo resno organizirati šele v zadnjih letih. Med tem ko ima mattusl ■ . no delavstvo danes že veliko moč, se mora duševno delavstvo boriti še za priznanje svoiih organizacij od strani kapitala. Lep vzgled za to nam je mezdno gibanje slov. gled. igralcev, ki so zahtevali potom svoje organizacije izboljšanje svojega gmotnega položaja. Zahtevali so od gledališkega konzorcija zvišanje plač. in sicer onih do 1000 K za 40%, onih nad 1000 K pa za30 %. Konsorcij je odgovoril odklonilno s pripombo, da sta gledališči pasivni in poizkuša sedaj z raznimi mahinacijami In intrigami ne samo pripraviti gledališke igralce, do tega. da odstopijo od zahtev, marveč jim hoče razbiti celo organizacijo. Grozi, da enostavno zapro obe gledališči in s tem spravi nal 200 ljudi, ne všteto družinske člane, ob kruh. Gledališči še nista podržavljeni, Posebna komisija, ki bi se morala za to stvar resno zavzeti, ni storila V, tem pogledu ničesar. Sedal se ja ustanovila druga komisija, ki bo ta stvar rešila tako. da bi se podržav-Ijenje izvršilo do 15. januarja. Podržavljeni obeh gledališč le v nujnem interesu resnega napredka siov, gled. umetnosti in gmotnega stanja gledališkega osobia. Zato organizacija gledaliških igralcev, posebno š« sedaj v fazi mezdnega gibanja, zahteva hitro podržavlienje, kar bo edini izhod, če konsorcij nc odneha, ia kar ie v resnici že skrajno potrebno* Kulturni škandal bi bil. da bi kon-sorcii občinstvu kratkotnalo zapiral gledališči, kadar bi se mu poljubilo* ko ju vendar občinstvo samo vzdr* žuje in igralci hočejo igrati. Še večji škandal pa bi bil. da bi vlada mog'-# kaj takega dopustiti. Javnost sl teg* ne bi pustila nikdar čopasti. In ca ima slovenski gledališki konsorcij res le izgubo pri gledališčih, bo tuut, sam dela! na to. da se izgub prejko-slej iznebi in pospeši podržavljeni«. Izgleda pa. da tega ni še voljen storiti, temveč da mu je mnogo na tem* da spreči z raznimi preiskavami delo organicazije ,in torej tudi zavleč* podržavlienje. Vsi gledališki igralci so nastopili za svoje in svoje organizacije pravice solidarno, zato jim je uspeh zagotovljen. Z njihovo organizacijo so solida/ne vse naše strokovne organizacije. Tudi javnost kot taka stoH na strani njihove organizacije. Gledališki igralci so sigurni uspehov le v Stev. 2. NAPREJ, ——— c — Stran 3. oreanzaciji. Ia kakor so organizacije gledaliških igralcev v Italiii dosegle že mnoge lepe uspehe napram italijanskim gledališkim trustom, take bo uspela tudi organizacija slovenskih gledaliških igralcev. Vladna dolžnost ie predvsem, da se spor čimprei poravna in se ugodi upravičenim zahtevam organizacije slov. gled. igralcev ter da se obe gledališči Čimprei podržavita. Žalostno bi bilo pustiti, da bi napredek mlade naše gledališke umetnosti bil še nadalje odvisen od slabe ali dobre volje par denarnih trgovcev in bančnih profitarjev, ki f?m je gledali šče samo dobro ali slabo rentirajoč se — cirkus. m stranke, JUŽNI ŽELEZNIČARJI, POZOR! Vsi zaupniki vseli katege. ‘ južne železnice se tem potom pc/ vljajo, da se zanesljivo udeleže sestanka v petek, dne 2. januarja 1920 točno ob 6, uri zvečer v Mahrovi hiši. Tajnik. Osrednje društvo kemičnih delavcev' ima svojo redno sejo pred iz-vanredno skupščino dne 6. januarja 19J) v svokm društvenem prostoru. Želi se polnoštevilne in točne udeležbe. Vab? se tudi glavne zaupnike tukajšnjih podružnic Tajništvo .5SDS v Celju. Pevski odsek »Svobode« namerava v kratkem ustanoviti ženski pevski zbor. Sodružice! Pristopite k temu zboru, Dokažite, da umevate tudi žene-proletarke gojiti kulturo v svojih vrstah! Zgiasitve se sprejemajo do 15. januarja 1920 pri sodr. Vehovcu, tajniku »Svobode«, Šeienburgova ulica 5, II. nadstr. Gospodarstvo. Dovoz mineralnih olj. Prve dni meseca januarja dospe zopet transport mineralnih olj iz Poljske. Re-flektanti naj vlože prošnje za odka-zitev blaga najkasneje do 6. jan. 1920 pri odseku za prehrano v Ljubljani. tfajnoveiša p@reilia« DAVEK NA VOJNE DOBIČKE. Predlog finančnega ministra. LDU. Relgrad, 1. »Pravda« poroča: Finančni minister je predložil ministrskemu svetu naredbo o davku ua vojne dobičke. Po tej naredbi morajo plačati davek vse one osebe, ki so imele v vojnem času od 1914— 1919 več dohodkov, kakor so ga imele pred vojno. Pri družbah, ki so dolžne javno polagati račun, je podvržen davku tisti znesek dobička, ki se pokaže po povprečnem seznamku dobičkov, doseženih v zadnjem letu mirne dobe, ako presežek dobička presega vsoto 10.000 kron. Davek se mora plačati finančni upravi, in sicer tako, da se morajo krone zameniad z d'narji. Kar sc tiče pravnih in fizičnih oseb, morajo plačati davek po onem znesku, ki se pokaže, v razmerju med sfcunnimi dohodki, ugotovljenimi v prirodi od ieta 1914— 1918 in med dohodkom, doseženim leta 1914; za leto 1919 pa po dohodku od leta 1911; ako je bil dohodek leta 1911 manjši kakor 20.000 kron, ali če ga sploh ni bilo, se bo računalo, da je bil dohodek tolik. t. j. da je znašal 20.000 kron, ter se bo obdavčil ako skupni dohodki za čas od 1914—191S ne znašajo 30.0G0 kron in za leto 1919 ne presegajo vsote 15.000 kron. Ne bodo .se obdavčili osebni dohodki iz -mesečne plače, pokojnine, dnevnic in doklad, sicer pa se bodo upoštevali vsi dohodki, kakršnegakoli vira. Obdavčenje in izplačevanje bo odmerila finančna uprava, davčni odbori in glavni davčni odboi v Belgradu. Odmerjeni davek se bo smel zavarovati s prepovedjo in drugimi zakonitimi sredstvi. Za netočno prijavljene dohodke se bo kot kazen plačal trikratni davek. Ako bi se zahtevani dokumenti ne predložili v vnocled. se bo to kaznovalo z globo od 1000 do 2000 dinarjev. Plačilo tega davka zastara v petih letih. Domače družbe bodo po tem načrtu morale plačati; 40% od onega zneska, ki ne presega 5% vložene giavnice, 50% od onega zneska, ki presega 5%, vendar ne presega 10% vložene glavnice, 60% od onega zneska, ki presega 10%, pa ne presega 15% vložene glavnice, 70% od onega zneska, ki presega 15% pa ne presega 30% vložene glavnice, 80% od onega zneska, ki presega 30% vložene glavnice. Za tule družbe veljajo druge odredbe. Pravne in finančne osebe bodo morale plačati: 20% od onega zneska, ki ne presega 20.000 K, 40% od onega zneska, ki znaša od 20 0U0 do 30.000 K, 50% od onega zneska, ki znaša od 30.000—50.000 K, 60% od onega zneska, ki znaša od 50.000 do 100.000 K. 70% od onega zneska, ki znaša od 100.000—200.000 K, 80% od onega zneska, ki znaša od 20Q.0uu do 500.000 K. 90% od onega zneska, ki ie večji od 500.000 K. Odmerjeni davki se bodo morali plačati v treh obrokih: prvi obrok 50% v roku 30 dni, drugi pbrok 25% v nadaljnih dveh mesecih, zadnji obrok zopet v nadaljnjih dveh mesecih. Davek se bo moral plačati v gotovini ali v državnih bonih, ki jim je rok že potekel. Kdor bo prijavil, da je dal kdo netočne podatke, dobi eno tretjino plačane denarne kazni. Njegovo ime pa ostane tajno. ODŠKODNINSKA ZAHTEVA ITALIJE. LDU. Ženeva, 31. (CTU) »Seco- fo« poroča iz Rima, da je odškodninska zahteva, ki jo stavi ja Italija bivšim osrednjim državam, določena na 9 in pol milijard lir. Tretjina odpade na 82 zračnih napadov na italijanska mesta. INTERNACIJA VILJEMA. LDU. Berlin, 31. (ČTU.) Kakor poročajo listi iz Londona, je res, da zahtevata francoska in angleška vlada, da se cesar Viljem internira zunaj Evrope. Črna kn jiga slovenskega klerikalizma. (Dalle.) p a t r l’J o 11 !T e km o vanje za z e m. »Krščanski« slovenski ljudski stranki ni bilo zadosti dokazovanje svojega patrijotizma samo s peresom v svojih glasilih in z besedami na svoiih shodih, marveč ie organizirala na zelo široki podlagi v svojih organizacijah v to svrho tudi denun-cijantsko službo. Na ta način ie bilo mnogo ljudi nesrečnih. Najprej je bila na vrsti svobodomiselna, srbo-nlska omladina in to celo še ob času, ? napovedi ni bilo še sluha »e duha. (Žalostno poglavje, ki je še vsem dobro v spominu). Klerikalni profesorji so se ponekod v tem oziru še prav posebno odlikovali. De- nuncirall so vsi klerikalci s prav malimi izjemami. In ko so n. pr. na Dunaju ob času sarajevskega dogodka zaprli dva srbska diiaka samo zato, ker sta bila Srba, je »Slovenec« žalosten zatarnal: Oh. kako pametno so to na Dunaju naredili! »Pri nas pa. ko se gode take stvari, pa se vse to trpi in še celo pred očmi c. in kr. avstrijskih oblasti!« Laž, obrekovanje in denuncijaci-je klerikalcev niso bile brez uspeha. »Slovenec« se je tega zelo veselil in še celo moško pobahal, ko se je SLS očitalo denuncijantstvo in nepoštenost. Potrkal se je na svoja hrabra prsa (ta epiteton mu je bil posebno ljub)) in dejal: »Dal Dokler bo SLS le s prstom gibala, bo držala visoko avstrijsko zastavo!...« (Gola resnica 1) Prav nič v skrbeh za svojo bodočnost ni bila SLS. Saj so jo v višjih krogih dobro poznali in kvalificirali s prav dobrim redom. Nemški klerikalci so se sicer ustrašili, da je tako visoko za njimi prilezel slovenski pritlikovec, katerega so hoteli videti vedno le majhnega petolizca, vendar pa je SLS tako trdno stala na svojih patrijotskih nogah, da je vsa sumničenja od te strani^ z lahkoto in s cinično gesto zavračala, češ: »Naša stranka glede svojega patrijotizma gotovo nobenega zagovora ne rabi, pa tudi ne naše katoliško dijaštvo. ki je v svojem patrijotizmu nad vsak sum vzvišeno.« SLS si je upala tudi grofu Tiszi sineio pogledati v obraz in »Slovenec« ie zapisal: »Kaj si grof Tisza vse dovoljuje!... Ogrski ministrski predsednik je porabil priliko, ko je odgovarjal na interpelacije glede sarajevskega umora, za to, da je prav nesiamno napadel hrvatske pravaše, podtikajoč jim, da hočejo z osuinni-čevaniem celega srbskega naroda ie spraviti sami sebe na vrh. Pravi pati .jot je seveda samo grof Tisza in njegovi prijatelji, med katere spada tudi hrvatsko-srbska koalicija. Tej ie grof Tisza tudi pel visoko hvalo in delal, nai se ta stranka vedno bolj piiUižr.je unionistom, saj so zlasti Srbi verni podaniki krone sv. Štefana Ali ni to velepatrijotično? Pvo-mis.Mte! Grof Tisza zmerja pravaše, ker izrtžajo vdanost cesarju in Av-stiiji! Pravaše je Tisza označil kot prave jugoslov. sanjače, ker namreč stremijo za združenjem hrvatsko-slcvtnskih zemelj pod habsburško krono!... No. mi se ne bojimo... lojalno priznati, da so podvzeli vse lisk. listi so namreč napravili s svojim patrijotičnim pisanjem v najvtš-jih krogih najpovoljnejše utise«... Slovenskim klerikalcem je treba lojalno priznati, da so podvzeil vse do zaoniega, v dosego svoje slave, ki io še sedaj uživajo. Njih slavo si je uoal poveličevati že takrat kljub pogledu na svoj konec slovenski list »Dan«, ki je klical: »Vse, kar pošteno in pravično misli, v boj za resnico in pravico, v boj proti cinični, do kosti korumpirani klerikalni stranki, ki v družbi z našimi -največjini sovražniki kliče rablja nad vse* kar ni klerikalno na slovanskem jugu...!« Res je: SLS je tudi v tekmi za patrijotizem odnesla lavorov venec pred nosom vseh drugih patrijotič-nih strank vseh narodov bivše avstrijske monarhije! (Dalje prih.) Iz Slovenije. Iz Murske Sobote nam oiše več sodrugov. ki služijo tam pri vojakih. Pritožujejo se, da so raztrgani in da imajo slabo hrano. Prekmurci iih zato pomilujejo. Vsem sudrugom voščijo srečno in veselo novo leto. pričakujoč, da se že kaj kmalu po v ne io k svojim domačim. is JT1 Aprovizacila. Vsi krušni komisarji se vabijo, da se zanesljivo udeleže kratke 'seje, ki se vrši v petek, dne 2. januarja 1920 ob 5. uri popoldne v veliki dvorani na magistratu. : "Krušne komisije bodo uradovale v soboto, dne 3. januarja in ponde-ljek, dne 5. Januarja 1920 vsakokrat od 8. do 12. ure dopoldne. Izdajale se bodo izkaznice za cenejša živila strankam, ki so že vložile vprašalno polo, in sicer: Strankam s črkami od A do K v soboto in straau kam s črkami L do Ž v pondeljek. Novih vprašalnih ool krušne ko* misije ne bodo sprejemale in reševale, ker morajo priti preje pred posebni odsek, da presodi, ali je prosilec potreben ali ne. Zamudniki zamorejo oddati svoje pole le na magistratu, in sicer od torka naprej. Zamudnik), ki so že predložili vprašalne pole, pa ne bi prišli h krušni komisiji, dobe izkaznice za živila šele tedaj, ko se to objavi v listih. Izdajatelj Ivan Mlirfar. Odgovorni urednik: RudolS Golouh. Tisk »Učit, tiskarne« v Liubhani. 11 Regrtš hSMica z fcmBsgipa vrtoes v bližnji okolici Ljubljane (v Rožni dolini, Šiški ali Udmatu). Ponuobe pod ,Taltojšeu nakup** na upravo »Napreja“. Wi za lifccije SSftsSTfci Ljubljana, Valvazorjev trg št.7, nasproti Kri-Sanske cerkve. 849 ifiMi se £?reime pri F' ^udsn-Sin’ ijani. nasproti glavne pošte v Ljub-646 f [trn!™ ffrnŠD rab,iene’ dobro ohranjene in Uivdilib gliujb, stojala kupuje po najvišji ceni (frauko Ljubljana) Josip Peteline, Ljubljana. IfcnftiifOiilfS ztnožna tui‘h jezikov (angleščina llgUJIlCtJiia prednost) ter glasovirja se takoj sprejme, ftača po dogovoru. — Ponudbe na poštni predal 79 Ljubljana. 1208 ta fes fcoipo. “?! Ljubljana, Dunajska cesta 31. 1200 Vsem svojim cenj. prijateljem, znancem in naročnikom voščim prisrčno ~ i . srečno novo leto ter se zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam za na-daljne naročbe. AIoJsIJ čevljarski mojster, Zelena jama 128. Smrekove in borove ^ hlode 400 m’S se proda v Vetrinju pol ure od postaje, zložene na kupa v gozdu. Ponudbe do 15. jan. 1920 na IlEstveno aBBtesijEBlraBi Iplarmačnl zavei Drago Beseljak v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abo-nementu ter posamezno cene zmerne. d n K#UH DELIČ, ■»a sfat&r in draguljar nun BBeriB« d. 4 LJubBJftna IggBLSki priporoča svojo IB in lliUUO KUHO za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlatovanje in po-srebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane 1.1 d. Kupuje tudi zlato in srebro tor plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. 377 sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji uprava iNaprelS Franfitaka ulita 6. sgss« CSE 3E 2051P-2UB P!.ESKHHtnLlCn» = Ljubljana =s Rimska cesta 16 naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene. Za vsa tsvrSena dela jamčim dve leti. 9M mm. litin m ste*. § «= EEG1STS0VSHA 7SGEUGS Z OMEJEM) ZifEZO. == 1fl£St©:WSKE ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA SfJ UKADE. NAJt$GD£R-NEJS2 PLAKATE EN VABILA ZA SHODE IN VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NaJg4Ga£KNEj£A UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD« STEBBOTIPMA. ts&g. CZ3E 3E Večje Število pohištvenih mizarjev se sprejme pri tvrdki 1.1. Naglas LJllfelianav Trnovski pristan 8. 978 Agitirajte za naše časopisje! ese: Karbidne svetilke v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki Svetla, Ljubljana, Mestni trg 25. 3E 3SBE Tesače za takojšnji nastop proti dobri plači ter prostemu stanovanju in hrani sprejme „Dom“, deln. družba za lesene stavbe v Zagrebu, Zrinjski trg 17, 988 Gl&vnica: 2^0,900.000 kron. 196 Rezerve okrog 150,000.000 kron. Prešernova ulica SO » lastnem poslopju. rodaja tn n«S?ip vritfneKnlh paplritv; feerzna »molila; sprejfcift in esktfca tfepotev * vestno revizijo Srebalnih efeif.tcv; eair.e-snrambe (Safe-Deposlts) pod lasnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-nienlc; nakazila fn iz«