60 JtevUtaL
« UflMMll 9 (trm. H. BUti 1911
XUV. lem.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavije v upravniStvu prejemac:
celo leto......K 24—         celo leto......K 22*— j
pol leta........12*—    j    ool leta....... lp—
četrt leta........6-—        četrt leta........ 5*50 ;
oa mesec.......2*—   ■   na mesec......, 1*90 ;
Dopisi   naj se frank i rajo. Rokopisi se ne vračajo, (uredništvo s Knaflova ulica it. 5, (v pritličju levo), telefon st. 34.
lakaja vsak dam zvečer lsvssassl asaslfs is
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin*, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
- Posamezna številka vsl|s 10 vinarja*. -
ha pismena naroČila brez istodobne vpoaiatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon it. 89.
.Slovenski Narod* velja po polti: aa Avstro-Ogrsko:                                   za Nemčfjo: celo leto.......K 25'—      cek> leto .....K^"4
cet/t leta    *     I l l      l  6*50  !    M Ameriko in vse druge dežele: na mesec*  .*     I l l .   •  230  '  celo leto.......K 30—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži aa odgovor dopisnica atl znamka C provali i vo: Knaflova ulica Si. S, (spodaj, dvorišče levo), tclefss it.
.Priiotelir naf (h ourtnikov.
Govoril poslanec E. G a n g: 1 v deželnem   zborn   dne 18. februarja 1911.
Visoka zbornica!
Govoril bom popolnoma mirno, kratko in stvarno, tako kakor zahteva dostojnost te visoke zbornice in kakor to zahteva stvar sama.
Iz prejšnje razpravo, ki se je vršila o nujnem predlogu g. poslanca dr. Šusteršiča o pospeševanji] zadružništva, je bilo povzeti, da so vse -tranke v tej visoki zbornici prekinjene z mislijo, da je treba jrledati na to, da ohranimo eksistenco vsakega posameznika. In gospod dr. Susteršič je naravnost rabil besede, da moramo varovati občno korist. Res je to! Toda ako pa nimamo močnih posameznih eksistenc, potem je tudi gospodarska veljava celega naroda uc-mogoča. In že iz tega razloga je utemeljen moj nujni predlog, ki meri na tc, da posestnika Alojziju Kobaln v Idriji ne poderejo prej njegovo betonske kleti, dokler ne pride rešitev upravnega sodišča.
Odlok deželnega odbora z dne 3. oktobra 1910, SI 15-603, razveljavlja namreč stavbno« dovoljenje županstva v Idriji, ki dovoljuje posestniku in i?ostilniearju Alojziju Kobalii v Idriji h. št. 195, da sme prizidati svoji hiši klet iz betona. Ta odlok ukazuje, da Tr,ora Kobal to klet podreti, a proti temu odloku je vložil Kobal pritožbo na upravno sodišče. Toda deželni odbor temu prizivu ui priznal odložive itioci, in sicer zaradi tega ne, ker za to niso dani pogoji ^ 17., zakona z <oie 22. oktobra 1875.. drž. zakona -t. 36 iz leta 1876. Deželui odbor namreč piše takole (bere):
5>Po tem postavnem določilu so Ima na prošnjo stranke, ki se priloži na upravno sodišče proti odločbi p pravnega oblastva, priznati dotični piitožbi odloživna moč,
1. če takojšnja izvršitev ni po- 1 trebna iz javnih ozirov. in
2. ako bi se stranki s to Izvršitvijo provzročila ncnadomestna škoda. Oba pogoja morata biti dana, da se more priznati odloživna moč.«
Po mnenju deželnega odbora pa ta pogoja nista dana in zato se mora klet podreti. .Jaz se pa u soja m dokazati .da sta oba ta pogoja, kakor jih aahteva državni zakon z dne 22. oktobra 3875, dana. Prvič javni oziri. Se-
daj, ko je Kobal postavil to betonsko zgradbo ob svoji hiši, je dana veliko večja varnost v slučaju ognja, nego je bila prej, in sicer že zaraditega, ker stoji ta zgradba v višini dotične ceste in je mogoče v slučaju ognja brizgalnico zapeljati čisto vrh terase. Od tam se da veliko lažje gasiti, kakor se je dalo prej in kakor bo mogoče pozneje, 6e to zgradbo podero, ker leži dvorišče pod cesto. Dragic je hiša št. 198 sama dobila večjo vrednost in večjo trpežnost zaradi tega, ker je ta zgradba — klet namreč — sezidana ob eni celi strani hiše in ima hiša zato ugodnejši in trdnejši temelj, kakor <zn je pa imela poprej. Toliko k 1. točki, ^ 17.
Točka 2., ^ 17., prej navedenega zakona je pa utemeljena s tem, da se s tem prisilnim podiranjem prizadene Alojziju Kobaln ncnadomestna škoda. Nevarnost j«', da se s tem tega mladega obrtnika, ki ima poleg tega tudi obremenjeno posestvo, lahko gospodarsko popolnoma, uniči. Zgradba ga stane 6000K, sedaj mu bodo zopet narasli stroški za podiranje, mnogo stroškov je pa iaiel tudi že s tem, <!a je izknsal to stvar mirnim potom uravnati. (Poslance dr. P e g a u : > Zahvali naj se tistim, ki so £ra v to zapeljali! On je pri županstvu pismeno izjavil, da bo to zgradbo!«) Resnica je to-le: Kobal je zgradil klet pred pravomoćnost jo stavbnega dovoljenja »Poslanec tir. P e g a n : Kljub prepovedi!), ampak zgradil jo je v dobri veri (Poslanec dr. Pegam »V slabi veri! Pri županstva je podpisal izjavo, da ve, da mora piičeto »tavbo podreti!«), pravim, v dobri veri, ker je bil prepričan, da bo deželni odbor uvidel ueopravičenost ugovorov, ki so jih vložili proti tej zgradbi. Pred enim dobrim ietom smo imeli v Idriji podoben slučaj, ko je nekdo drug zgradil še veliko večjo stavbo, kakor pa je ta Kobalova, in ki jo danes lahko cenimo na 100.000 kron. V zadevi dotične stavbe je vložil c. kr. gozdni erar ugovor proti stavbnemu dovoljenju. Ampak v tistem primeru, ko* je v Idriji vladal gerent, se ni na ugovor gozdnega era rja nihče oziral, zgradbo so gradili naprej in so jo tudi izvršili. A nikomur ni prišlo na misel, da jo je treba iz stvarnik ali kakih drugih ozirov podreti. (Poslanec dr. Pega n : »Ker se ni deželnemu odboru naznanilo!«:) Resnica je, da je bil takrat vložen proti dotični stavbi ugo-
vor od gozdnega erarja, da je gerent dobro vedel za ta ugovor, toda zgradbe niso ustavili, ampak so jo vršili naprej in jo tudi dovršili, kar je bilo čisto prav. Takrat ni bil pri komisi-jonalnem ogledu navzoč noben strokovnjak. Komisijonalnega ogleda v zadevi Kobal« ve zgradbe sta se pa udeležila strokovnjaka arhitekt Karel Holinskv iz Ljubljane in c. ki. stavbni polir Vidmar iz Idrije. Oba ta dva strokovnjaka sta izjavila, da ni absolutno nobenih ugovorov proti tej zgradbi, ampak da bo ta zgradba v vsakem pogledu le v kras in korist za hišo samo, za okolico in za mesto sploh. Saj je to stavbo dobila hisu lepše lice in trdnejši temelj, kakor #a je imela poprej. Torej lahko konsta-tujem, da je opravičeno domnevanje, ki vlada v Idriji, da *e V primeri z zgradbo, ki so jo izvršili pred letom dni, in v primeri z zgradbo Alojzija Kobala, ki bi jo treba sedaj podreti, ni postopalo popolnoma nepristransko, ampak se zbuja domnevanje, da so tudi tukaj vzeli v roke dvojno mero! (Poslanoe dr. Novak: »Tako je!« — Poslance dr. Pegan: »Od strani županstva!«) Zdaj pa res ne vem, ali ima besedo dr. Pegan, ali jo imam jaz! — Takrat nismo v Idriji imeli župana, kakor sem že povedal,
ampak gereota, in tedanji gerent ni ustavil dotične stavbe, med tem, ko je <edaj županstvo ustavilo Kobalovo zgradbo. (Poslanec^ dr. Pegan: »Županstvo je ni ustavilo!«) Županstvo jo je ustavilo, saj je Kobala celo kaznovalo, ker ni ustavil nadaljevanja svoje zgradbe. Torej je resnica, da se deželni odbor pri tem ni oziral na mnenje strokovnjakov. In ako se ni hotel ozirati na mnenje dotičnih strokovnjakov, ki sta bila navzoča pri komisijonalnem ogledu, bi bil lahko poslal k dotiču emu komisijonalnem u ogledu svojega strokovnjaka, da bi se prepričal, ali so dotične pritožbe upravičene ali ne. (Poslanec dr. Novak: »Tako je!«) V dokaz, da tukaj javni oziri ne igrajo nobene vloge, naj navedem dejstvo, da sta tisti dve sosedi, ki sta ugovarjali zgradbi, morda iz politiškib.a ne iz stvarnih ozirov pripravljeni preklicati vse te javne ozire, ako bi se Kobal zavezal plačati vsaki po 50 K letne rente. (Poslanec dr. Pegan: »O tem nič ne vemo!«) Torej je treba čuti dva zvona, da se resnica prav spozna. Ako bi se torej Kobal zavezal jima plačevati vsako leto po 50 K, bi
takoj preklicali vse isvoje ugovore proti tej stavbi, potem bi tudi ne bilo nobenih javnih ozirov. (Poslanec dr. Novak: »Prav dobro!«) Seveda, Kobal ne more sprejeti te ponudbe, ker je tak vsakoletni izdatek za obrtnika vendarle preveliko breme, in ker je prepričan, da njegovih nasprotnikov niso do vedli do teh ugovorov nobeni stvarni razlogi, ampak samo osebno in politiško* nasprotstvo.
To so stvari, ki utemeljujejo, rekel bi, iz stvarnih razlogov moj nujni predlog (Odobravanje.) Na drugi strani sem pa mnenja, da bi se deželni odbor v takem slučaju, kakor je
iiroveru.
ko
■re <'a
eksistenco obrtnika, ki je komaj začel izvrševati svojo obrt in ki ga s tem, ako deželni odbor izvede svoj sklep, gospodarsko za vedno uniči, da bi se torej deželni odbor pri takih sklepih in odločba]] ne smel držati samo mrtve črke paragrafa, ampak bi moral upoštevati tudi čut pravičnosti. (Poslanec dr. Novak: »In človekoljubja!«) Potem bi gotovo ne prišlo do tega, kar nameravajo sedaj v kratkem storiti!
Jaz mislim, da bi v tem primeru ne trpela avtoriteta deželnega odbora čisto nič, ako deželni odbor z izvršitvijo svojega sklepa počaka toliko časa, dokler ne izreče upravno sodišče svoje zadnje besede. (Klic v središči: : »Tako je!«) Ako upravno sodišče razsodi, da stoji deželni odbor na pravem stališču, bo moral Kobal svojo klet podreti, ako se pa upravno sodišče izreče, da to stališče deželnega odbora ni pravo, potern pa nastane za Kobala^ če bi moral svojo klet takoj sedaj podreti, ncnadomestna škoda, in to tembolj, ker ima klet napolnjeno i vinsko zalogo, ki jo potrebuje za izvrševanje svoje obrti. Na vsak način je torej nujnost mojega predloga utemeljena. (Odobravanje.)
Seveda, ako stoji deželni odbor na stališču, da mora čuvati svojo avtoriteto, je to čisto prav. In če je Kobal storil kaj napačnega, nimam stranu, da ga ne zadeue zaslužena kazen, Ampak jaz sem prepričan, da se nikakor ne da opravičiti postopanje deželnega odbora, ki hoče udariti Kobala i najhujšo kaznijo. Saj bi se našla lahko tudi druga pot za rešiiev tega vprašanja in za rešitev avtoritete, ako bi deželni odbor poleg strogosti vodila tudi pravičnost in človekoljubje. (Poslanec dr. Novak: »Prav dobro!«)
To so torej razogi, ki po moji sodbi dovolj utemeljujejo nujnost stavljenega predloga, in samo prosim, da visoka zbornica sprejme moj nujni predlog, ki se glasi (bere) :
»Deželni odbor se poživlja, naj ne da toliko časa podirati betonske kleti, ki jo je prizidal k svoji hiši št. 198 posestnik in gostilničar Alojzij Kobal v Idriji, dokler ne pride razsodba upravnega sodišča.
Ta predlog naj se obravnava v smislu § 22. poslovnika.«
K sklepu pripominjam samo še to-le: Iz medklicev gospoda poslanca dr. Pesrana sem povzel, da deželni odbor o eeli zadevi ni bil prav poučen. Meni se zdi popolnoma napačno, če se zahtevajo informacije samo od ene strani. (Poslanec dr. Pegan: »Zahtevali smo jih od županstva!«) Idrija šteje po zadnjem ljudskem štetju 0100 prebivalcev in enega samega Oswalda, ki vlada vseh drugih 6100, in tako se mi zdi, da so v zadevi Ko-balove zgradbe prihajale SmStO od enega vse informacije, kar gotovo ni prav! Zaradi tega sem smatral za svojo dolžnost, da poučim tako deželni odbor, kakor deželni zbor tudi od druge strani. (Poslanec dr. Pegan: »Hvala za pouk!«) Prosim! — Za resničnost razlogov, ki sem ž njim zagovarjal in utemeljeval ta svoj nujni nredlog, pa jamčim z vsem svojim oošteTrjern! (Odobravanje v središču. — Poslance dr. Pegan: Odi $m<1 se držali poročil županstva!«)
Nujnost predloga so klerikalci in Nemci odklonili ter so tako v lepem soglasju pokazali, kako iskren« prijatelji so domaČih obrtnikov!
Politična kronika.
Pododsek za državne uasta\-ijence je včeraj objavil poročilo o posvetovanju o 5. oddelku službene pragmatike, v katerem se govori <> disciplinarnem postopanju. Kot redovne kazni se navajajo opomin iti denarna globa. Minoritetni votlim zahteva, naj se odpravi denarna globa in naj se namesto nje postavi ukor. Dočim v vladni predlogi ni določena za uradnike centralnih uradov prizivna instanca za disciplinarne razsodbo, zahteva pododsek, da se pri vsakem centralnem uradu ustanove dve disciplinarni komisiji, od katerih naj fungira ena kot pri-
LISTEK.
SKušn tuš Toimžo
Šaljiva povest;   spisal L. Šepetavec. (Dalje.)
Kaj je bilo — govori — vendar - povej — kdo te je napadel — kje je morilec —I Ježeš Marija — ves je omamljen!« tako je vse križem vpilo.
Kdo me je napadel? Oh, možje, čarovnica me je napadla; da, možje krščanski, pr*:vn čarovnica. Na goreči metli jc jezdila in me z metlo oplazila in me podrla. In zasmrdelo je za njo in pošast se je na glas zasmejal« in sH vzdignila visoko v zrak.«
»Ali je res — čarovnica - ali je mogoče—vojska bo — ne, potres bo,«
___tako in enako so vzdihovali ljudje
v svoji preplašenosti, se prekriže val i in občudovali Krmežljavčka, da je sploh še živ.
Tedaj pa je zaklical osoren glas iz višave:
»Seme — spat pojdite! Krmež-ljavček je spet pijan, pa se mu blede.«
To razodetje je prišlo z okna poleg župne cerkve. Čuvši ta osorni glas, so se ljudje obrnili in se odkrili z največjem spoštovanjem, kajti
na oknu je stal v vsi svoji mogočnosti crospod Matevž Štebalar, po božji nemilosti župnik v Mračnem selu, strah vseh moških in ljubljence vm ara ženstva v njegovi fari, zlasti odkar ni bilo kaplana.
V trenotku, ko je proglasil župnik Krmežljavčkovo pripovedovanje za bajko, Krmežljavčka samega pa za pijanega, je zbrana množica bila takoj župnikovega mnenja. Kajti v Mračnem selu so vsi prebivalci od prvega do zadnjega načeloma verjeli vse, kar je župnik rekel in bili so ponosni na to, da nimajo nobenega lastnega prepričanja in da svoji lastni pameti nič ne zaupajo. Toda Krmežljavček, ki je kraj vse svoje velike verske gorečnosti na dnu svoje duše gojil veliko sovraštvo do župnika, ker mu je ta svojo črnolaso kuharico, hudo Nežo, nsilil za ženo, sam pa vzel plavolasko v farovz, si je bil poleg slabosti v nogah in vročine v glavi nabral to noč tudi poguma neverjetno mnogo, zakaj v treznem stanju se je odlikoval samo po svoji strahopetnosti. Očitanja, da je pijan, sploh ni rad slišal, a ker ga jc vrh tega župnik Matevž Štebalar še dolžil, da se mu blede, je popolnoma pozabil, kako spoštovanje je dolžan svojemu dušnemu pastirju.
»Kdo pravi, da sem pijan .';< je zakričal razkačen. »Vi ste pijani, vi vsi skupaj ste pijani! Celo leto ste pijani! Noč in dan ste pijani! Jaz pa nisem pijan. Samo od bude službe sem truden, da me je čarovnica podrla z
gorečo metlo. Cisto natančno sem jo videl. A podrla me je ravno, ko srni jo hotel aretirati.«
Krmežljavčkovo razsajauje je ujezilo zbrane tržane in cela ploha psovk se je vsula na nesrečnega policaja.
»Gos|>od župnik so rekli, da si pijan, in če gospod župnik tako rečejo, je res,« je zaklical prvi občinski svetovalec.
Toda Krmežljavčku ni v tem trenotku imponiral niti župnik, niti prvi občinski svetovalec.
»Gospod župnik so sami pijani,« je odgovoril nesramno. »Več ga spijo na dan, kakor jaz ves teden.
Zdaj pa je pri zbrani množici izbruhnilo ogorčenje. Takega žaljenja svojega župnika niso še doživeli. Vsi naenkrat so se zagnali v Krmežljavčka, ga vrgli v sneg in ga začeli suvati in brcati in lasa ti in psovati.
»Gospoda je razžalil — ta rurha — ta pijanec--«
In tolkli so po Krmežljavčku in ga zopet suvali in zopet vlekli za lase.
Župnik Matevž Štebalar pa je stal na oknu in s čuti iskrenega zadovoljstva gledal, kako naglo in izdatno so mu njegovi pokorni in pijani verniki izvojevali zadoščenje. Ko se mu je zdelo, da je Krmežljavček za svojo predrznost dovolj kaznovan, je dvignil roko in zaklical:
»Možje krščanski, bodite usmiljeni in prizanesljivi. Zahvaljujem se vam  za  vašo udanost in zvestobo*
Spet ste i>okazali, kako vzorni kristjani da ste. Zdaj pa vas prosim, bodite usmiljeni Samaritanei in nesite Krmežljavčka ne njegov dom. To bo zapisano med vaša dobra dela in plačilo ne bo izostalo.«
Krščanski možje iz Mračnega sela so svojega župnika takoj ubogali. Malo so se med seboj pomenili, potem pa so štirje možje dvignili Krmežljavka iu ga na pol nesli, na pol pehali proti njegovemu domu. Ostali so se vrnili v krčme, župnik pa je zaprl okno.
Usmiljeni Samaritanei. ki so Krmežljavčka spravljali domov, so izrabili dano priliko in so vso pot svojo žrtev prav neusmiljeno oštevali ter svoje besede podkrepljali s sunki in z bunkami, a Krmežljavček je bil tako slab, da ni mogel odgovarjati in je same vzdihoval in bolestno ječal.
Pri gradu, v katerem so bili nastavljeni uradi in kjer je imel Krme-željavček med župansko pisarno in zapori svoje gnezdo, so pa usmiljeni Samaritanei obstali in na mah utihnili. V gradu je bila namreč sodnija, pred katero so imeli prebivalci Mračnega sela že od nekdaj največji re-spekt in vrh tega v gradu je stanoval tudi mož, prav krotek in prijazen mož, ki je pa imel slabo navado, da je vsak uradni pogovor končal z besedami: »V imenu njegovega veličanstva ... štirinajst dni zapora in dva posta,« zaradi česar so ga prebivalci Mračnega sela skrivaj imenovali liberalnega Herodeša. Cim so se nami!je*
ni Saruaritani pred gradom spomnili sodnije in liberalnega Herodeža, jim je stopil pot na čelo. Tiho stopajoč po prstih, so nesli Krmežljavčka do njegovih vrat in ga tja prislonili, pozvonili so skromno in komaj slišno in potem zbežali kakor da so zakrivili zločin ali kakor bi se bali, da se ue-nadoma kje prikaže Herodež in jim zagrmi že tolikrat slišane besede: »štirinajst dni zapora in dva posta.ee Krmežljavček je slonel ob vratih svojega stanovanja; vedel je, da je blizu hude Neže in to je vplivalo, da je bil zopet samo »ta seagani Bolte-žar«, saj je bila huda Neža zanj avtoriteta vseh avtoritet. Neža Krme/ 1 javka je bila sicer šele trideset let stara, dočim je Krmežljavček že izpolnil petinštirideseto leto, a vzlie temu je bila v svojem kraljestvu mogočnejša kakor župuik Matevž Štebalar v svoji župniji in zlasti je vladala »ta scaganega Boltežarja« s kruto eneržijo. Neža je ukazovala iu Boltežar je ubogal z mučeništfo uda-nostjo, kajti Neža je imela hranil-nično knjižico s čedno vlogo, Neži se je imel Krmežljavček zahvaliti, da jc dobil službo občinskega redarja iu Neža je imela v osebi župnika Matevža Štebalarja mogočnega pokrovitelja, pred katerim se Krmežljavček samo tedaj ni tresel, kadar je bil popolnoma v oblasti vinskih duhov, zlasti od tedaj, kar je župnik srdito poteptal nekaj ponižnih poskusov Krmežljavčkovih, pridobiti si v zakonu trohico ravnopravnosti.
zivna instance. N* predlog disciplinarnega zagovornika ali obdoiženega
uiadnika sme načelnik centralnega urada, če se iz gotovih vzrokov more dvomiti o nepristrano«li pristojno disciplinarno komisije, delegirati drugo komisijo. Odpustiti so sme uradnik le takrat, če se najmanj štirje ali pet članov disciplinarne komisije za to izreče. Obdolženi uradnik si sme kot zagovornika vzeti tudi uradnika svojega resorta. Minoritetni votum zahteva celo, naj bodo zagovorniki odvetniki. Obravnave se vrše tajno, vendar pa imajo dostop trije uradniki, katere določi obdolženec kot svoje zaupnike.
*
Nemški poslanci hočejo na vsak način iti v Kini. Dr. Steinvrcnder je izjavil, du ofici jalnih priredb ne bo. če ne bo do tistega časa v avstrijskem pari amen t n ugodno rešena predloga o laski pravni fakulteti. »Neue Freie Pressee pripominja, da krščanski socijalisti niso nič kaj navdušeni za tO potovanje in da hočejo za vleč i rešitev fakultetne predloge. Ravuota-ko bodo tudi Slovenci nasprotovali iz principijalnih vzrokov. Vendar se bo delovalo na to, da m> predloga resi še pred drugim branjem proračuna. To bi pa bilo le mogoče, če se hitro končajo debate o agrarni resoluciji in rek rut nem kontingentu. — Kakor je pa danes položaj, bodo krščanski soeijajisti le težko odnehali. Neki krščanski socijalist je celo nagovarjal laške poslanec, naj privolijo, da pride predloga o laški pravni fakulteti še-le po Veliki noči na dnevni red. Toda ti so to ogorčeno zavrnili.
ti *
i
A* ogrskem državnem zboru .>e
,io začela generalna debata o državnem proračunu za leto 1911. Poročevalec posl. Roland Hegedua je pojasnjeval proračun in zahteval, naj se predvsem za to skrbi, da se zvišajo dohodki. To je pa le tedaj mogoče, 6s se progresivno zvišajo dohodki od vojaških taks, če ss progresivno zviša davek na dedščine in davek na špirit. Pristaš Kossuthove stranke posl. Paizs je izrekel nezaupanja vladi, ker z odprtimi rokami ugodi vsaki zahtevi militarizma, »ločim ne upošteva dovolj kulturelnih in gospodarskih interesov dežele. Pristaš agrarne stranke posl. Bzabo se je izrekel zoper zvišanje davka na šopirit in zoper uvedbo monopola za vžigalice. Debata je hiln nato -zaključena.
*
V hrvaškem saboru so včeraj nadaljevali adresno debato. Pristaš Starčevičeve stranke posl. dr. P e -( r i č i ć je kritikova] adresno predlogo odsekovo. Naglasa 1 je, da mora adresa hrvaškega sabora očitati me-rodajnim faktorjem obupni položaj hrvaškega naroda. Odvisnost Hrvaške orj Ogrske je vsega tega kriva. HrvaŠko izrabljajo Madžari in Nemci. Tuji elementi ne ogrožajo samo gospodarske, temveč tudi narodno eksistenco Hrvatov, Nemci 90 na Hrvaškem že tako močni, da imajo celo poslanca, ki sedi v hrvaškem saboru, ne da bi znal hrvaško. Ostro je nato kritikoval adreso pljačke stranke. Ko je posl. A k a a i e napravil neki medklic, mu je posl. Kadi č zaklical: Držite svoj gobec! Nato mu je odgovori] posl, A kači č: Molčite vendar! Tri dni smo poslušali vaše btidalosti! P r e d sodnik je opomnil posl. H a tU e a. V popoldanski seji je govoril posl. dr. Anton K a d i č o učiteljski pragmatiki.
Odsek za zadeve hrvaškega sa~
*H>ra je imel včeraj sejo, v kateri so se posvetovali o poslanskih dijetah, ki so bile že o Božiču plačljive. Ban T o m a š i e se je izjavil, da ne more dijet izplačati, ker niso še dovoljene V proračunu. Temu je ugovarjal dr. Lorkovic, da se potem tudi plač uradnikom in banu ne sme izplačan, ker tudi še niso dovoljene v proračunu. Ban dr. T o m a š i ć hoče najbrže z junktimom med proračunom in dijetami pritisniti na opozicijonalne stranke, da sprejmejo proračun.
Nemški cesar obišče našega cesarja. Obenem se pa snide v Benetkah z laškim kraljem Viktor Emauu-elom, in sicer med 25. in 27. marcem.
Na Grškem >so se vršile demonstracije za ohranitev pismenega jezika, ki je baje v nevarnosti. Dijaki so sklicali pred vseučilišče veliko ljudsko zborovanje. Po zborovanju je množica demonstrirala pred kraljevo palaoo in pred stanovanjem ministrskega predsednika. Orožniki so morali intervenirati.
s s *
V Mehiki je položaj zelo ueva-ren. Revolucijonar Madero je sporočil waabingtonskim zastopnikom velevlasti, da garantira za življenje in lastnino inozemcev, če pride on in njegovi pristaši ua krmilo vlade. — Jz New Varka poročajo, da vlada v ceji severni Mehiki panika . Železnice in brzojavi so povsod porušeni. Oblegajo manjše kraje, katerim so
zabranili ves dovoz. Boj na Agua Frieta je opazovalo tisoč Amerikan-eev. Kevblucijonarci so bili odbiti ter so izgubili 22 moe.
Med Mehiko *i Japonsko se je
baje sklenila pogodba. »North • American« poroča, da je predsednik Diaz sklenil z Japonsko tajno pocodbo, po kateri se bo naselilo 15.000 bivših japonskih vojakov v Mehiki kot delavci in farmerji. Ti naj potem takoj oblečejo mebikanske uniforme ter gredo v boj zoper upornike. Kakšno plačilo bodo za to dobili Japonci, ni znano. To japonsko invazijo je baje preprečilo postopanje Združenih držav. Predsednik Diaz se zaradi tega baje zelo jezi.
i
Na Kitajskem se razširja anti-ruska agitacija. V bližini Vladivosto-ka se zbira kitajsko vojaštvo. Vsak dan imajo strelne vaje. Tudi v Mandžuriji že oborožujejo milieo. Iz inozemstva uvažajo orožje in železnice neprenehoma uvažajo provijaiit. Vsi itsti so mnenja, da je položaj zelo resen.
S A
Republiko   Guateinalo so kupili
Kapitalisti. Kakor poroča »Ncwyork American«, jo večje število kapitalistov pod vodstvom Clark, kupilo tričetrt republike Guateinale. Psta-novili so družbo s kapitalom 75 milijonov iu bodo ta kapital zvišali na 100 milijonov. Predsednik republike Guatemala je dal tej družbi izključno pravico, izkoriščati 30 milijonov a k rov, torej skoraj dve tretjini dežele. Družba ho izkoriščala vse rudnike, gradila  telefonske in brzojavne
.veze m prevzel* javno uprave le
pokrajine.
ftaiersko.
Nemške ljudske šole na slovenskem Štajerskem.   Po šeiuatizmu, ki
ga je nedavno o staj. ljudskem s*4-sivu izdal »Steier. Lehrcrhumu, je na slov. Spod. Štajerskem 333 ljudskih šol. izmed teh je mimo mestnih ljudskih šol v Mariboru, Ptuju in Celju le 27 -nemških«:. Od tek vzdržuje dežela 23, nemški »Scimh ere.in« pa 4. Te »nemške* Sole pa, ki jih vi ejide-1 posečajo -- slovenski otroci, imajo nastopni kraji: Vojnik «'iraz-rednieo). Štore pri Celju ("Jr.), Ormož    (4r.),   Konjiei   (lr.), Vitanje
<«r. >. Sevnica (šulvereinska 3r.), Ljutomer t-h\j, Muta (4r.). Mahren-berg (4r.j, Sobota (2i\), Studenci pri Mariboru (b"r.), St. Ilj <2r.), I>?i-*• rsberg-Ka rčevina <3r.). Poker je (-r.), Pobrežje (6r.), Radvanje f4r.), Razvanje <'2r.). Tezen (2r«), Brežice (4i\), Bogatec-Slatina (3r.), Šoštanj (šulver, 2r.), Velenje (šnlver. -r.), Laški trg (4r.), Hrastnik (3r.), Slov. Bistrica ''2t\), Pragersko (šulver. 2r) in Slov. Gradec (4r.). — Vidi se, da se »Nemcem« med Slovenci na Štajerskem ne godi kaj slabo. — Skoraj pol milijona štajerskih Slovencev pa nima niti ene meščanske šole! In kdo se briga za tisoče in tisoče Slo-veneev. ki so uslužbeni pri raznih nsdokopih in industrijaInib podjetjih na Srednjem in Gorenjem Štajerskem?! Živ krst ne. Ves slov. naraščaj v teh krajih je skorai povrni izročen narodni smrti ... To dejstvo pač spet kaj jasno kaže, kako se v ljubljeni naši Avstriji povsod skrbi za Nemce, kako pa za — Slov ne. Diffieile . . .
Od Sv. Lenarta v Slov. gorhah. Oba sta torej nedolžna, Stupio; in Tiplič. Vse jc bila le gTda laž - - liberalno falotstvo«. Čudimo se samo, da so bili na dan volitve vsi Slovenci o teh dveh tiči h istega mnenja. Vsaj neka tolažba za opsovanega dopisnika, kojega ime pa je junaški Tiplič v svojem »Pojasnilu« prav vestno izpustil, čeravno tnu je prav dobro znan. Jc pač vedno enak junak. Iz zavetja psovati, to zna, in se kako! Z ozirom na obe izjavi gori navedenih gospodov smo prisiljeni razodeti širši javnosti pravi vzrok postopanja teh dveh junakov. Oba gospoda pa iskreno prosimo naj v eni prihodnjih številk blagohotno imenujeta tudi sledeče »podlo laž«. Notar Fran Stupica je imel svoj čas neko posojilo pri posojilnici v Ribnici v znesku čez 30.000 K, iu to proti prav nizkemu obrestovan ju. Vsled denarne krize je bila ui posojilnica v jeseni prisiljena zvišati Francetu Stupici obrestno moro. Tega pa ni hotel Stupica dopustiti. Po kratkem sklepu se je l>eljal slovenski notar Fran Stopica K najhujšemu nasprotniku vsega slovenstva, peku Orniku v Ptuj ter ponižno prosil njega ter pajdaša dr. Plahkija za kako ceno posojilo. Razume se^ da sta ta dva z vesoljem sprejela najnovejšo izdajico ter mu takoj dala posojilo kar 40.000 K in to po željeni obrestni meri. Za letnih 000 krou je prodal tedaj akademik Fran Stupica svojo narodnost, Stupica ki ima letno najmanj 12.000 kron dohodkov. Teh 000 kron se jc bal zgubiti, rajši je zapustil vse. Stupica — je li to laž? Dr. Tiplič ima distrikt Sv. Juri — pa ne stanuje v njem. Radi tega  so mu napravili Nemci in
neuOkutarji že mnogokrat sitnosti z
ovadbami na deželne oblasti. Kot di-
striktni zdravnik ima 600 kron letne plače, zaslužek dr. Tipiiča pa tudi ni manjši od njegovog n sodruga notarja. Tiplift se je bal za teb 600 kron. To je namreč v svoji znani neumno* sti sam priznal. Par dni pred volit-vijo predložila se je namreč v skup« ni seji neka pritožba radi volilnega imenika, katera se je imela v smislu sklepa podpisati od vseh. Vsi so to storili, le dr. Tiplič Je decidirano izjavil, da tega ne more storiti, ker se boji, da bi ga potem Nemci napadli in bi bil njegov distrikt v nevarno« sti. Te svoje izjave se je tudi zvesto držal. Zato, ker je bil v nevarnosti, da bi mogoče zgubil 600 kron, je raje pobegnil. Vse njegove besede v izjavi so bile le pesek v oči. Zakaj ni vsega tega povedal somišljenikom, ki smo sedeli v krčmi pri Arnnžu, zakaj ni prišel vsaj za trenutek t je, da bi naznanil vse to, kar ga vleče iz komisije ? Radi borih 600 kron se je bal nem skuta rje v — in »k šef t« je njegov prvi in zadnji zakon. Radi »kšefta« je on Slovenec, klerikalec — in zdaj nemškutarski' podre pni k. Tiplič — popravil
Iz Središča, Pod naslovom: »Karriere eines deutscheu Steirers iu Amerika« poroča graška ^Tages-post«, da je bil imenovan gosp. Leopold Friedrich, dosedanji ravnatelj druge največje banke v Sev. Ameriki: »Na t i on al ban k of Comraeree < v Ncw Vorku, za ravnatelja »American Smelting aud Resining Conjpa-ny<\ Ta družba ima delniške glavni« OS 115 milijonov dolarjev jn je največji producent zlata, srebra in svjn-ea na svetu. G. Friedrich je bil leta 1900 tajnik pariške svetovue razstave za Bosno iu Hercegovino, potem pa se je preselil v Novi York. — Kar pa se tiče njegovega štajerskega m mštva, bodi povedano, da jc sin tukajšnje židovske rodbine, ki velja za slovensko i u se je pri ljudskem štetju tudi vpisala za tako.
Drobne novice. (Dva s a m o -m o r a v Mariboru.) lBletni trgovski pomočnik Vilibald Vollgru-ber iz Sv. Lovrenca uad Mariborom, nastavljen pri trgovcu Fontani, se je v soboto zjutraj v »Bcrgwaldux ustrelil. — Obesil se je v Magda-lenekem predmestju 461etni delavec Jakob Kranjc, doma od Selnice. Bojda se mu je zmešalo. — Nevarna igra z orožjem. 17letni ključavničarski učenec Ivan Lorbok je te dni v Studencih pri Mariboru za šalo meril s flobertovo pištolo na 15let-nega tovariša Plejuška. Pištola se je sprožila in naboj je zader Plejuška v pleča. — R a z b i j a č. Zidar Vin-ceneij Cerkovnik je kuhal že dalje časa hudo jezo na nekega Puha v Stražali pri Št. IIju. Te dni je šel k njemu v krčmo in mu vrgel vrček s pivom v obraz; tudi je razbil več kupio. Ker so ga odpravili iz gostilne, si je šel jk> pomoč in razbijal dalje. — Svinjski sejmi se zopet prične v Ptuju iu Ormožu.
Občinske volitve v Vuzenici so se končale s popolno zmago Slovenec v v vseh treh razredih. V prvem je znašala slovenska večina 1, v tretjem blizu 30 glasov: v drugem ne so Nemd spravili skupaj komaj 4 glasove. Čestitamo zavednim narodnjakom v Vuzenici na lepi zmagi!
Iz Celja. Med prvake renegat-ske klike v Celju se sedaj rine lesni trgovec v Gaber ju J ar mer, dasi si je nabral celo svoje premoženje od Slovencev. Ko se jo vršila otvoritev »Narodnega doma« v Celju, so ueki zagreb&ki II rva ti na kolodvoru vrgli nekega Jarmerja, kateri jih je grdo izzival in celo napadel, na tla in ga vsega opljuvali zato, ker je zatajil svoj hrvaški narod in postal renegat. Hudobni Ijttdje trdijo vedno, da je lesni trgovec Jarmer in ta opljuvani in od htstnih rojakov obsojeni Jarmer ena in ista oseba. Pričakujemo v celjski »Vabtariei« kakega pojasnila.
Iz Gradca. ( K ti o 1 e t n i k ustrelil tovariša enoletni k a. ) V soboto so se zbrali v stari domobranski vojašnici enoletniki že pred 2. uro v sobi, kjer imajo poduk. Enoletnik Takovskv je ogledoval re-petirno pištolo, ki je bila v sobi zaradi nazornega poduka. Nabil jo je i u naenkrat se je sprožila, krogla je zadela tovariša Orzana v glavo. — Kriknil je in se mrtev zgrudil. Krogla mu je šla skozi glavo. Takovskv in Orzan sta bila najboljša prijatelja. Orzan je sin nekega goriškega trgovca.
KoroJko.
Nevaren tat V Celovcu je žepa* zil te dni neki mesarski pomočnik v Šolski ulici, kako je iz nekega bazarja odnesel tat polico j> raznim blagom ter izginil v Frftblicbovi ulici. Prodajalec in več drugih ljudi so obkolili tatu, nakar je ta vrgel polico stran, potegnil nož in začel z njim mahati, kakor besen okrog sebe ter grozil vsakemu, ki se ga dotakne, da ga zahode. Končno ga je prijel neki redar,
t
ki pa je dobil med aretacijo od njega precej jgloboko rano v sredinec desne roke. Sele s pomočjo drugih ljudi se je posrečilo redarju besnedega tatu ukrotiti in odpeljati na stražnico, kjer je rekel, da se piie Retobmann iu da stanuje pri svoji materi v bližini Šmurtaa. Oddali so ga deželni frodniji.
Nova cesta b kolodvoru. Na severni strani kolodvora v Sv. Lenartu zgrtuiti novo dovozno cesto, ki bo prav dobro služila voznikom z le-&om, ker je pomenila za nje dosedanja cesta velik ovinek.
' Influenca. Posebno hudo se razširja influenca v občini št. Lenart. V mestu in na deželi po posameznih kmečkih hišah je povsod nekaj ljudi bolnih za influenco.
Smrt trpina. V nedeljo so našli v bližini Primoževega kamnoloma v Selah pri Volku kakih 50 do 60 let starega dela\rsko oblečenega moža obešenega. Pri njem niso našli nobe* nih listin, iz katerih bi bili lahko spoznali, kdo da je. Prepeljali so ga v mrtvašnico pri Sv. Jcdrti.
Primorko
Težko ranjen. Predvčerajšnjem opolnoči je šel Solatni izvošček št 1^6, Alojzijj Biljami, stanujoč v Trstu v ulici Boosetti št. 101 s svojo /,a-rodenko Marijo Smerdu i u svojo sestro Krni lijo po Aquedottu. Njega iu obe ženski je nabruUJu na tej poti neka družba, obstoječa iz več oseb. Bi liani je družbi odgovarja! in nastala je jabuka. 221etni voznik Andrej Dasdlll. htamijoč v ulici Molin a veuto Št. 105 jf' udaril Bi liana s pestjo ik> desnem očesu, njegovo sestro pa sunil z nogo. Tedaj je pa Jjuiam potegnil nož in zamaknil proti napadalcu. Zadel ga je v vrat in mu prizadejal 13 cm dolgo rano in le malo je manjkalo, da mu ni prereza! gol tanca. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico. Biliana pa so oddali v zapore.
Tržaške železniške stvari, i Pojasnila in določbe za obrat s Trstom z veljavo od 1. maja 1000). Od duc otvoritve obrata prometnih naprav na Molo Sanita v tržaški carinski luk i veljajo določbe za prometne naprave na Riva Orumula in Molo Giuseppino tudi glede vseh na Molo Sanita po morju došlih ali odposla-nih pošilja tov, ki se tam oddajajo ali prejemajo. Na in z Molo Sanita .-c lahko prestavlja tudi voze s kolesnim razstojem od 7 2 m in carino-obvezno blago. V voznih listih je za pisati za blago, ki je določeno j;r prometne naprave na Molo Sanita: blagovno odpravništvo Trst c. kr. drž. ž. — s pristavkom besede »Biva G rum uho kakor določilno postajo v sledeči obliki: ^Trst c. kr. drž. ž. (Riva Gruniula)«'.
St. Andrež tik Gorice šteje prebivalstva 1738; hiš je 302. Po narodnosti so vsi Slovenci, raz ven 4 Italijanov, 5 Nemcev, 1 Ceha in 1 Poljaka.
Koliko jc Sloveuoev v Gorici, tega noče razglasiti goriški magistrat. Zagotavlja se, da je »revizija« magistratovib organov požrla nad 1000 Slovencev. Pa še vedno popravljajo in vedno še kličejo Slovence na magistrat, da^i so morali elaborat že predložiti namestništvtt, ker je to /.o v uradnem listu razglasilo končni izid ljudskega štetja v primorskih deželah. Tudi v Trstu nočejo razglasiti števila Slovencev; vidi ms da >o se zastopi vlaških« mest domenili med seboj, da ne bodo naznanili prebivalstva po narodnosti. Strah jih je pred Slovani.
V konkurz je prišla Terezija Kenda iz Cezsoče, ki je imela v Gorici pekari jo. Dolgov je bilo 2419 K, aktiva so znašala 656 K. Dobila jc 3 dni strogega zapora.
Za povzdigo tujskega prometa po Soški dolini) posebno po Bovškem. V kratkem začneta voziti dva lepa prostorna avtomobila za osebni promet med Bovcem in Sv. Lucijo. To je delo podjetnih Bovčanov. Avtomobil bratov Ostanov za tovorni promet že vozi dlje časa. S tem se otvori prometu i tujci lep kos krasnega planinskega sveta. Društvo za promet s tujci na Goriškem ima tu lepo delo pred seboj, ki naj prinese koristi Slovencem po Soški dolini. Že sedaj hodijo tujci radi v Soško dolino, po novih zvezah bo postal privlačen posebno krasni bovški   planinski *vet.
Razpisana slušba- Na c. kr. državni realni gimnaziji v Pulju je s 1. Junijem 1011 popoluiti mesto defiui-tivuetra šolskega sluge.
Novi šoli. V seji ožjega In pomnoženega e. kr. okrajnega šol-Kkege sveta tolminskega so sklenili komisijonalni ogled za ustanovitev šole v Trenti in Lomu.
Kriminalna kronika, Ivan Gori-čan, etar 21 let, iz Trsta, je bil aretiran, ker je v gostini »Reelame« v ulici S. Mauricio razsajal kakor besen in grozil gostilničarju in gostom. — Dninarja Rudolfa Bstičn ie aretiral nočni čuvaj za zapiranje, ko ie iz skladišča jušne železnice odnaša) ukradon sladkor. — Brezposelni natakar Oothard Silllcb je bil areti-
ran, ker je na nekem Lloydovew parni k u po vabil s seboj večjo množino masla.
Zaradi neozdravljive bolezni. Iz obupa zaradi neozdravljive bolezni si je vzela včeraj dopoldne 591etna zasebnica Bliza Vida življenje. Skočila je iz svojega stanovanja v ulici Chiozza Št. 41 v 5. nadstropju v Trstu na cesto. Z razbito lobanjo je obležala na cesti in so jo prepeljali v bolnišnico kjer pa je že čez poldrugo uro nmrla.
Pogorela jadrnica. Italijanska jadrnica »Sat« ki je pred par dnevi v roškem pristanišču zgorela, leži sedaj popolnoma izgorela ob ustju Rezine. Jadrnica je bila zgrajena v Sestri Ponente, je obsegala 295 ton in je bila vredna 46.000 K. Jadrnica ni bila zavarovana, pae pa je bilo zavarovano oglje, ki je bilo vkrcano n a ladjo, za 16.000 K.
Preselitev pristaniškega kapita-nata. Tržaško pristaniško poveljstvo se je preselilo v lastno novozgrajeno hišo pod svetilnikom. Na zelo nerodnem kraju leži ta hiša za vse strank e, ki imajo tam opraviti ker leži izolirana od vseh prometnih zvez. Kakor se čuje, je to uvidela tudi pristaniška oblast in misli še to leto prevzeti celi zadnji del novega hotela »Rlva«, ki ga sedaj še grade.
Gorica brez vode. Kljub ti godu i legi in kljub velikim denarnim žrt-vijn Be dogaja v Gorici večkrat na leto, da zavlada občutljivo pomanjkanje vode. Študirali in študirali sc to vprašanje mestni očetje, Študirajo zdaj že pol sioletja in še niso doštu-dirali. Vzdramili so se pred tremi leti in so rekli: »Zdaj pa bomo napravili«, in po Gorici se je že zmagoslavno govorilo, da bodo imeli najkasneje v dveh letih vodovod. Tretje leto teče že od tedaj, voda pa še ne teče in nič delj niso prišli, kakor da &o potrošili mnogo denarja za komisije in načrte in da so določili lani izvirek, o delu pa še niti govora ni. In Gorica bo se nadalje brez vode.
Slovenci v Pulju prirede dne 18. t. m. v dvorani Narodnega doma v Pulju pod naslovom »V postojnski jami<- veselico s plesom. Čisti dobiček se porabi za vsesokolski /let v Zagreb.
Dnevne vesti.
Danes je 50 let kar je bilo ustanovljeno italijansko kraljestvo. Ustvarjeno je bilo v bojih proti Avstriji in različnim malim potentatom na Italijanskem. Ustanovitov italijanskega kraljestva je pomenila zmago narodnostne misli, zmago na-eijonalitetnega načela, ki priznava vsakemu narodu pravico, da združen in samostojno živi svoje narodno, gospodarsko, kulturno in sooiialno z.'v-Ijenjc. Sinovi slovenskega naroda SO v službi Avstrije pač prelivali svojo kri ua italijanskih bojiščih in so as 8 tradicijonalno zvestobo vojskovali proti združenju Italije, a to dejstvo ni moglo zatemniti niti spoznanja, da so imeli Italijani prav, ko so šli z orožjem v roki na delo, da si ustvarijo svojo narodno državo. To priznavajo vsi, ki stoje na narodnem stališču iu pripoznavajo narodno načelo. Deset let po ustanovitvi kraljestva italijanskega mu je pripadla tudi nekdanja papeška država in Benečija in od tedaj je Italija popolnoma združena. Od tedaj je Italija evropska velesila Ne smemo se čuditi, da obrača svoje poglede tudi na Trst. Velik del Trsta je italijanski, a velik del Trsta je tudi slovenski. Tako Italijani kakor Slovenci reklamiramo Trst zase — odločilo pa se bo to vprašanje na bojišču prihodnjosti. To nasprotje zaradi Trsta nas ne sme motiti, da bi ne spremljali s svojimi simpatijami slavuosti, s katerimi praznuje Italija ustanovitev kraljestva, saj so te slavnosti proslava narodnega načela. Zdi se nam potrebno opozoriti na to, ker je ravno v Avstriji velika in močna stranka, ki ima visoke pokrovitelje! in ki hoče za vsako ceno izsiliti vojno z Italijo. Klerikalne stranke delajo sistematično na vojno proti Italiji. Razmerje med Avstrijo res ni najbolje, a vender je krivda na tem v večji meri na strani Avstrije, kakor na strani Italije. Klerikalizam nc pusti, da bi avstrijski cesar vrnil italijanskemu kralju obisk v Rimu, v stolnem mestu Italije. — To priča, da avstrijski klerika-lizem in oficijalni svet avstrijski ne-čc pripozuati zedinjene Italije in to je v veliki meri krivo nasprotja med tema državama. Avstrijski klerlkali-zem dela na vojsko, da bi razbil združeno Italijo in obnovil naneško državo. Na milijone in milijone denarja naj gre v nič, na stotisoče ljudi naj gre v mesnico, da dobi rimski pape* svojo državo. Vojna bi bila strnšna nesreča za vse in zato smo in ostanemo na strani tistih, ki hočejo zastaviti vse silo, da se vojna prepreči.
+ Demokratiiem in frakarstvo nri klerikalcih. V zadnjem času se klerikalci »opet postavljajo s svojim demokratizmom in zabavljajo na frakarstvo, ki baje vlada med na-prednjaki. Dobro.  Vprašamo samo,
iko so se klerikalci ravnali po nače-tili demokratizma pri tistem katoliškem balu,   ki ga jc priredila gospa
ir. Šusteršičeva uedavno tega v deželnem dvorca 1 Zakaj pa na ta bal liso bili povabljeni tudi tisti, katere uoer klerikalci vedno izrabljajo in se iih poslužujejo zlasti pri agitaciji? 5ato, ker jo dr. Šusteršičeva gospa >dredila, da se smejo na to prireditev povabiti samo tisti, ki ie po svojem tanu spadajo v salon. Katoliški bal e bil torej samo za »zgornjih deset isoč«, obrtnikom, delavcem in dru-rim malim ljudem, ki se sicer na žiro in mrtve pehajo za klerikalno tranko in so ji tudi izvojevali naj-eč uspehov, tem pa so ostala \ rata \r elitni katoliški ples v deželnem Ivorcn zaprta. In to jo demokratični, pristni demokratizem, ki ga ktt-e »Slovenec« do nebes! Toda razne derikalne rodbine, ki niso našle v ►čeh gospe ŠustcrŠičeve milosti, da u bile povabljene na bal, govore o eni čudnem klerikalnem demokr.i-izinu čisto drugače! Da, da demo-:ratizem v teoriji in v praksi sta pač Iva docela si nasprotujoča ]K»jma! iicer pa je stara stvar, da se vse na vetu maščuje. Klerikalci so svoje I ni strašno zabavljali na frakarst^o u cd naprednjak i, sedaj pa imajo v vojih vrstah najogavnejše frakar-tvo, dočim je to trakarstvo jmpolno-tia izginilo iz naprednih vrst ter opravilo prostor pravemu dcmokra-izmu.
+ Koliko plačujejo davka Jjub-ianska tiskarniška podjetja? vSlo-onec« je zadnje dni golide črnila zlil, da bi dokazal, da je »Katoliška Nkarna« največje in nnjlvogatejše ^karniško podjetje. Me mislimo se o tj trditvi prerekati, menimo pa, da i morala v tem slučaju »Katoliška iskarna« plačevati   najvišje davke
\ vsemi enakimi podjetji. Infbr- I hirali smo se o stvari ter dognali, . visokost davkov, ki jih plačuje Katoliška tiskarna«, nikakor ne od-ovarja velikemu obratu, ki ga ima o ^Slovenčevein« zatrdilu imenova-
0 katoliško podjetje. Sicer pa naj v ni ozira govore številke: »Narodna
iskama«   plačuje   na leto   1345 K
1 v davka, »Katoliška tiskarua-363 K 34 v, Bamberg 2530 K 05 v, T'citeljsk.i tiskarna« 1616 K 47 v, >ragotin Hribar 756 K 02 v, -Za-ružna tiskarna« 223 K 98 v. Iz teh odatkov je razvidno, da plačuje Narodna tiskarna^ med vsemi eua-imi podjetji največ davka, okroglo 1)00 kron več, kakor »Katoliška ^karna«, ki je j>o ^vSlovenčevem« itrjeva nju najbolj cvetoč, največji i najbogatejši tiskarniški zavod v jnbljaai. Kje je sedaj resnica? Ali
• laže »Slovenec«, ali je bila nalaga-a in osleparjena davčna oblast, da i prepisala »Katoliški« obratu in ohodkom primernih davkov* Tega prasanja smo se dotaknili samo mi-logrede, izzvani jjo »Sloveneevem« ahaštvn, ker smo sicer mnenja, da
• ^amo v interesu vsakega indnstrij-^ega podjetja, da se o njem govori m najmanj.
+ Odgovor   na škofov »pastir-\hc list. Škof Bonaventura je napo->"čal najhujši boj naprednemu časo-kličo   boga in hudiča na poda uniči to»-napredno časopisje s tem seveda povzdigne klerikai-> časopisje in »Katoliško tiskarno«, ni treba klicati ne boga   in ne lica na pomoč.   Faktum je nam-da so edini plaču joči naročniki Slovenca«   naprednjaki. Napredni ^tilničarji in kavarnarji, napred-e čitalnice so tisti, ki delajo pretež-
• veČino naročnikov »Slovenca«. In I »omislimo,    kakšno propagando
ela vsak da u »Slovenec« in »Domo--•   ravno   zoper   gostilničarje s !m, da piše za ono nezmiselno absti-
iico, tedaj se naravnost čudimo, i imajo napredni gostilničarji še 'dno v svojih gostilnah »Slovenca«, ofetilničarji tudi ne smejo nozabiti, ako je klerikalna večina deželnega i bora bagatelizirala deželno zvezo jstilničarjev ter ji odrekla vsako ^dporo. V Ljubljani sami je okoli K) gostiln in kavarn. Vse so v ro-ah naprednjakov in vse imajo naučenega »Slovenca«. Če bi se ti naredni gostilničarji zavedali svoje »Ižno&ti ter hoteli dati primeren igovor na škofovo »pastirsko« pis-io s tem, da vrnejo »Slovenca«, te* aj bi klerikalci s škofom vred kma-i zlezli pod klop. Napredni gostje rav gotovo ne bodo vprašali po Slovencu«.
-f- Nekoliko popravka zahtevajo svvaldove opazke v »Slovenčevih« irijskih novicah o računskem za-ijučku občine za* leto 1910. Pravi, a se je porabilo za upravo v obče J20 K 47 st. več, kakor je bilo pro-ičnnjeno. Tako je sicer res izkazano
pregledu troškov, taktično pa tega rekoračenja ni, o čemur nas prepri-ijo posamezne postavke tega po-lavja, če se izloči plačilo pomožnim
alčnim slugam 2496 K, ki ni bilo roračunjeno in je k temu tudi drža-a prispevala 6 1745 K. Prekoračilo ! je potrebščino pravzaprav le uri laeah uslužbencev za 973 K, kar pa
odobril občinski odbor,_ ki je na swaldovo pritožbo od deželnega odora črtano povišanje izplačal usluž-
bencem v obliki nagrade za leto 1910. S tem pa se ni nikakor kršil zakon,
ki pravi: »Ko bi se primerili med letom taki t roški, ki v prevdarku nimajo v svojem predelku nič ali vsaj ne dovelj zaloge namenjene,   pa se vendar ne dajo odložiti, naj glavar skliče odbor, da zanje sklene«. Tako je tudi pri nakupu zemljišč. Za svet nad konjušnico se je dalo c. kr. erar-ju 404 K in je to sklenil odbor, ravno tako za novo cesto v Grapi za Sulgajev svet. Prav tako je sklenil odbor večje izdatke pri cestah. Težko pa je vedeti naprej, koliko škarp se bo prihodnje leto podrlo na tej ali oni cesti. Podporna zidišča   na   dolski in vojskarski eesti so vsa v skrajno slabem stanju in bo treba še ogromnih vsot za njihovo popravljanje. V mestu samem pa se  je skoraj   v v&oh mestnih delih več potov temeljito popravilo. Prebivalstvo je hvaležno občini, da se je večje občinske dohodke ravno   v ta   namen   porabilo. Le Oswald mora pozabavljati. Tudi letos se bo v tem nadaljevalo in še več let, ker je še toliko slabih   potov v Tdriji. Obžalovati je le, da po klerikalni krivdi občina še nima oblastveno potrjenega regulačnega načrta za mesto, da bi bilo to delo sistematično. Kanaliziralo se je v letu 1910 toliko, kakor še nobeno leto ne. Tudi nam s*^ zde pravdni troški radi mestne hiše št. 509 nepotrebni, a povzročil jih je edino Os\vald, ki ne privošči ljudstvu izobrazbe in lepih prostorov. Troški za mestno klavnico le potrjujejo, da je treba zgraditi novo. Sieer   pa je med raznimi troški vknjiženih 400 K za napravo načrtov za novo moderno klavnico.  Za  vzdržavanja realčnega poslopja se je toliko potrošilo, ker se je morala popraviti centralna kurjava, stranišča^glavni napis, postaviti nove peči v ravnateljivi pisarni iu kemičnem laboratoriju. Napraviti se je moralo botaničiii vrt z betonsko ograjo pri gredah, na podporna zidišča krog realke so se dogradila be-lonasta pokrivala, da se s tem poveča njih trpežnost. Med   »ostalo potrebščino« je največji izdatek za elektrarno in poravnava starejšega računa za knjižnico. Nagrada pisateljem šolskih knjig za srednje šole je bila ž,e pred leti sklenjena od občinskega odbora in v hranilniei naložena. Letos se je izplačala dvema profesorjema na idrijski realki in ni to pome-njalo nikake obremenitve občine za leto 1910. Idrijski rudar pa je lahko ponosen, da more prispevati v tako važen kulturen namen. Po navedenih pojasnilih, more vsak  prevideti. da je bilo gospodarstvo idrijske občine pravilno in v korist idrijskega mestni
— Ljubljanske dame in gospodič-ne, ki so obljubile svoje sodelovanje pri dobrodelni prireditvi »Domovine« dne 1. aprila t. 1.. kakor tudi vse one, ki še hočejo stopiti v ta krog, se prosijo, da se sigurno udeleže sestanka v torek, dne 14. t. m. ob 5. popoldne v »Narodni kavarni«. Z ozirom na to, da je do prireditve le še malo časa, prosimo polnoštevilne udeležbe.
— »Glavna posojilnica«. Te dni 1«» pri deželnem odboru posvetovanje glede »Glavne posojilnice«, na katero posvetovanje so vabljeni zastopniki različnih korporacij.
— »Slovenska Filharmonija-- in »Grazer Tagblatt«. Pod naslovom: »Slovenischer Kunstsch^ indel« je prinesel ta graški list v svoji prilogi: »Deutsche Stimmen ans Krnin< v
da se je s pokroviteljstvom ljubljanskega občinskega sveta ustanovila »eine ganz mindertvertige Wirtsha uska pelle« z imenom »Slovenska Fil-harmonija«; to ime si je izbrala samo v ta namen, da bi živela na stroške staroslavnega filharmoničnega društva v Ljubljani. Nato navaja ta predstavitelj nemške kulture, da je »Slovenska Filharmonija« z imenom »Philharmonisches Orkester aus Lai-baeh« sodelovala pri koncertu kopališkega orkestra v Opatiji, da je s tem naslovom hotela kriti svojo Min-der\vertigkeit pa seveda na račun fil-harmoničnega društva v Ljubljani. Znani dopisnik nato psuje »Slovensko Filharmonijo« z besedami: »gro-ber Schwindel«, »Diebstahl«, »freche Gaunerei«. Na ta izbruh je odbor »Slovenske Filharmonije« graškemu listu poslal popravek te - le vpcbine: Ni res, da se je z znatno podporo ljubljanskega občinskega sveta ustanovila manjvredna gostilniška godba z imenom »Slovenska Filharmonija«. Res je, da je ta orkester popolen in obstoječ iz polnovrednih godbenikov, ki vsi pripadajo avstro - ogrski zvezi godbenikov. Ni res, da za ustanovitev godbe ni bilo potrebe. Res je, da je orkester zaposlen v slovenski operi in pri serijoznih prireditvah Ijnb-lianskih slovenskih glasbenih društev. Ni res, da »Slovenska Filharmonija izrablja svoje ime na stroške filharmoničnega društva. Res je, da nastopa orkester vedno le z naslovom »Slovenska Filharmonija«. Ni res, da je »Slovenska Filharmonija« pri koncertu kopališke godbe v Opatiji z naslovom »Philharmomscbes Orkester aus Laibach« občinstvo nameravala spraviti v zmoto. Res j*, da je kopališka godba v Opatiji naprosi-
la »Slovensko Filharmonijo«, da ji z 22 godci priskoči na pomoč za dobrodelni koncert, ki se je vršil dne 18. januarja t. 1. v korist badenske-mu »Musikerbeiinu« in da sta »Slovenska Filharmonija« in vodstvo slovenskega gledališča v Ljubljani spričo dobrodelnemu namenu dala godbo za dva dni brezplačno na razpolago; da »Slovenska Filharmonija« s tem koncertom ni imela nič opraviti; tudi ne glede načina objave koncerta na lepakih. Ni res, da je to »grober Schwiudel«, res je, da »Slovenska Filharmonija« nastopa vedno le kot »Slovenska Filharmonija«, da niti noče kake zamenjave s filharmonič-nim društvom v Ljubljani, ker je to že zategadelj nemogoče, ker fiihar-menično društvo sploh nima svojega orkestra in se pri svojih prireditvah poslužuje le vojaške godbe pešpolka št. 27. — Ta v mirnem in dostojnem tonu pisani popravek »Deutsche Stimmen« — niso sprejele, pač pa so vzlic popravku še enkrat do i žile »Fil-armonijo« — sleparstva. Odbor »Slovenske Filharmonije« bi bil lahko tožil tega zastopnika nemške kulture, toda v Gradcu iskati — pravice.7! Primerjajmo pisavo tega časopisa samo s soglasno in enodušno hva-lečimi ocenami vseh ljubljanskih dnevnikov o koncertu »Slovenske Filharmonije«, ki je bil zadnjo nedeljo. Slovenska Ljubljana naj da sama odgovor na take nesramnosti, da podpre to vele važno institucijo v slovenskem kulturnem razvoju z vsemi silami !
— Odgovor »Slovencu«. Bivši pazxuk Ljubic nas prosi, da objavimo to - le njegovo pismo: »Slovenec« se je v soboto pečal obširno z mojo osebo in podtaknil vse mogoče. Resnici na ljubo odgovarjam to - le: Res je, da *o me klerikalci pridobili za-se, obljubujoč mi, da bom dobro plačan in nagrajen. Vse te obljube pa so ostale samo obljube. Neresnica je, da bi ne bil vesten v službi, res pa je le to, da kadar klerikalci človeka izrabijo, potem ga pa vržejo na cesto in pomandrajo in uničijo. Neresnično je tudi, kar »Slovenec« trdi, da sem v prisilni delavnici od prisiljenea kupil ukradene stole; res M je g. kumi prisilne dehivniee stole podaril za neko delo v njegovi sobi dotične-mu prisiljeneu, ker so bili stari in pri tem tudi dejal prisiljeneu. naj jih popravi in proda, s čimer bo plačan tudi za delo, ki ga je izvršil pri njem. In res je dotični prisiljenee to storil in pričel prodajati popravljene stole. Pet dni jih je prenašal ter jih ponujal paznikom po I K 20 vin. in po 1 K komad. Nato jih je pa meni ponudi] po 40 vin. komad. Vzel sem jih ter mu dal za to, kar se sme dati, tobaka, cikati, kar dajejo tudi uradniki prisiljencem, ako izvrše kako delo. Da bi bil jaz spal v službi, je tudi neresnica; res pa je, da sem dvakr«t zamudil četrt ure, toda. da bi nikoli ne zamudil niti ene minute, pa ni niti enega med pazniki, še manj pa med uradniki. Za devetletno službovanje je nakazal deželni odbor 100 kron vsako leto dne 1. septembra kot milostno podporo za mojo rodbino, in sicer do preklica. Vprašam, ali je to kaka posebna dobrota?. — Poudarjam vnovič: V zavodu ni niti enega človeka, ki bi ne imel takih grehov, kakršne meni očita »Slovenec«. Ce bi se torej postopalo proti vsem enako, potem bi v imenovanom zavodu ne bilo več nobenega paznika, a tudi ne ti radnika.
Na naslov tržnega komisaii-jata. Iz krogov gospodinj je nam došla pritožba, ki jo v naslednjem priobčit jemo dobesedno: »V zadnjem času so nameščene prodajalke masla, smetane in sličnih stvari v uajne-ugodnejšem kotu Pogacarjevega trga, kjer je največji prepih in vsled tega tudi največ prahu. Maslo, smetana, sploh vse, kar se tu prodaja, je vsled tega vse nesnažno in prašno. Še hujše bo to sedaj v toplejšem letnem času. Tu na Pogačarjevem trgu se namreč prodaja tudi sadje. Da je to prava vaba za muhe, je znano. Pri množici muh, ki jih privabi sadje, so lahko prodajalke smetane in drugih takih stvari še tako lažne in pozorne, vendar pa ne morejo preprečiti, da bi semtertja s smetano ne prodajale tudi muh. Gospodinje bomo torej morale kupovati ne samo nesnažno in prašno blagro. marveč celo pomešano z muhami. Da pa tako blago ni ravno zdravju koristno, ve vsakdo, ako tudi ni zdravnik strokovnjak. Navadno se zvaljuje krivda glede nesnažnega blaga na prodajalce, toda uaše mnenje je, da so za nesnago v prvi vrsti odgovorni tisti, ki odkazujejo prodajalcem jestviu tako neugodne prostore. Prostori, kjer se naj prodajajo jestvine, zlasti smetana, maslo, sir itd., bi morali biti pred vsem zračni. V to bi po našem mnenju najbolj sodil Vodnikov trg. V interesu higijene prosimo in pozivamo mestni tržni komisarijat, naj se prepriča o nedostatkih na Pogačarjevem trgu in naj vse potrebno ukrene, da se ti nedostatki, ki smo jih onisale, čim najpreje odpravijo. — Več gospodinj.«
— Umrl je danes na Krakovskem nasipu št. 14 ondotni hišni posestnik in gostilničar Jernej Klemene, po dom. Koglovšek. P.v m.!
— Hlačno krilo. Sicer se kaže, da 6e bodo ljudje v mestih polagoma navadili na hlačno krilo in listi že beležijo vesti, da so n. pr. na Dunaju nekatere dame v hlačnem krilu povse mirno mogle iti svojo pot, vendar se še vedno dogajajo izgredi. V Pragi so energično nastopili in je policija kar aretovala več takih krepostnikov, ki so demonstrirali proti nositeljicam hlačnega krila. V Gradcu so se kajpak odikovali tudi pri ti priliki. Tako surovih, neizobraženih in nasilnih ljudi, kakor so v Gradcu, je sploh težko kje dobiti. V Gradcu je nemška gospoda prvo nositeljice hlačnega krila napadla in ji hotela krilo s telesa strgati. Dekle je zbežalo v neko kavarno. Gradčani pa so vse šipe pri kavarni razbili. Ravno tako se je zgodilo v Olomueu bivši igralki Kust-Gtinther. Bežala je v neko kavarno, katero so zasledovalci napadli in demolirali . V Draždanih je policija neki pevki prepovedala nastopiti na-kabaretnem   odru v hlačnem krilu.
— V obče pa vendar prodira nova moda najbrže bo morda prodrla še na Ogrskem, dasi Ogrska gotovo ni na glasu kot dežela kreposti .
Igranje v ogrski razredni loteriji je prepovedano. Znano je, da ogrski kolektanti skušajo Z vsemi sredstvi spečati srečke ogrske raz-r«Mme loterije tudi na Kranjsko in se v dosego >voje*ra namena poslužujejo eelo zavitkov z napačnimi naslovi. Občinstvo se svari pred nakupom omenjenih srečk. Neprijetne posledice proti postavne nabave teh srečk so, kar je bilo že večkrat v našem listu objavljeno, da se srečke zaplpni-jo. morebitni dobitki zapadejo v korist države, poleg tega pa mnoga zamudna pota ter občutljive denarne kazni. Zatorej ne naročajte srečk ogrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite ali pa izročite jih finančni oblasti.
Nezgode. Po nerodnosti se je zbodla s kuhinjskim nožem v desno oko 171etna pc»scstnikova hči Ivana Kramar v Studencu ter se težko poškodovala. — Pri neki novi zgradbi v Ljubljani je padel te dni dninar Fran K o 1 e Š a z odra ter se hudo pretresel in *d pok varil tudi desno oko. — 181etni mizarski vajenec Ivan Z 1 o b e r iz Rudnika je padel 8. t. m. med delom s strehe in zadobil smrtnonevame notranje poškodbe. — Nekega ključavničarskega pomočnika v Domžalah je udarilo neko železo s tako silo na glavo, da je dobil težke poškodbe na glavi in na desnem očesu. — Fran M a r k i č, zaposlen pri peku Podobniku v Ljubljani, je sunil z nogo oh ostrorob kamen in si levo nogo težko poškodoval. — Iz nerodnosti se je ustrelil 501etni mlinski najemnik Tomaž V e i t v Domžalah s flobertovo puško v desno roko in se težko poškodoval. — Dninar Boštjan Kavčič iz Kopačnice je padel na poti in si 2lomiI desno nogo.
— V Idrijskem logu se je zbodel med igro posestnikov sin Ivan Vidmar z nožem v levo oko in si je težko poškodoval.
Ukradeni Florian. Gostinčar in jermenar Ivan B u h iz Črnega vrha je pred kratkim za svojo gostilno nakupil več stvari v Ljubljani in je prišel okrog 9. ure zvečer s svojim težko obloženim vozom v Polhov gradeč. Da bi težo vo&a nekoliko zmanjšal, je odložil tu sod, držeč 132 litrov »Floriana«, ter je postavil k hiši, kjer ima požarna hramba shranjeno svoje orodje. Drugi dan je hotel priti zopet nazaj po sod. Dva brihtna fanta pa sta sod še tisto noč zasledila ter je zvalila v četrt ure oddaljeno Srednjo vas, kjer sta ga skrila v zapuščeni kovačnici pod zaboji. Svojega plena pa si nista mogla razdeliti, ker jima je bila žandarmerija še pravočasno za petami ter jima odvzela plen.
Županstvo Šmartno pri Litiji nam piše: Slavnomu uredništvu »Slovenski Narod« v Ljubljani. Z ozirom na notico dr. Susteršič v Šmartnem pri Litiji v vašem listu z dne 4. februarja t. 1. št. 28 se zahteva na podlagi § 19. tisk. zakona, da v zakonitem času na istem mestu in z istimi črkami prinesete sledeči stvarni popravek: Ni res, da se je za »eukarski dom« v resnici dalo iz občinsko blagajne 150 K (enstopetdeset kron), res pa je: da se za imenovani dom ni iz občinske blagajne ničesar dalo. Zupan Leopold Hostnik s. r. — Op. uredništva: Prosimo našega dopisnika, da primerno odgovori.
Iz poštne službe. 25. t. m. se vpelje v Kočevski reki v političnem okraju Kočevje brzojavni obrat z omejeno dnevno službo.
Umrl je v Črnomlju v starosti 66 let ravnatelj g. Anton Jerši-novič. Pokojnik je bil odličen šolnik in si je kot mnogoletni vodja čr-nomeljske posojilnice tudi za gospodarsko povzdigo svojega okraja pridobil mnogo zaslug. Blag mu spomin.
Ameriške aovftee. Rojak z goret V Roundnpu je igorel 11. febru-
arja t. 1. Anton Spore. Vlival je v peč petrolej, pri čemur je peč eksplodirala in se je njegova bleka vnela. Dobili so samo sežgane kosti.
Prijatelj lepe palice. Ko hO je v nedeljo popoldne peljal v električ*-uetn vozu proti pošti nek 211etni mizarski pomočnik, si je prilastil lepo sprehajalno palico, katero je bil v vozu popustil nek gonpod. Ko je to tatvino naznanil, je policija, uzmoviča izsledila v nekem lokalu in ga aretovala.
Pasja jeza. Danes dopoldne sta se spopadla na dvorišču topuičarske vojašnice dva psa in je eden tako obar izn i] svojega nasprotnika, da je ta podlegel smrti.
Pretep. V nedeljo zvečer so se V neki gostilni na Zalošiki eesti sprli vojaki 17. pesnika in domobranci. Skočili so si slednjič v lase in pri tem je eden s stolom razbil električno svetilko.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 150 Macedoneev in 4 Ilrva-ti; nazaj pa je prišlo 71 Hrvatov. V Solnograd se je odpeljalo 76 Hrvatov.
Dražba zastavljenih in zapadlih predmetov v mestni zastavljalnici se
prične jutri, 15. t. m., in se nadaljuje dne 16. in 17. t. m. Dražba se vrši v »Mestnem domu« vsak dan dopoldne od b. naprej. Na dražbi bo zlatnina, srebrnina, kolesa itd.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 1 knjigovodja,
1 korespoudent, 1 kontorist, 2 potnika, 2 skladiščnika, 4 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 1 koutoristinja, 10 prodajalk, 7 učencev. — Službe išče:
2 knjigovodinji, 2 korespoudent a, 3 kontoristi, 4 poslovodji, 3 potniki, i skladiščil i k i, 26 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železninske stroke, 8 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 8 kontoristinj, 9 bla-gajničark. 13 prodajalk, 5 učencev, 3 učenki. Posredovalnica posluje zu delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Narodna otramna.
Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 890. Skupina gostov »Narodnega doma« v Verdeli pri Trgtu (plačali 200 K); 891. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kozini.
Društvena naznanila.
Ljubljansko učiteljsko društvo
je imelo v nedeljo svoj redni letni občni zbor. Predsednikom je bil zopet enoglasno izvoljen g. uadučitelj Jakob D i m n i k; podpredsednica je pa postala gdč. ravnateljica Marija M a r o n t o v a. Nanovo je bil izvoljen v odbor g. Ljudevit D e r m e 1 j, ki je postal blagajnik društva.
DruStvo poštarjev. Občni zbor deželne skupine za Kranjsko iu Primorsko društva c. kr. poštarjev iu poštnih odpravnikov bo 2. aprila ob 3. popoldne v hotelu »Ilirija« v Ljub Ijani.
Občui zbor društva za zgradba »Sokolskega doma« v Spodnji Šiški
se je vršil v nedeljo, dne 12. mami 1911. Po nagovoru predsednika g. »los. Seidla, je očrtal delovanje društva njega tajnik. Društvo jc mlado, komaj leto dni staro, vendar ima zaznamovati v prvem letu zelo lepe uspehe; v tem nas je potrdil tudi blagajnik, katerega poročilo so navzoči z veseljem vzeli na znanje. Pri volitvah je bil predsednikom voljen zopet gosp. Jos. Seidl, podpredsednikom pa gosp. Peter Burja. Novemu odboru kličemo, naprej po začrtani poti, da se čim preje uresniči i u zraste »Sokolski dom« v Šiški. Na zdar!
Akademično tehnično društvo »Triglav« si je izvolilo na svojem L rednem občnem zboru letnega tečaja dne 4. marca 1911 sledeči odbor: Predsednik: O g o r e v c Martin, cund. med.; podpredsednik: Vrečko Vladimir, cand. med.; tajnik: Marin Vilko, stud. med.; blagajnik: M i k u š Rudolf, stud. med.; gospodar: K r u 1 e j Ernest, cand. geod.; knjižničar: S k asa Fran. cand. iur.; odbornika namestnik: Š m i d Josip, cand. iur.; revizorja: H r o v a t Anton, cand. med. in K o-š a n Janko, cad. iur.
Prosvetn.
Slovensko  deželno gledališče.
Danes zvečer se poje prvič Hervejeva (francoska opereta »Mamzell Nitou-che« (za nepar - abonente) z gdč. Thalerjevo v naslovni vlogi. V II. dejanju operni koncert z gdč. Šmido vo, gdč. Nadasovo, gdč. Perslovo In g. Perslom. —- V soboto prvič Lshar jeva opereta »Vesela vdova«. — V
nedeljo avecer izvirna farsa »Saki* **ri« g petjem in godbo. Prihod-a^tt teden opera »F« u »t«.
Koncert »Glasbene Matice« dne
19. t* m. L. v Beethoven: Peto syin-ifonijo v C-mollu (op. 67) imenovano na kratko »peta«, je izvršil Beethoven, ta izmed največjih glasbenih genijev, leta 1808, potem ko jo je bil zamislil že 1. 1800. Doba, v kateri je nastala »peta« je   važna za   ume van je tega velikega glasbenega dela. Takrat so pri Beethovnu začeli nastopati prvi znaki oglnšelosti, te najgro-žX)vitejše bolezni, ki   more doleteti glasbenika in ki je morala doleteti baš njega največjega mojstra glasbe. Prešinja ga vsa groza preteče duševan* smrti, občuti udarec usode, ki ga hoče pahniti iz njegovega kraljestva,, boji se izgubiti to, kar pomenja človeku vse; vendar še je upati, da je nastopajoča nezgoda le mimoidoča, hre-l*eneča nada, da premaga strašnega demona, mu polni sree, v njegovi dusi bije boj, boj brez usmiljenja, ou »sprejema boj z usodo, ne mara se vpogniti pred njo, kaj li da bi se jm->til uničiti od nje. S titansko silo ji kljubuje. »Usodo hočem zgrabiti za ;',relo«, zakliče v vsej svoji veličini. Zmaga v tem boju. Prelestno zmagoslavje slavi njegova zmagujoča duša. Tako je nastala »peta<-, ki slikajoča tragedija skladateljeva postaja simbol za tragedijo človeštva Roree se z 'ui-zk ostjo, zavratuostjo, zavistjo, duševno bedo, temo in sn/nostjo, velikost človeškega dnha mora končno /magati.   [Jstvaril si bo lepši in čistejši svet, kraljestvo prave svobode in čistosti. -   Prvi takti prvega stavka  tallegrc COS brio« nam prinesejo motiv usode, ko trka na duri človeškega življenja. Temu motivu lahko -ledimo v vseh drugih stavkih simfonije,   dokler v zadnjem stavku kot premagavee vse potone v razkošnih akordih veličastne zmage: KMc usode (Klopfmotiv) je temelj vsemu prvemu stavku. Z nadčloveško silo se liori junak, stori korak naprej, da ga vrže usoda za dva koraka nazaj: kakor skozi raztrgane meglo mu zašije žarek tipanja, pa zopet ga <:astrne ne-prodirna tema. Obupna tožba se em zvije iz prs. Omaga. Usoda triumfu-je. — V drugem delu andanate con moto -     vidimo junaka umirjenega, v* mirni melodiji se   giblje njegov spev. Pa zopet j>otika usoda spomi-ojajfH- ga njegove bede. Zopet nemir in dvom. Toda še mu sije upanje v /mago, vedno večje je njegovo   za- j upanje in proti koncu je junak o svoji zmagi trdno prepričan. Tretji stavek — Allegro — nadomešča običajni   seberzou. Veselega, v tem delu ni nič. Vse je pobarvano s temnimi barvami. Ba.jnik stopa zopet na boj? no polje. Noč je. Zopet Čujemo trkanje usode, ki mu odgovarjajo klici <«bupa in bolesti. Junak se z \so silo
ve izvirne, koncertnega izvajanja vredne skladbe na vrsto.
Koncert »Glasbene B|*tiee« v ne« deljo, dne It. 1 m. Vstopnice aa ta koncert se dobe v pred prodaj i že sedaj pri ge. Česarkovi v Selenburgovi ulici.
Razne stvori
* 13. uiarec.   Kakor vsako leto, se   je   spomnilo dunajsko delavstvo
tudi letos 13. marca 1848. padlih žr^ tev. Iz vseh okrajev so prihajale gruče delavcev, na čelu jim nosilci vencev, in vse te gruče so se stekale v Simnierinško glavno cesto. Na cen-traluem pokopališču se je pomika) sprevod mimo obeliska, ki stoji ua grobu marčnih žrtev. V kratkem koraku so defilirali delavci pred obeliskom in vsak delavec je položil rdeč nagelj na grob, med tem, ko so polagali drugi vence z rdečimi trakovi pod obelisk. Več govornikov je tudi govorilo na grobu. Govorniki so govorili v vtseh v Avstriji zastopan in jezikih. Poldrugo uro je trajal sprevod, nakar so se delavci zopet odstranili. Bed je bil vzoren.
* Čistost pismenega jezika. Grška zbornica obravnava že dva dni predlog, tla naj se v ustavo sprejme določilo, tičoče se čistosti grškega pismenega jezika. Med ljudstvom vlada vsled tega nek * mrzlično pričakovanje. Včeraj se ie vršila v Atenah velika manifestacija, koncem katere se je sklenilo vročiti kralju in ministrskemu predsedniku Venizelosu tozadevno peticijo.
Kaznovan kapitan. Kakor se poroča is Trsta, so obsodili italijanski uradi kapitana neke ladje »Avstro- A meri kane« na globo 12.000 lir. T.;jdja ie bila priplula predvčeraj-ojem s Neapelj in ,je bila odplula iz newyorškega pristanišča brez predpisane sanitetne lieenee. Za vsakega potnika je moral plačati kapitan sto lir.
0 kugi. V Uharbinu se že tri dni ni dogodil noben slučaj kuge. — Da se prepreči prehod kuge v Avstrijo, je Odposlal lvovfki mestni zastoo mestnega fizika in šefa mestnega sanitetnega departementa v Odeso, da se informirata o vzrokih nastopanja kuire v Odesi in se poučita o sanitetni h varnostnih napravah.
■
Telefonsko In Brzojavnu
poročila
izjave    glede    »Slovenčevili« podtikanj.
Dunaj, 14. marca. Podpisani izjavljam na podtikanja in trditve sobotnega »Slovenca«, kakor da. bi bil dobil svoje informacije o znanih do-
mfene v boj, tO rr-   -lemom pru-no . ff0fJkih od p^M*« ftajor.
bežat, • - tuga postaja vse tis., m ^ politika <»Hloven«-« miali ,,ri : iSe sadrano prmmn, paoJca dmv-   u.m ^  senatnega pred«, dv. »vet-
uostno trkanj** usode, vprašujoče išče človek izhoda, tu se mu zasveti od daleč svetel žarek, še en korak in že stoji svoboden sredi solnčne svetlobe.
IV. Allegro. - Pesem sijajne zmage zadoni v vsej bojni razknšno-sti Beethovnove invencije. 8e se oglašajo temne moči, toda pe?em zmagoslavja jih docela udušt. Junak trium-fuje. Peta simfonija je posvečena knezu Lihnovskemn. najboljšemu prijatelju Beethovnovemu in nstva-ritelju po njem imeuOvaneira kvarteta. Naj končno Še navedemo, lovke -o-• ij R. Sehumann o -peti": »eimfonija \ c-molin je završila koncert. Molčimo! Kadarkoli jo čujemo, vedno vpliva neizpremenjeno na vsako livrjen--ko starost, jirav kakor v«-lik i naravni pojavi, ki nas navdajajo kadarkoli se ponavljajo s strahom in občudovanjem. Tadi ta simfonija se bo glnsila (kakor prej omenjena kivcrtiira k -čarobni piščali«) še po stoletjih, r):\, gotove tako dolgo, dokler bosta oh--tajala svet in glasb;).
»Glasbena Matica« j<* na spored ' oncerta, ki bo v nedeljo, dne K), t. m., vsled vsestranskega zahtevali ja stavila koncert ne pevske točke iz novejše slovenske glasbene literature, ki jih Je -w tako sijajnim etape« hom iz\ tja*la na svojem zadnjem kou-rertn.    So to krasne skladbe Emila
\ rl a m i č a, drja. (iojmir Kreka, Jakoba Aljaža, in Frana Terjan č i č a. Osobito gorenjski pose t-j*iki zadnjega koncerta so izrekli že-t jo, da se te točke ponove, ker so zadnji koncert za rad. i odhoda gorenjskega vlaka morali zapustiti predčasno. Zlasti jih je zanimalo čuti velik napredek nadarjenega in plodovitega Krnila Adamiča, ki pa je na zadnjem koncertu prišel na vrsto stoprav proti svršetku koncerta. »Glasbena Matica« je vst reza je izraženi želji na spored prihodnjega koncerta pevske .očke stavila na prvo mesto, simfonične pa na drugo mesto. Ponovitev teh pevskih točk je tudi zategadelj umestna, ker je brez dvoma, da jih v taki popolnosti in dovršenosti, kakor so se po enodušni oceni izvajali na zadnjem koncertu, ne bomo čuli morda desetletja več, in ker pridejo kas-aeje istih in drugih skladateljev no-
tnega proi nika dr. Ploja), da so vsa ta podtikanja in te trditve neresnične. Svoje, sicer popolnoma zanesljive informacije nisem dobil iz krogov slovenskih p< »slan cev.
Dr. Albert Kranief,
dunajski    urednik    »Slov. Na**oda<', Prazna   zbornica.   Agrarske resolucije.
Dunaj 14. marca. Pred pr mo zbornico se je nadaljevalo dat; s čitanje agrarskih resolucij. Govoril je potem posl. Roškar o južnoštajerskil agrarnih vprašanjih in o cestah. Za njim sta govorila še poslanca Kotlaf in Bttdik. Seja se nadaljuje.
mSlovanska enota4*. Dunaj 14. marca. Parlamentarna komisija „Slovanske enote" ima danes popoldan ob 3. sejo v kateri se bo razpravljalo o stališču, katero naj zavzema „Slovanska enota" napram bančni predlogi. V tej seji pa pride na razgovor tudi osebno nasprotstvo med Kramafem in Šusteršičem in bo poskusila komisija to nasprotstvo definitivno rešiti.
Pogoste ministrske konference. Dunaj 14. marca. Včeraj popoldne je imel ministrski svet dolgo sejo. Danes dopoldne pa je bil ministrski predsednik Bienertb pri cesarju sprejet v dolgotrajni posebni avdienci. Po avdienci ministrskega predsednika se je sestal ministrski svet zopet k dolgi konferenci. Za jutri ob 8. zvečer je napovedana zopet ministrska konferenca. V zbornici se zatrjuje, da so te ministrske konference v zvezi z rekrut-nim kontingentom, od druge strani pa, t. j. od strank, ki žele razpust zbornice, pa se zatrjuje, da so pogoste ministrske konferenec v zvezi z razpustom državnega zbora.
Kompcijska afera. Tarnohrzcg« 14. marca. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je začela razprava o tožbi zaradi razseljen ja časti vse.poljskega državnega poslanca Adalberta Viačeka od strani Mozesa Kanarčka. Mozes Kanarek je namreč obdolžil Viačka, da je pre-skrbel raznim Židom koncesije Za točenje   žganja proti plačilu gotovih .
sneakov. Poslauee Viaoek trdi, da so vse Kanarekpve trditve napačne in slagane, nasprotno pa hoče doprinesti Kana rek dokaz resnice. Pravdi prisostvuje tudi več poljskih po* sianeev.
Nemški krščanski socialcl in nemški nacionale).
Dunaj, 14. marca. Nemški krščansko socialni poslanci odločno odklanjajo očitanje nemško nacionalnih poslancev, češ da mislijo oni preprečiti ustanovitev italijanske fakultete, ter trde nasprotno, da izhaja to iz nemško nacionalnih krogov.
Novi državnozborski poslovnik. Dunaj, 14. marca. Odsek državnega zbora nadaljuje debato o novem državnozborskem poslovniku.
Srbi za rodbino ponesrečenega slovenskega aviatika Rusjana-Belgrad, 14. marca. Dnevnik .Politika" je otvoril zbirko  za rodbino dne 9. januvarja t. 1. v Belgradu ponesrečenega slovenskega zrakoplove* Edvarda Rusjana. Ta zbirka je dosegi« svoto 2795 dinarjev 15 par. Ta znesek je sedaj lastnik in izdajatelj »Politike g. Viadislav Ribnikar poslal staršem ponesrečenega Rusjana v Gorico. (Rod bina Ribnikarjeva si je pridobila naj več zaslug, da je bil nesrečni naš rojak Ru jan na tako sijajen način v Belgradu pokopan, takisto je storila vse, d; po možnosti uteši težko prizadete Rus-janove starše. Čast in hvala ji!
Zdravstveno stanje ruskega zunanjega ministra. Petrograd, 14. marea. Zdravstveno stanje ruskega /unanj*fra ministra Sasonova se je tekom danas-n j«1 noči znatno izboljšajo.
Moskovski profesorji in ruska vlada.
Petrograd 14. marca. Ruska vlada je odklonda  13 profesorjev moskovskega vseučilišča, ki so bili odložili svoje profesure.
Stavkujoči delavci in vojaštvo. Pariz, 14. marca. V Setrubalu je prišlo med stavkujočimi delavci in med vojaštvom do hudega spopada. Vojaki so rabili orožje in več demonstrantov je bilo težko ranjenih.
Stavka težakov.
Pariz, 14. marca. »Echo de Pariš« javlja, da se pripravlja |>o vsem Francoskem stavka težakov, ki utegne izbruhniti že v par dneh.
Zcdiujene države in Mehika.
rVew York, 14. marca. Ivlehikan-ski poslanik v New Vorku je izjnvil da vlada med obema državama najboljši sporazum. Vse   vojaŠKe ju. prave Severne Amerike niso nič drugega, kakor varnostne odredbi-.
Fo3lano.#)
V pojasnile »Poslanemu« gospoda Alojzija Laursnčiča v »Jutru« od 8. marca 1911 ugotavljam nastopna dejstva:
Leta 1008. sem na prošnjo gospoda Knifica akceptiral tri menice za »Glavno posojilnico«, glaseče se skupaj na 00.000 K; 2. decembra 1908 mi je pisal, da so mu na neverjeten način te menioe izginile.
Po prodaji gra.ščine »Tkal« pa je ilngon \Viedinaier v južnoželezni-ški restavraciji v Gradcu izjavil pred KPT- dr. Huduikom in Antonom Pu-trichom, da ima Alojzij Laurenčič tri. od mene podpisane menice v rokah. Zaradi tega sporočila sem govoril z VViedmaierjem in nato od Alojzija Laurenčiča do najpozueje 18. avgusta zahteval vrnitev teh menic.
Dne 14. septembra 1910 pa me je Laurenčič pri c. kr. okrajnem sodišču v Gradcu tožil s tožbo UY49olO. češ, da sem rekel proti Wiedmaierju: »Sedaj pa vem, kdo je g. Knifieu ukradel iz miznice menice v znesku 60.000 K, Laurenčič je bil te/.«
O tej privatni tožbi na Dunaju kot priča zaslišani Hugon \Vied-maicr je potrdil to tožbeno trditev in nadalje še, da sem takrat baje tudi rekel: »Laurenčič je slepar, ki bi že že zdavimj moral biti zaprt . .. Vem, da je kradel rogovje . . .«
Ker teh od \Viedmaierja potrjenih tatvin nisem mogel dokazati, sem Laurenčič u podpisal častno izjavo, on je od obtožbe odstopil, jaz sern bil pa oproščen obtožbe, da sem 9. avgusta 1910 v Gradcu o g. Alojziju Lau-icnčiču se izrazil nasproti priči \Viedmaierju: »Laurenčič je menice, glaseče se na 60.000 K, iz Knifičeve mizuice ukradel ..., to je slepar, ki bi že zdavnaj moral biti zaprt...« Vem da je kradel rogove ...«
Iz tega jasno izhaja, da me Laurenčič glede kakršnekoli obdolžitve glede njegovega upravljanja v »Tnalu« ni niti tožil, niti mu nisem jaz v tem pogledu podal kake častne izjave.
. Glede menic bodi pripomujeno, da mi je kakor spočetka navedeno dne 2. decembra 1908 g. Knific sporočil, da so mu na neverjeten način
: Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
izginile in da mi je neglede na ago-rajšnjo trditev Wiedmaierjevo, da ima Laurenčič tri od mene podpisane menice v rokah, g. Knifie z dopisom od dne 18. avgusta 1910 sporočil, da mu je istega dne dr. Hudnik zagotovil, da bo Alojzij Laurenčič te dni plenice naravnost vrnil in da mi je Knific z dopisom od 17. septembra 1910 končno sporočil, da je takrat imel menice g. dr. Hudnik v rokah, o čemer me je on (Knific) obveslil že z dopisom od dne 18. avgusta 191.0.
Po tem položaju sem moral biti mnenja, da je imel zadevne menice Alojzij Laurenčič v rokah, ne da bi mi bil za to znan kakršenkoli pravni vzrok.
Sv. Jakob, 14. marea 1911.
Andrej Maucr.
Izjava. )
Z ozirom ua pojasnilo gospoda Frana Kraigherja, krojaškega mojstra v Ljubljani, Gosposka alica št. 7, katero je pustil g. Kraigher naumiti v »Jutru« dne 12. marca 1911, podava resnici na ljubo nastopno, ne-iristransko izjavo:
Gospod Kraigher je stanoval v lajini hiši na Kongresnem trgu sko-: okoli 14 let.
iz razlogov, katerih ne bova navajali tukaj nadalje, odpovedali sva g. Kraigherju v novemberskem ter-"ninu  leta 1910 stanovanje in pro-tajaluo.
Gosi>od Kraigher se je pa proti tej sodni odpovedi uprl ter je pred si>diščem v Ljubljani izjavil, da mu sploh ne sineva odpovedati stanovanja in lokala za trgovino, dokler na-iina teta živi.
Ker se je pa tekom pravde doka-alo, da te Kraigherjeve trditve niso resnične, se je končno g. Kraigher u dal ter se zavezal svečana meseca eta 1911 prostore najine hiše izprazniti, kar je tudi končno storil.
Iz tega se jasno razvidi, da se je r. Kraigher    moral seliti iz najine hiše proti svoji volji in da bi še danes rad v najini hiši stanoval.
Iz tega se pa zopet nadalje razvidi, kolike vrednosti so napadi gospoda Kraigherja na naju in ua najino hišo, katero je moral izprazniti proti lastni voiji.
Ono slavno občinstvo, katero do sedaj še ni morda znalo ceniti pravilno razmerja med g. Kraigherjem in med nama, bode sedaj lahko o stvari nepristransko sodilo.
Vse   osebne napade na g. Kraigherja pa opustiva, ker ni najina na-. ada.     govoriti     slabo    o bivših stran k ali. (968>
V Ljubljani, 14. marca 1911.
Pranja Gestrin.        Ivanka Gestrin.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon.
Izjava. )
Podpisani Štefan Klavz, knjižničar v Ljubljani, obžalujem s tem javno, da sem spisal in objavil v >81ovenskem Narodu« z dne 30. decembra 1910 <Jutr. izdaja št. 477.) s psevdonimom: »Semen« podlistek pod naslovom: »Ruška«, v katerem sem popisoval neke izmišljene do godke med gdčno. učiteljico, nastavljeno v kraju ob Kolpi, in g. župnikom na Plemenit asu. Glavni osebi v tem podlistku sem popisoval in označil tako, da je vsakdo, ki je bral ta podlistek in ki so mu koiičkaj znane krajevne razmere, moral opravičeno misliti, da meri ta podlistek na gospodično Terezijo Kavhckar, ki je bila nastavljena kot učiteljica ob Kolpi in pa na g. župnika I. Sahliča na Plemenitasu.
Obžalujem zlasti tudi, da sem mi-stificiral s tem uredništvo »Slovenskega Naroda«, ki ni moglo slutiti, da popisujem lažnjive stvari, ki kruto žalijo na časti gdčno. Terezijo Kavhckar.
Izjavljam, da nimam nobenega dokaza za to, da bi mogel vsaj ponuditi dokaz resničnosti za obdolžitve v dotičnem podlistku.
Prosim s tem slavno uredništvo »Slovenskega Naroda« in gdčno. Terezijo Rivhekar odpuščanja za svoje nepremišljeno dejanje, ki se je zgodilo v mladostni prenagljenosti ter se iskreno zahvaljujem gdčni. Tereziji Ravhekar, učit. v Valti vasi, da velikodušno umakne po svojem zastopniku odvetniku g. dr. Josipu C. Oblaku pred deželnim kot porotnim sodiščem dvignjeno zasebno obtožbo pod pogojem, da objavim to svojo izjavo v ljubljanskih dnevnikih in nla-čam vse stroške. (966)
Ljubljana, 2. marca 1911.
_ Štefan Klavz.
• Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon.
Izdajatelj in odgovorni uredniki Basto Pustoaleaisek.
Z tnm Qene v Budimpešti«
i-»n»  14. marca I9U. Termin.
Pšenica sa anri« I9i>        .  za 50 kg 11 4S »      » oktober 19t1.  .  za 50 kg 10*55 Rž za   pril <9ii   ....  za 50 kg  802
oru? ai ...  za so kg
Oves z* april 1911   ... za 50 kg E # • i 11«. Mlačno.
5 68
8 54
Za otroke
odrasli črevesnemu kataru ; d
Prve av*ori-*ete tu em-at^a in možem t a priporočajo Ku-feki k i najboljše živilo prot. bljtva-nju,    dr bkj,
Čudesne dežele, kjer cveto dirom
iseveda ne more vsakdo obiskati. Kdor A    pa s prsnimi in vratnimi bolestmi ter /, p    bronhialnim   katarjem  ostane doma in T      mora delati, mu zato ni treba obupaU.
A Pasove pristne soderiske mineralne pa-0 htiije mu odpomorejo prav tako zanes-V Ijivo pa precej hitreje in udobneje od A trpljenja kakor pa taka draga vožnja S Dobiva se po K 1 25 po lekarnah, dro^ W      gerijah in zadevnih trgovinah, ne dajte
si pa nikakor vsiliti ponaredb. Genaralno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: W Th. Guntzert, c.  kr. dvorni založnik, Dunaj IV 1, Grosse Neugasse 17.
Modni salon
|H Jtjjjkr
Sv. Petra cesta št. 31
priporoča vseh vrst
1
i
Sprejem vseh popravil. 31
Hitela,
edina slovanska ara za telovadce.
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana II fnffnn, Ljubljana
Mestni trg U. JUIIIIEI It Mu cesta
l
Serravallo
žeieznato Kina-vino
Higijenična razstava na Da.iaju 1906: Državno odlikov nje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvaleacentom
in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
is Izborni okus. is
Večkrat odlikovano. n Had 7000 sdrarniikth spričeval.
J. SERRAVALLO, c. in kr. tonri dobavitelj
TRST-Barkovlle.
Meteorolosično poročilo.
V *tr» val ■•rje« Sit*2.
Sreaafl vatel tla* 731+ trn
• e
„     Čas  S^c| e
I nS metra! ?S
fi       ^     v mm j h- 2
j
>
o
Nebo
13
14
2.pop. 9. *v.
7. zj.
726 8 9 9 1 m.jzah. del. jasno 725-2     4 2 1 si. szah dež
723*8     4*3 sr.vzavzh oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 3*5* norm. 3*1 \ Padavina v 34 uran 13-5 mm
1333
Stopnice, balu-strade i. t. d.
Najnižje cene!
Kdor zida aH rabi cementne izdelke naj zahteva cene od
tvornice cementnih izdelkov 70S. Clhltf
LJabljaaa, Bwui|sfca ce*t« M. VI, ■■■prt« mpMvrikm voJaialM.
Cevi, korita
i. t. d.
3809
Najnižje cene!
t
Potrtega 6rca javljamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je po dolgi in mukapolni bolezni preminula nada preljubljena, nepozabna mamica, soproga, hči., sestra, svakinja, teta, gospa
jtfici fuiar roj. $evc
trgovčeva soproga v Podzemlju
v 26. letu starosti, previđena s sveto-tajstvi za umirajoče.
Pogreb predrage, nam nepozabne
rajnke, bo v sredo dne 15. sušca ob pol 4. uri popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Krizu
V Ljubljani, dne 13. sušca 1911.
Andrej Luž ar, trgovec, 5opro£. — Kariia Bevc, mati — Pavelcek, sinček. — Jožefa Mufich rojena leve,  sestra, — Ladko, Albin,
Peni, Vilko i
br i
907
*3
i
V ^ioooki <.aio:>u naznanjamo v lastnem in v imenu ostalih sorodnikov \>em prijateljem in znancem prežalo-stno vest o smrii iskreno ljubljenega očeta, oziroma brata, strica in svaka, gospoda
Jerneja KI eni en ca
gostilničarja in pasestafta
ki je danes po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakrakmenti za umirajoče, ob pol 1. uri ponoči v 63. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika se bode v sredo, dne 15- marca L 1. ob 5, uri popoldne po slovesnem biage-slovljenju prepeljalo iz hiše žalosti, Krakovski nasip št. 14, na pokopališče k Sv. Križu. 963
Sv. maše zadu^niee se bodo služile v cerkvi S*'. Janez.- Krstnika v Trnovem.
V Ljubljani, 14. marca 1911.
Franja,   Viktor, ffnšcaj
otroci.
Matevž In Josip Klemene
brata.
prodajanje poljedelskih strojev in orodja* išcefo, —  Ponudbe pod „B6bmerwaM 57340" na anorjčno ekspedicijo Bearik Schalek na Dunaja I, VVollzeile II. 6-t
m
toječe iz dveh opremljenih ^ub > posebnim v hode m %5
drla s t. ajTrilem v Wo1fovj ullri 3, H. nadstr maj in za takoj je oddati še nekaj
no ^obo in kuhinio na Poljanski cesti štev. 60, 952
rodajalna
z zalogo
takoj odda oziroma proda.
Naslov pove upravnistvo »Slovenca Naroda« 954
gospodarskim poslopjem, z velikim ograjenim vrtom, pripravna za vsako obrt, ležeča pri okrajni cesti in hiša s 4 stanovanji,
se prodasta.
Pojasnila daje Gregor Podrekar, Vižmarie štev. 61.
886
Pekarija
se takoj odda.
Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda.« 9 3
iraia m rata
sprejme tirdka 963
Norto.Zanier & sin, St. Peter v Sa-vinski dolini, trgovina z mešanem blagom  in  deželnimi pridelki.
Ponudbam  raj  se  prilože s-riOvab.
Le tedaj
doseže kakovost ttne zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenj gospodinja  kot   kavni pridatek
cajzanesljivejso vrsto!
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je i -kazal že desetletja kot najbolj . »pTavega : Francka:« iz tovarne /agreb, vendar pa izrecno !e one^a s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
M J mož, ki se želi BC i* km indust p< etja išče nevesto s premoženjem, bre^ ozira na leta, samo, da je zdrava in bfagega značaja. lwent. ponudbe pod šifro MUAi 180.106' "a uprav. »Slov. Naroda.» Stroga tajnost. 938
Bio iiiins itm
v Gradcu, Herrengasse 7, II. nadstr.
Osebni kredit
3408
in dolgoroka
posojila aranžiranje
uradnikom?   profesorom { učiteljem,
pcmi|oci3tom i. dr. pod nsingcdneišism
pogoji, eventualno tudi brez poro!iOv proti enkratnemu alacflu v poroštvoni sklad.
Mesečni obrok za posojilo 2UU K znaša pri Sletr.em vračanju 4 K vštevsi obres:;. Pred-stroikov nikukih. Natančnejše iz prcs^o'ctov. Naćaljna pojasnila dajj
Josip Kosem, Ljubi ana. Krakovski nasip 22.
Odbor posojilnice v Črnemliu naznanja, da je njen ravnatelj in ustanovnik, gospod
Anton Jeršinović
posestnih, imetnik zlatega križca za z&sluge, šolski ravnatelj, c. kr. šolski nadzornik v p. itd.
preminul danes zjutraj ob pol 4. uri.
V ČRNOMLJU, dne 13. marca 1911. 059 Načelstvo.
Srussel ^*SS^^^^S
Dela kožo odporno in žametnomehko.
Neutrpljivo ob mrzlem letnem
Času in za potovanje po hribih ali po morju.
Čudovitega  učinka  za pusto in
razpokano kožo.
Dobiva se povsod. Lonček 70 in 1*20.
Juri Dralle
Hamburg in Podmokli,
in ledenico
na deželi, lani popolnoma renovirana zraven velike lesne tovarne z velikim celoletnim prometom se radi družinskih razmer 930
odda takoj v najem.
Prednost imajo oni ki bi hoteli točiti proti primerni plači od litra. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda.«
ob Dunajski cesti 1 Ljubljani in na Glinah,
imm in šolnine $0 naprodaj. :.
V + -e zve pri lastniku I, TrlbUGIl
na Glincah hit 37. oso Dve elegantno opremljeni
=sobi=
pripravni tudi za pisarno,
se oddasti takoj.
Eventualno   brez   oprave. Kna-
flova uL 5, parter desno. kk
Pod ugodnimi pogoji se sprejme
za razširjenje že vpeljane trgovine V   01 o^o'
Potrebni   kapital   20-30.000 kron. Ri^iko je izključen, ker se vloženi kapital lahko h »potekamo zavaruje.
Naslov v uoravmStvu   »Slov. Naroda«
VABILO
Popolnoma novo
949
damsko kolo
samo enkrat rabljeno, 80 ceno proda.
Kje, pove upravnistvo »SI. Naroda«.
919
Proda se;
6 helebord fi 40 K
1 meč
83 K
Kongresni trg 16, I. nadstr levo od 9. do 12. ure dopoldne.
Trgovski sofrudnik bi rad prevzel
dobro idole trgovinu
v kakem prometnem Kraju, najraje pri železnici. — Ponudbe s natančnim po~ pisom na upravnistvo »Slov Naroda^ pod „Zmožen si. 20". 947
Stroj
MloviiSiiMnintiiii
mm se radi nabave večjega stroja, —-
po nlzU coni proda.
Stroj je znana francoska znamka „Malmendie". — Ponudbe na uprav* nistvo »SI. Naroda« pod „Malmendie".
„Obrt ega pomožnega društva"
r. z. z o. z. v Ljubljani,
ki bode
v četrtek, 23. marca 1911 ob 4. pop. v društvenih prostorih na Kongresnem trgu 4. L nad.
DNEVNI RED:
1. Prečitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2. Letno poročilo in računski sklep zi 1.1910.
3. Razdelitev čistega dobička.
4. Prernemba pravil.
5. Poročilo na zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora o pregledu računav.
o. Posamezni nasveti članov.
7. Volitev 4 Članov v odbor za tri in enega člana za 2 leti.
8. Volitev odbora za pregledovan i c bilance za 1. 1911 § \x dr. pr.
9. Čitanje revizijskega zapisnika in ukrepi vsled ibtega.
961
ftačelstve.
ie vsako sredo, soboto in oedelio vso noč odprta.
Marija in Viktor Izlakar. 507
Kdor hoče zares r?obro ceno i u vsestransko pohvalno 77\
obleko
imeti, nai se blagovoli naravnost obrniti na krojaško tvrdko
J. A H ČIN, Ljubljana,
Tegova ulica štev. 12.
NIZOZEMSKA
ZAVAROVALNA BANKA ZA ŽIVLJENJE, DUNAJ, I, ASPERNPLATI t
v lastni palači. — Zavarovana glavnica oboli 3S9 nutijooov. — Rešene okoli 113 milijonov kron. — Dokazano najnižje premije in kufaotni pogoji, sprejema vsak čas spretne, trgovsko izobražene zunanje uradnike, okrajne in krajevne zastopnike po ngodniti pogojih. Generalno zastopstvo za Kranjsko: Ciril Globočnik v Ljubljani, Elizabetna cesta 4.
registr. zadruge z neom. zavezo* se sklicuje s tem na
z dostavkom, da ako k temu občnemu zboru v smisiu § 34 zadružnih pravil ne pride dovolj povabljenih članov s predpisanimi deleži, se bo vrsti na istem mestu in z istim dnevnim redom čez po! ure drug občni zbor, ki bode sklepa! brezpogojno.
1.) Nagovor načelnika,
Sli poročilo načelstva glede letnega računa za leto 1910, 3) poročilo nadzorstva glede letnega računa za lete 1910, 4.) odobrenje računskega zaključka za leto 1910, 3.) raznoterosti.
Opombo I V smislu § 33 zadružnih pravil se mora vsak zadružnik pri občnih zborili legitimirati s svojo društveno knjižico, sicer nima pravice sc udeležiti občnega zbora.
960
V MtUiki, dne 9. marca 10U
4570
31
16157179
MQU
MXS
CC
D$B
29
0+E
F-
Delniška glavnica K 6,000*000.
837
Rezervni fond okoli K 300.000.
JADRANSKA BANKA, FILIJALKA V LJUBLJANI
Šelenburgova ulica štev. 7 (nasproti glavne pošte).
Kupuje in prodajaš vrednostne papirjev rente, obligacije, zastavna pisma, prijo« ritete, delnice, srečke itd. — Valute in de« vize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago Se£e£e v javnih skladiščih. — Promete k vsem žrebanjem.
enjalnica.
n  Vloge na knjižice od dneva vložitve 11
WmT 4%% fJi
od dneva dviga, rentni davek plačuje banka iz svojega. — Na tekoči in žiro ra(»n po dogovoru. — Živahna zveza z Ameriko. —
Akreditivi.
Centrala v Trstu.
Eskomptujet menice, devize in fakture. — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours - krediti. — Borzna naroČila. —
Inkaso.
Filijalka v Opatiji.
3S
3C
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki jc izdelana - še iz cenenega cementa, oddajam
818
CEIHIE^T^E STREŠNIKE
Karr#« lam brr« aeaia*a^Bao>
:-"T   po znižani ceni. 1
Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za .*.   .*.   njo vsako poljubno garancijo. .*.
IVAN JE Unč IN .-. LJUBLJANA.
mJ4
*a^JT
□Ib3E
3E
St, 345 11.
cm
atni
m
11 S «B8>"
Na podlagi sklepa občinskega zastopa od 6. marca 1911, st. 225, razpisuje podpisano županstvo
a zdravnika
v občini Komen.
Plača po dogovoru. — Prošnje je vložiti na podpisano županstvo najkasneje
do dne 30, marca 1911.
Nastop službe takoj. — Vsa pojasnila daje radovoljno županstvo.
Ker ni v celem sodnem okraju zdravnika, je bodočemu zdravniku v
Komnu lepa bodočnost zagotovljena.
Županstvo oocine Komen
dne 10. marca 1911. župan:
V. Jazbec, 1.1
lin
Hali
vsake vrste, kakor v blagajne, skladišča, stanovanja,
::     cerkve sprejema
[. lir. w. Jiiie Hita di SKvta v Liija
Prospekti brezplačno na razpolage«
m Kostumi!
Ta m je tuši za oajsolifosišo damo priporočili*, ker je tiegantei in iako lepe priiioia.
Obleke ugotovljene in po meri iste ceoe.
• ■ ■
ViMi samo v molbi
I
K 19*
940
O. Bernatović
na Starem trgu št. 30
Danes zvečer
koncert Ali i i
Za obilen obisk se priporočata
Leon in Fsm Pojasnili.
99
Adrija
Drogerija in lotOHiiiiui
Oblastvena dsvolšona -798
prodaja iofliatiii zdraviinih zeDS m đrpv u im k \Mm mm.
B. Čvančara
v Ljubljani, Šelenburgova ul. 5
priporoča svojo izbrano zalogo
čaja, runsa, konjaka, raznih escztG za Izdelovanje ruma ii. likerjev, redilitih sredstev za ži ino; &emi-kalif in priprav za kemične laboratorije. Fetigralskih potrebščin in aparatov.
NaroČila se   izvršujejo   z   obratno pošto. Temna delavnica na razpolago.
Iv
1
umetni in trg. vrtnar
fjabljaaa, JCokztjsks u!. 16
izvrsne
™" is lile
1542
za razne prilike.
Delo umetniško okusno in po solidnih cenah.
Mm IftlHOL o*
tliieo mm i
t, (bde. latdb) iti j
Naročila na deželo i
hitro   ic    vestno. I
-•--i    iivii    ,nini»      n....... J|
! Hote
„Zlata kaplja"
Ljubljani !913
i
Sv. petra cesta štev. 27
v Milini kolodvora. Lepe zračne sobe. .«•
Priznano fina kuhinja.
Izborne pijače.
■Ink« min.
Lepi reitetracljikl prostori.
Oblastveno autorizirani in  sodno zaprisežen
[ ingenieur Ig. Stembov
w
Ljubljana,  Sisb.čeva  ulica  štev. 5.
prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vse v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, ■   vodovode, kanalizacije, regulacije, parcelacije itd.
957
ISII
If
se zaradi družinskih razmer prodasta.
? Eni je gostilniška koncesija, iM ? vasi? drogi se izvršuje kovaška obrt.
Kraj je jako priljubljen ljubljanskim izletnikom. Oddaljen je le tri kilometre od železniške postaje. — Kdor bi hotel tudi še kaj zemljišča, mu je tudi na razpolago. — Naslov v uprav-
S74
ništvu »Slovenskega Naroda«.
ajamsž m
Valjčni mlin v Domžalah
J
Centralno plsra m skladišče: Usgiva ulica 6.
Telefon interurb. št. 129. Telefon interurb. it. 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter
Stolni trg štev. 9. j
Pri demoliranju hiš v okolici nemškega gledališča se proda večjo množino še uporabnega stavbnega materijala in sicer:-
kainje, okna, vrata, lete,
jediti
Ogleda se na licu mesta in da pojasnila delovodja Kranjske stav-binske družbe g. Anton Žumer.
Lutala, in tisk »Nerodne tiskarne«.
0G
5V