Manja Flisar Šauperl
OŠ Janka Padenika Maribor
GLASBENA MATICA MARIBOR Z VIDIKA GLASBENEGA
IZOBRAEVANJA
Izvleèek
Z izobraevanjem velikega števila glasbenikov je Glasbena Matica Maribor (GM Maribor) bistveno
segla v reševanje problematike glasbene izobraenosti in posledièno koncertne dejavnosti v tem
delu Slovenije. Izobraevala je mlade glasbenike in tako postopoma in kakovostno izpolnjevala
vrzeli. Nenazadnje je glasbena šola bistveno poveèala število glasbenih uèiteljev, obenem pa je
vzgajala mariborsko koncertno obèinstvo. Da je delo bilo sistematièno in kakovostno zastavljeno,
moremo utemeljevati s prisotnostjo takrat najpomembnejši mariborskih glasbenikov (Hinko
Druzoviè, Emerik Beran, Viktor Parma, Ferdo Herzog), ki so si zamislili organizacijo šole po
evropskem vzoru. Ko skušamo povzeti prizadevanja mariborske GM, ki jih je kazala na
izobraevalnem podroèju, moramo upoštevati stvarne drubene in politiène razmere, kakor tudi
nezadostnost slovenske in splošne kulturne tradicije Maribora. Potrebno je poudariti pomanjkanje
usposobljenih kadrov in denarnih sredstev, ki je nemalokrat zanetilo nesoglasja znotraj društva.
Upoštevati je potrebno teave s prostori, ki so bili vseskozi pretesni, ob koncu 30-ih let pa
odpovedani. Kljub temu je šola GM Maribor v slovenskem prostoru zasedla mesto uglednega
zavoda.
Kljuène besede: glasbena ustanova, glasbeno šolstvo, Maribor, Glasbena Matica, kulturna
zgodovina
Abstract
Glasbena Matica Maribor from the Perspective of Music Education
Educating a great number of musicians, the Glasbena Matica Maribor (GM Maribor) essentially
contributed to the salvation of problems in the area of musical education and therefore also concert
activities in this part of Slovenia. It educated young musicians and thus gradually and with quality
filled the existing gaps. Moreover, the music school essentially increased the number of music
teachers and at the same time educated the concert public in Maribor. The work was build up on a
systematical and qualitative base, which can also be proved by the presence of the most important
musicians in Maribor at that time (Hinko Druzoviè, Emerik Beran, Viktor Parma, Ferdo Herzog),
which had in mind a school organization like the European one. As we try to sum up the efforts of the
GM Maribor, which it had shown in the educational area, we have to bare in mind the political and
social circumstances as well as the insufficiency of the Slovene and general cultural tradition of
Maribor. We have to emphasize the lack of qualified cadre and financial resources, which often
caused disharmony within the society. There was also a problem with the society’s premises which
was too small and was cancelled in the late 30s. In spite all that the school GM Maribor gained a
respectable position in the Slovenian place.
Keywords: music institution, music school system, Maribor, Glasbena matica, cultural history
75
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
Uvod
Prièujoèe besedilo bo osvetlilo delovanje glasbene šole Glasbene matice Maribor (GM
Maribor). Predstavljeni bodo podrobnejši izsledki raziskovanja njene izobraevalne
dejavnosti, primerjave GM Maribor z ljubljansko Glasbeno matico, izobrazbena struktura
strokovnih delavcev šole, dejavniki, ki so vplivali na problematiko zaposlovanja,
organizacija pedagoškega dela, pedagoški delavci šole, odmevi na delo šole ter osebni in
profesionalni vpliv posameznih ravnateljev na delovanje šole. Imenovani bodo tudi
najvidnejši glasbeniki doma in drugod (pevci, inštrumentalisti in dirigent), ki so prva in
temeljna glasbena znanja pridobili prav na glasbeni šoli mariborske GM.
Glasbena matica Maribor
GM Maribor je bila ustanovljena na pobudo skladatelja, zborovodje in sodnega svetnika
Oskarja Deva ob sodelovanju generala in pesnika Rudolfa Maistra-Vojanova. V obdobju
med letoma 1919 in 1948 je bila osrednja glasbena ustanova v Mariboru.1 Povod za
ustanovitev GM je narekoval moški pevski zbor, katerega je Oskar Dev sestavil maja
1919. Pevci in zborovodja so tako postavili temelje mariborski GM, ustanovljeni po vzoru
ljubljanske GM. Ustanovni obèni zbor se je vršil 5. septembra 1919 v sobi razpušèenega
nemškega Filharmoniènega društva, od katerega je GM prevzela inventar in prostore v
tretjem nadstropju poslopja Union.2 Vse prve prispevke in dohodke so namenili
ustanovitvi glasbene šole, ki je prièela z delom 1. oktobra 1919. Ob koncu prvega šolskega
leta je šola imela 194 uèencev in kar 800 podpornih èlanov.3 O statusu ustanove je neznani
poroèevalec Tabora ob koncu drugega leta zapisal zapisal: »Še je zasebni zavod. Kar se
mora doseèi in èesar se doslej ni moglo doseèi vkljub vsem prošnjam in intervencijam v
Beogradu, je prevzetje zavoda v dravno upravo. Prvi institut, ki ima nesporno pravico na
dravno brigo in podporo, je naša Matica in novi odbor hoèe to nalogo izvesti.«4
Mariborska GM je bila osnovana po vzoru ljubljanske,5 zato se primerjanje ene z drugo
zdi samoumevno. Poudariti je potrebno le nekatera dejstva, zaradi katerih neposredna
primerjava ni mogoèa. Prvo razliko doloèa trenutek njunega nastanka in povsem
neprimerljiva kulturna klima okolja, v katerem sta vzniknili. Ljubljanska GM je bila
konec 19. stoletja, s prvimi poskusi delovanja v letu 1872, ustanovljena v okolju z bogato
glasbeno tradicijo. Nasprotno je mariborska, ustanovljena slabega pol stoletja kasneje
(1919) nastala v mestu, ki slovenske glasbene in kulturne tradicije v tolikšnem obsegu ni
premoglo. Do leta 1918 v mestu ni bilo niti ene javne ljudske šole s slovenskim uènim
jezikom, le na niji gimnaziji so imeli vzporednice z delnim slovenskim jezikom.
Nemšèina je bila takrat uradni in pogovorni jezik Mariborèanov (leta 1910 je v Mariboru
ivelo le 14 % slovensko govoreèega prebivalstva). Kulturno delovanje, posebej
76
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
1 Manica Špendal, »Razvoj glasbenega ivljenja v Mariboru«, Maribor skozi stoletja, Maribor: Zaloba
obzorja, 1991, str. 654.
2 »Poroèilo o ustanovnem obènem zboru«, Mariborski delavec 2 (7. 9. 1919), str. 3.
3 Vlado Golob, »Glasbeno šolstvo v Mariboru od 1919. leta«, Srednja glasbena šola Maribor – 10 let v
svobodi (brošura), Maribor: Srednja glasbena šola Maribor, 1995.
4 »Glasbena matica v Mariboru«, Tabor 3, št. 174 (4. 8. 1921), str. 2.
5 Manja Flisar, »Ustanovitev GM Maribor«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 23–27.
profesionalno, je bilo poveèini v rokah Nemcev, Slovenci pa so delovali le na ljubiteljski
ravni in v neugodnih pogojih. Po zlomu avstro-ogrske monarhije je mesto hipoma
izgubilo nekdanji cvetoè gospodarski poloaj. Izselilo se je 6000 prebivalcev, predvsem
nemški èastniki, vojaki, uradniki, sodniki ter uèitelji in profesorji, Maribor pa je naenkrat
preplavil val priseljencev, predvsem s Primorskega. Leta 1921 naj bi jih bilo ob severni
meji in okrog Maribora kar 11.000.6 Spremenjena narodnostna struktura prebivalstva ter
sodelovanje priseljencev z domaèini sta tlakovali pot slovenske kulture v Mariboru, do
takrat onemogoèene zaradi nemških pritiskov. Z velikim politiènim preobratom in
visokim številom priseljenega prebivalstva si je Maribor tako pridobil moèi za vsestranski
zagon kulturnega ivljenja. Drubene razmere so široke mnoice kar nagovarjale k
sprejemanju in ustvarjanju kulturnih dobrin. Konèno je steklo premagovanje izolacije
mesta, kakršno so mu jo vsiljevale zgodovinske okolišèine. Prizadevanja ustvarjalcev
prebujajoèe se slovenske kulture v Mariboru so tako potekala ob vrsti pospešujoèih
okolišèin, kakršnih v Ljubljani ni bilo. Tamkajšnja GM je od svojih zaèetkov v
osemdesetih letih 19. stoletja delovala brez premora. Njenega izobraevalnega in
kulturnega dela vojna ni ustavila. Tako naproti ljubljanski GM s tradicijo postavljamo
mariborsko soimenjakinjo, ki se je z velikimi hotenji in napori njenih snovalcev
izoblikovala v najpomembnejšo glasbeno-izobraevalno ter glasbeno-umetniško
institucijo v Mariboru med obema vojnama.
Glasbena šola GM Maribor
Temeljne naloge glasbenega šolstva so tri. Prva je vzgoja otrok, ki se bodo podali na pot
profesionalnih glasbenikov, druga je vzgoja in izobrazba ljubiteljskih glasbenikov,
poveèini èlanov ljubiteljskih ansamblov, in tretja naloga – vzgoja glasbeno izobraenih
poslušalcev. Vse tri predstavljajo temelj dolgoroènega procesa, ki ga je po konèanem
formalnem izobraevanju teko sistematièno spremljati in opazovati ter konèno kritièno
izmeriti in ovrednotiti. Kljub temu pa je tovrstnim ustanovam iz doloèenih zornih kotov
mono doloèiti vrednost in pomen. Za tehtnejše vrednotenje glasbene šole GM Maribor je
bilo potrebno pregledati in preuèiti delo glasbene šole ljubljanske GM. Pri primerjanju
obeh ustanov je v zaèetku potrebno opozoriti na dejstvo, da sta delovali z razlièno
organizacijsko ureditvijo, saj se je ljubljanska GM v letu ustanovitve mariborske (1919)
preoblikovala v konservatorij. Dodatno teavo pri raziskovanju obeh predstavlja
pomanjkanje arhivskega gradiva. Iz zelo skromno ohranjenega arhiva GM Maribor in
neurejene zapušèine ljubljanske GM je bilo kljub temu mogoèe izlušèiti podatke, ki
oèrtajo njuno okvirno stanje. Pri tem se je moè opirati na poroèila o delovanju v
posameznih šolskih letih, ki jih je izdajal Dravni konservatorij v Ljubljani. Ta
vkljuèujejo tudi podatke o ljubljanski glasbeni šoli GM. Za obdobje med obema vojnama
so ohranjena poroèila med letoma 1928/29 in 1938/39 ter 1940/41 in 1945/467. Arhiv
ljubljanske GM8 zajema tudi tajniška poroèila, zapisnike sej odbora, obènih zborov in
zakljuène raèune ustanove, a le za posamezna leta. Podatkov, ki bi koristili pri
ugotavljanju številènosti obiska v prvem desetletju po 1. svetovni vojni to gradivo ne
77
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
6 Bruno Hartman, Kultura v Mariboru, Maribor: Obzorja, 2001.
7 Hrani Slovanska èitalnica.
8 Hrani NUK Ljubljana.
prinaša. Prav tako popolnih števil uèencev in dijakov v omenjenem obdobju ne navajata
Cvetko Budkoviè (Razvoj glasbenega šolstva na slovenskem I, II) in Simona Ilovar
(diplomsko delo Delo glasbenega konservatorija v obdobju med obema vojnama, AG
Ljubljana). Raziskovanje so nadalje oteevale razliène metode zbiranja podatkov o
številih uèencev in dijakov v obeh ustanovah. Ponekod so števila obiskujoèih šole
ljubljanske GM in konservatorija objavljena posebej, spet druga poroèila prinašajo števila
vpisanih v obeh ustanovah skupaj. Ponekod ni mogoèe definirati ali se podatki nanašajo
na zbiranje v zaèetku ali koncu posameznega šolskega leta. Pojavljajo se tudi primeri, ko
je teko ugotoviti ali se navedeni podatki nanašajo na glasbeno šolo GM ali konservatorij.
Nadalje je veliko podatkov, pri katerih ne moremo z gotovostjo trditi ali gre za število
vpisanih uèencev v glasbeno šolo ali vpisanih uèencev po posameznih predmetih.
Predvsem število slednjih lahko zavede in prikae neresnièno stanje, saj se tovrsten
podatek ne sklada z dejanskim številom9 Po preuèitvi obstojeèega gradiva je tako moè
soglašati s tajniškim poroèilom ljubljanske GM z obènega zbora februarja 1931, kjer je
navedeno, da sta šola in konservatorij »[…] tako tesno zdruena, da jih je teko ali celo
nemogoèe loèiti tudi v poroèilih […]«.10 Slednje potrjuje domnevo, da je desetletje po
razdelitvi ljubljanske GM prihajalo do teav z razvrstitvijo uèencev po ustanovah in
posledièno vodenjem statistiènih podatkov.11
Števila uèencev
Prvo primerjavo velja nameniti najosnovnejšim statistiènim podatkom posamezne šole -
številom obiskujoèih uèencev glede na prebivalstvo. Po ljudskem štetju iz leta 1921 je bilo
v Mariboru 30662 prebivalcev (od tega 20374 Slovencev), glasbeno šolo GM pa je v
drugem letu obstoja obiskovalo 319 uèencev. V Ljubljani je bilo po ljudskem štetju 53294
prebivalcev12, konservatorij pa je obiskovalo 814 uèencev.13 Glede na število prebivalstva
se je v Mariboru šolal 1 % celotnega prebivalstva (èe zajamemo samo Slovence 1.5 %) v
Ljubljani pa 1.5 %. Pri slednjem moremo upoštevati, da je višji odstotek posledica veèjega
števila izobraevalnih stopenj14 in s tem bolj razširjenega glasbenega izobraevanja na
konservatoriju. Zakljuèiti je tako potrebno, da je, navkljub razlikam v odstotkih, obisk
obeh ustanov dokaj primerljiv in izenaèen.
Desetletje kasneje (1931) je Maribor štel 33131 prebivalcev, glasbeno šolo pa je v
šolskem letu 1931/32 obiskovalo 268 uèencev. Ljubljana je štela 59765 prebivalcev,
78
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
9 Cvetko Budkoviè v razpravi Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II navaja, da je bilo leta 1918 po
predmetih v ljubljansko GM vpisano 1074 uèencev, po številu pa 577. Cvetko Budkoviè, Razvoj
glasbenega šolstva na Slovenskem II, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995.
10 Tajniško poroèilo za obèni zbor GM ljubljanske z dne 7. februarja 1931. Hrani NUK v Ljubljani.
11 Konservatorij je izobraeval na niji, srednji in visoki šoli, GM pa le na niji. Obiskovanje slednje se je
upoštevalo kot priprava za nadaljevanje študija na konservatoriju.
12 Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. januara 1921 godine, Kraljevina Jugoslavija, Opšta
dravna statistika, Sarajevo 1932; Franjo Kramberger, »Nekaj številk o Mariboru«, Mariborski koledar
1933, Maribor: Nabavljalna zadruga dravnih uslubencev, 1933, str. 101–102.
13 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, 1995, str. 28.
14 Konservatorij GM v Ljubljani je izobraeval na niji, srednji in visoki šoli, GM v Mariboru pa le na niji
ravni.
tamkajšnjo glasbeno šolo GM pa je obiskovalo 449 uèencev.15 Mesti sta bili v obisku
ustanov ponovno izenaèeni (0.8 % prebivalstva). Precejšen padec odstotka uèencev,
vkljuèenih v ustanovi, je mono pojasniti. V Ljubljani se zdi dokaj naraven, saj se je
število uèencev oziroma dijakov prerazporedilo v GM in Dravni konservatorij, razlog za
upad števila uèencev v Mariboru pa gre iskati v veè dejavnikih. V raziskavi je bilo
ugotovljeno nenehno pomanjkanje sredstev, ki so zavirale vsestranski razvoj. Delovanje
šole je bilo odvisno od skromnih dravnih subvencij, šolnin in darov, ki so ustanovo le
ohranjala pri ivljenju in niso nudila pogojev za njen razmah. Na upad števila uèencev
mariborske GM16 pa je nedvomno in v najveèji meri vplivala ustanovitev glasbene šole
eleznièarskega društva »Drava« leta 1931. Veèja dostopnost glasbene izobrazbe, ki jo je
ta šola omogoèala z nijimi šolninami, ugodna lokacija (desni breg Drave) in ugled
njenega vodje Hinka Druzovièa, znanega in cenjenega mariborskega glasbenika, so
zagotovo privabili dobršen del uèencev, ki bi sicer obiskovali šolo GM. Pouk na glasbeni
šoli »Drave« se je prièel šele leta 1933. Zaèetek njenega delovanja je tako sovpadal s krizo
glasbene šole GM, ko je prosvetno ministrstvo razveljavilo njena pravila.17 Trdimo lahko,
da so spori med GM in Josipom Hladkom Bohinjskim vplivali na padec števila uèencev
GM in posledièno na višji vpis v glasbeno šolo »Drave«. V zaèetku delovanja je slednjo
obiskovalo 40 uèencev, do leta 1941 pa veè kot 100 uèencev. V letu 1934 je dodatno odprl
vrata še Glasbeni zavod, novo ustanovljena glasbena šola Josipa Hladka Bohinjskega,
vzporedno pa je delovalo še nekaj zasebnih šol. Ker mariborsko glasbeno ivljenje med
obema vojnama, s tem tudi delovanje glasbenih šol, še ni bilo predmet podrobnejših
raziskav, verodostojne primerjave omenjenih glasbenih šol niso mone.
Obisk glasbene šole je med vojnama nihal med 322 (šolsko leto 1919) in skromnih 107
(šolsko leto 1933/34) v najbolj kritiènem letu delovanja GM. V 22-ih letih je šolo
obiskovalo povpreèno 200 uèencev letno.
Uèitelji glasbene šole GM Maribor
Zgodovino posamezne šole v najveèji meri pišejo njeni uèitelji. Skozi dobri dve desetletji
se jih je v mariborski GM zvrstilo nad šestdeset. Hitre kadrovske menjave in s tem
povezane teave zaposlovanja ustreznih pedagoških delavcev so bile prisotne posebej
prva leta po ustanovitvi in so zavirale veèji polet glasbene šole GM. V mestu, kjer je pred
letom 1918 delovala le glasbena šola nemškega Philharmonischer Verein, namreè ni bilo
glasbenih izobraencev ali posameznikov, ki bi bili usposobljeni pouèevati v slovenski
glasbeni šoli.18 Ob ustanovitvi so bili k sodelovanju povabljeni tujci, predvsem Èehi,
katerih delo v glasbeni šoli je, zaradi nesoglasij med posamezniki, trajalo le kratek èas.
Mnogokrat se je uèiteljski zbor skoraj v celoti spremenil, vodstvo pa je bilo prisiljeno
79
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
15 Definitinvi rezultati popisa stanovništva od 31. marta 1931 godine, Kraljevina Jugoslavija, opšta dravna
statistika, Beograd 1938.
16 V šolskem letu 1932/33 je šolo obiskovalo 224 uèencev, naslednje leto 107 (nadalje 114, 143, 187, 209,
211, 208).
17 Vlado Golob, »Glasbena šola eleznièarskega glasbenega društva »Drava««, Srednja glasbena šola – 10
let v svobodi (brošura), Maribor: Srednja glasbena in baletna šola, 1995.
18 e omenjeno zaèetno kadrovsko krizo v GM Maribor nam naposled potrjuje še podatek iz Izvestja GM v
Ljubljani iz leta 1907/08, da je njeno glasbeno šolo obiskovalo samo 31 uèencev iz celotnega štajerskega
obmoèja. Izvestje Glasbene Matice v Ljubljani o 36. društvenem letu 1907/1908 (hrani Slovanska
èitalnica).
zaposlovati uèitelje s pomanjkljivo izobrazbo. Teko rešljivo vprašanje so predstavljala še
nezadostna plaèila, slabi pogoji in pomanjkanje uèiteljev za posamezne predmete.
Poudariti je potrebno, da so v glasbenih šolah predmetniki zastavljeni glede na interes
uèencev, od tega pa je odvisno število uèiteljev, ki neprestano niha. Teh je lahko v kratkem
obdobju naenkrat premalo ali preveè, èemur šole, ki tovrsten kader izobraujejo, ne
morejo slediti. Iz omenjenih razlogov je na glasbeni šoli GM poleg redno zaposlenih
uèiteljev pouèevalo priblino enako število pomonih oziroma zaèasnih uèiteljev.
Omenjene pogoste kadrovske zamenjave na glasbeni šoli mariborske GM niso bile nujno
zaskrbljujoè pojav, razen èe je prenehal z delom zelo sposoben uèitelj. V zaèetkih
delovanja glasbene šole GM Maribor je poleg ravnatelja pouèevalo devet pedagogov, od
tega sedem absolventov konservatorija in dva uèitelja. Izobrazbena struktura vseh
uèiteljev, ki so v naslednjih letih na šoli pouèevali, zaradi pomanjkanja podatkov ni
popolnoma jasna. Iz ohranjenega arhivskega gradiva lahko sklepamo, da je vodstvo
ustanove teilo h kakovostnemu kadru. Slednje potrjuje sprememba pravilnika glasbene
šole GM leta 1934, ki je za zasedbo delovnega mesta predvidela uèitelja s
konservatorijsko izobrazbo. Relativno pozno uvedbo omenjenega kriterija si lahko
razlagamo z velikim pomanjkanjem glasbenih uèiteljev z ustrezno izobrazbo po prvi
svetovni vojni. Kljub primanjkljaju izobraencev in slabim pogojem dela je število
usposobljenih in izkušenih glasbenih pedagogov v zgodovini šole narašèalo. Vaen
prispevek pri oblikovanju uèiteljskega zbora je imela sama glasbena šola GM, ki je
izobrazila številne uèitelje in jih, posebej v drugem desetletju obstoja, tudi zaposlovala. Po
letu 1930 je namreè ljubljanski konservatorij, kjer so nadaljevali šolanje tudi uèenci GM
Maribor, izobrazil kar nekaj študentov s štajerskega podroèja.19
Navkljub prednosti ljubljanske GM pred mariborsko – slednja se ni mogla ponašati s
tolikšnim številom izobraenih glasbenikov, ki bi lahko takoj zasedli mesto v uèiteljskem
zboru –, primerjava podatkov o zaposlenih prinaša skoraj izenaèene rezultate. V obeh
ustanovah je posamezni uèitelj pouèeval povpreèno 22 (Maribor) oziroma 23 uèencev
(Ljubljana).20 Kljub teavam s pridobivanjem ustreznega kadra, predvsem v zaèetku
njenega delovanja, obremenitev uèiteljev GM Maribor ni bila višja kot v Ljubljani. Kot e
reèeno so kasneje v veèjem obsegu pouèevali izobraeni pedagogi, ki so izšli iz
najpomembnejše ljubljanske in mariborske glasbeno-izobraevalne ustanove. Z
gotovostjo je njihova prisotnost vplivala na rast kakovosti izobraevanja na glasbeni šoli
GM.
Da bi mogli jasneje doloèiti kvaliteto izobraevanja na mariborski GM, se moremo
natanèneje posvetiti še sposobnostim posameznih uèiteljev njene glasbene šole. V
nadaljevanju bodo tako predstavljeni vodilni pedagogi mariborske glasbene šole GM, ki
so postavili temelje izobraevanja glasbenega narašèaja v mestu in okolici. To so bili
izobraeni in uveljavljeni glasbeniki, vodje raznih ustanov in orkestrov, solistièni
umetniki, pedagogi, skladatelji in kasnejši profesorji na raznih akademijah ter nekatere
najvidnejše slovenske glasbene osebnosti 20. stoletja.
80
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
19 Izvestje Glasbene Matice v Ljubljani ob 37. društvenem letu 1908/09 (hrani Slovanska knjinica);
Dravni konservatorij v Ljubljani, Poroèilo o šolskem letu 1929/30 (hrani Slovanska knjinica).
20 Pregled števila uèencev šole GM, v: Poroèilo o šolskem letu 1931/32 ob 50 letnici njenega obstoja,
Dravni konservatorij v Ljubljani, Šola GM v Ljubljani.
V zaèetku mariborske GM se je v njeni glasbeni šoli zaposlil Fran Topiè, glasbenik z
mednarodnim razgledom in številnimi izkušnjami. Sprva je bil uèitelj solopetja, violine in
klavirja, nato pa je opravljal funkcijo ravnatelja glasbene šole ter vodil komorno skupino,
dekliški zbor, dijaški orkester in pouèeval teorijo. Fran Topiè, po rodu Èeh, je osnovno in
srednjo šolo obiskoval v Bosni, študije pa v Pragi. Tam je bil nekaj èasa tudi èlan Èeške
Filharmonije, koncertni mojster »Vychodnje èeskeho divadla«, vodja glasbene šole v
Èeškem Brodu, usoda pa ga je nato peljala v Galicijo in Kijev. Od tam se je vrnil na Èeško
in bil kasneje povabljen v Trst za ravnatelja GM, nakar se je za nekaj èasa ustalil v
Mariboru.21 V glasbeni šoli GM je v prvem šolskem letu (1919/20) pouèeval tudi priznan
violinist Jan Šlais (Praga, 23. 1. 1893 – Brno, 14. 6. 1975). Violinski pedagog je po
konèanem študiju na konservatoriju v Pragi (1913) od leta 1919 deloval v Sloveniji,
najprej na šoli GM v Mariboru, po izpopolnjevanju pri Otakarju Ševèiku v Pragi
(1920–21) pa do leta 1946 na konservatoriju oz. Glasbeni akademiji v Ljubljani.22 V
prvem šolskem letu je na glasbeni šoli GM pouèevala klavir Ruena Šlais, rojena Deyl,
(Nová Páka, Èeška republika, 28. 12. 1888 – Brno, 16. 2. 1969), ki se je izobraevala in
izpopolnjevala na vrhunskih glasbenih inštitucijah. Klavirska pedagoginja je obiskovala
osnovno in mešèansko šolo v rojstnem kraju, v letih 1902–1908 je študirala klavir pri
Josefu Jiráneku na konservatoriju v Pragi, leta 1909 pa se je izpopolnjevala pri prof.
Alfred Denisu Cortotu v Parizu. Prirejala je koncerte v Pragi in drugih èeških mestih. Pred
prihodom v GM Maribor je bila profesorica klavirja na konservatoriju v Kišinevu
(1910–1919).23 V ustanovnem šolskem letu in med letoma 1923 in 1927 je na glasbeni šoli
GM pouèeval skladatelj, violonèelist in pedagog Emerik Beran (Brno, 17. 10. 1868 –
Ljubljana 11. 3. 1940). Tudi na njegovi študijski poti sreèamo pomembno institucijo in
zveneèe skladateljsko ime. Študij kompozicije je konèal leta 1888 pri Leošu Janáèku na
konservatoriju v Brnu in bil tam v letih 1890–1898 korepetitor in violonèelist v Operi. Kot
pedagog, profesor glasbe na uèiteljišèu (1898–1926), uèitelj violonèela na šoli GM in
vodja zbora èitalnice v Mariboru je prispeval k dvigu ravni tamkajšnjega glasbenega
ivljenja.24 Uèitelj na glasbeni šoli GM je bil tudi Hinko Druzoviè (Jurski Vrh, 10. 7. 1873
– Maribor, 26. 12. 1959), uveljavljen glasbenik in pomemben pevski metodik. V
ustanovnem letu je pouèeval glasbeno teorijo in mladinsko petje, med letoma 1921 in
1927 pa je vodil pevske teèaje za otroke, uèiteljski teèaj ter pouèeval klavir in violino. V
šolskem letu 1935/36 ga zasledimo kot uèitelja kontrabasa. Vsestranski glasbeni pedagog
in skladatelj je po uèiteljišèu v Mariboru v letih 1899–1902 študiral orgle na
konservatoriju v Gradcu. Od leta 1904 je bil uèitelj glasbe na mariborski gimnaziji in
uèiteljišèu; bil je tudi ravnatelj glasbene šole eleznièarskega društva Drava. Vodil je zbor
Slovanske èitalnice (1909–1914). Posveèal se je glasbenometodiènim vprašanjem in
vplival na dvig glasbene vzgoje na Slovenskem.25 Predstavnik uèiteljskega zbora GM je
bil med letoma 1919 in 1933 tudi violinist in glasbeno-prosvetni delavec Franjo Serajnik.
Konservatorijske izobrazbe ni imel, je pa na glasbeni šoli nemškega društva
Philharmonischer Verein v Mariboru konèal šestrazredni violinski teèaj in nastopal
81
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
21 »Fran Topiè«, Jutro l. 6, št. 36 (11. 2. 1925), str. 3.
22 R. Klopèiè, »Jan Šlais«, Enciklopedija Slovenije (ES) 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999, str. 60–61.
23 Davorin Cvetko, »Ruena r. Deyl Šlais«, Slovenski biografski leksikon (SBL) III (1960–1971). Ljubljana:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971, str. 650.
24 Manica Špendal, »Emerik Beran«, ES 1. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, str. 245.
25 Manica Špendal, »Hinko Druzoviè«, ES 2. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988, str. 362.
solistièno na koncertih v Mariboru, Ljubljani, Gradcu in manjših krajih.26 Josip Hladek
Bohinjski (Mokrice, 4. 2. 1879 – Maribor, 7. 2. 1940) je prišel v Maribor leta 1925. Na
glasbeni šoli GM je pouèeval violino ter vodil dijaški orkester in mladinski zbor, nato pa
prevzel še posle ravnatelja, ki jih je opravljal do leta 1933. Bil je tudi vodja pevskega zbora
in orkestra GM. Glasbeno se je izobraeval v Ljubljani in na Dunaju pri Franzu Léharju.
Pred prihodom v Maribor je bil deset let vojaški kapelnik v Sarajevu.27 V GM Maribor je
deloval tudi eden vidnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja Vasilij Mirk. Med letoma
1929 in 1934 je na glasbeni šoli pouèeval harmonijo in zgodovino ter vodil zbor in
obèasno orkester GM. Kot gimnazijec se je glasbe uèil zasebno, na Dunaju pa je študiral
kompozicijo pri Hermannu Graedenerju in leta 1919 absolviral harmonijo na
Konservatoriju Giuseppa Tartinija v Trstu (Antonio Illersberg); pri njem se je pozneje še
izpopolnjeval.28 Med letoma 1930 in 1941 (z izjemo leta 1933/34) je na glasbeni šoli GM
pouèeval violino slovenski skladatelj Karol Pahor. Po vojni je študiral v Trstu, na Dunaju
in v Bologni, kjer je leta 1923 diplomiral iz študija violine. Hkrati se je posveèal
kompoziciji in svoj študij pozneje dopolnil pri Slavku Ostercu. Od leta 1926 do prihoda v
Maribor je vodil ptujsko GM.29 Iz skladateljskih vrst se je Mirku in Pahorju pridruil še
uèitelj violine Ubald Vrabec. Diplomiral je na konsertvatoriju v Trstu leta 1927 iz
kompozicije (Vito Levi) in v Bologni leta 1929 iz violine. Do 1931 je deloval v Argentini
in se nato preselil v Maribor, kjer je na glasbeni šoli GM med letoma 1931 in 1941
pouèeval violino, v obdobju med 1933 in 1936 pa je bil tudi njen zaèasni vodja.30 Pedagog
mariborske GM je bil tudi violinist Taras Poljanec (Maribor, 3. 10. 1908 – Maribor, 9. 12.
1964). Med letoma 1933 in 1941 (razen 1934/35 in 1938/39) je pouèeval violino, obèasno
pa teorijo in dijaški orkester. Igre na violino se je uèil pri Karlu Jeraju na šoli ljubljanske
GM (1919–1924) in na dravnem konservatoriju (1924–1926). V letih 1926–1933 ga je
na glasbenem konservatoriju v Pragi pouèeval Rudolf Reisigg, ostale glasbene predmete
pa mdr. Pavel Dìdeèek, Metod Doleil, Alois Hába, Jiøí Herold, Karel Boleslav Jirák,
Otakar Šiò. Hkrati je poslušal predavanja iz muzikologije (Zdenìk Nejedlý) na filozofski
fakulteti Karlove univerze. Dve leti pred absolutorijem je e pouèeval violino na mestni
glasbeni šoli v Kutni hori. Po diplomi je v letih 1933–1938 pouèeval violino, violo ter
komorno in orkestralno igro.31 Iz vrste uveljavljenih slovenskih inštrumentalistov je na
glasbeni šoli mariborske GM deloval tudi violonèelist Oton Bajde (Zadar, 20. 1. 1906 –
Maribor, 22. 4. 1993). Med letoma 1933 in 1941 je pouèeval violonèelo in obèasno teorijo
ter vodil mladinsko petje, pripravljalni teèaj in komorne vaje. Leta 1938/39 je postal
zaèasni vodja glasbene šole.32 Pedagog mariborske GM je bil tudi znan slovenski pianist
in pedagog dr. Roman Klasinc (Pragersko, 16. 7. 1907 – Maribor, 13. 7. 1990). Med
letoma 1935 in 1941 je pouèeval klavir ter obèasno vodil pripravljalni teèaj in predaval
82
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
26 R. Ajlec, M. Mušiè, »Franjo Serajnik«, SBL III (1960 – 1971). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in
umetnosti 1960–1971, str. 291.
27 Manica Špendal, »Josip Hladek Bohinjski«, Leksikon jugoslavenske muzike I, Zagreb: Jugoslavenski
leksikografski zavod “Miroslav Krlea”, 1984, str. 314; »Musikdirektor Josef Hladek Bohinjski«,
Marburger Zeitung l. 80, št. 30 (8. 2. 1940), str. 4.
28 M. Studen, »Vasilij Mirk« ES 7, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993, str. 152, 153.
29 Primo Kuret, »Karol Pahor«, ES 8, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994, str. 221.
30 I. Longyka, » Ubald Vrabec«, ES 14, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000, str. 367–368.
31 R. Hrovatin, »Taras Poljanec«, SBL II, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952, str.
437-438.
32 Marjana Šef, Oton Bajde (diplomsko delo). Maribor: Pedagoška fakulteta UM, 2006.
teoretiène predmete.33 Oton Bajde in dr. Roman Klasinc sta bila tudi uèenca glasbene šole
GM, zato bosta podrobneje predstavljena v nadaljevanju. V šolskem letu 1932/33 je na
šoli pouèeval še violonèelist Èenda Šedlbauer (Letky, Libèice nad Vltavo, Èeška, 31. 5.
1902 – Ljubljana, 17. 3. 1976). Diplomiral je na konservatoriju (1923) in mojstrski šoli
(1926) v Pragi.34 Trojici vidnejših slovenskih skladateljev, Mirku, Pahorju in Vrabcu, se
je kot uèitelj na glasbeni šoli GM pridruil še skladatelj, dirigent in publicist Marjan
Kozina (Novo mesto, 4. 6. 1907 – 19. 6. 1966). Med letoma 1934 in 1938 je na glasbeni
šoli GM pouèeval kompozicijo in klavir, od leta 1936 pa je prevzel posle ravnatelja.
Študiral je na univerzi in konservatoriju v Ljubljani; na Akademiji za glasbo in gledališko
umetnost na Dunaju je leta 1930 diplomiral iz kompozicije (Joseph Marx), na mojstrski
šoli glasbene akademije v Pragi je leta 1931 konèal študij dirigiranja (Nikolai Malko), leta
1932 pa kompozicije (Josef Suk).35 Eno šolsko leto (1921/22) je bila na šoli kot uèiteljica
violine prisotna tudi znana mariborska violinistka Fanika Brandl (Maribor, 18. 7. 1899 –
Maribor, 11. 10. 1999). Violino je študirala na Dunaju (Arnold Rosé) in pri Vaclavu
Humlu na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Kot nadarjena umetnica je veèkrat nastopila v
solistiènih vlogah, posebno pa se je uveljavila kot sposobna komorna glasbenica.36 K
vodilnim in najvidnejšim pedagogom šole GM Maribor je potrebno dodati še imena
uèiteljic, ki so se prav tako pogosto pojavljala v kritikah izvedb na produkcijah.
Najveèkrat, in z dobrimi ocenami, so bile omenjene: uèiteljici klavirja Marija Fingar (na
šoli zaposlena od leta 1923 do 1941) in Liza Serajnik (zaposlena od 1927 do 1941) ter
uèiteljica solopetja Zora Ropas. Poleg predstavljenih uèiteljev jih je na glasbeni šoli
pouèevalo še petdeset, ki so bili prisotni v razliènih èasovnih obdobjih.37 Iz razredov
omenjenih pedagogov je izšlo kar nekaj uveljavljenih glasbenikov, ki bodo podrobneje
predstavljeni v nadaljevanju besedila.
Uèni naèrti in metode pouèevanja
Temelj organizacije pedagoškega dela izobraevalnih ustanov predstavljajo predpisani
uèni naèrti za posamezne predmete. V ohranjenem arhivskem gradivu mariborske GM
tovrstni dokumenti niso ohranjeni, tako da njihove natanène vsebine ne poznamo.
Predvidevamo lahko, da so bili uèni naèrti oblikovani po zgledu ljubljanske GM. Ta se je v
83
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
33 Manica Špendal, »Roman Klasinc«, ES 5, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, str. 89.
34 B. Frelih, »Èenda Šedlbauer«, ES 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 11.
35 Primo Kuret, »Marjan Kozina«, ES 5, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, str. 349–350.
36 Manica Špendal, »Nada Jevðenijeviæ–Brandl«, Leksikon jugoslavenske muzike. Zagreb: Jugoslavenski
leksikografski zavod “Miroslav Krlea”, 1984, str. 268.
37 To so bili: T. Apih (klavir), M. Bajde (rog), Viktor Bajde (violina), N. Balocha (klarinet), N. Barvituozova
(klavir), Filip Bernard (flavta), L. Comelli (violonèelo), J. Èermak (violina), Josip Gonza (harmonika), B.
Gregora (violina), N. Hainau (klavir), N. Hann (klavir), J. Hegedušiè (violina in klavir), Karel Hladky
(klavir, mladinsko petje, enski dijaški zbor), Olga Hladky Horlak (klavir), Albin Horvat (violina), Marija
Kaèerova (klavir), Joica Kalc (violina), Pavla Kanc (klavir), N. Kubat (violina), E. Kubièek (klavir in
teorija, violonèelo), N. Kušar (klavir), H. Mascher (violina), Ciril Mohorko (violina), Anica Murgel
(klavir), V. Nerat (otroški pevski teèaj), N. Novotny (klavir), Franc Potoènik (klarinet in kontrabas), Mara
Radova (klavir in solopetje), Rudolf Rakuša (teorija), Inge Reiser (violonèelo), E. Ropas (violina), Marija
Rozman (otroški pevski teèaj), Viktor Schweiger (teorija), A. Skringer (kontrabas), M. Srebre (klavir),
Avgusta Šantel (violina), Sonja Škapin (solopetje), N. Špaèek (violina), Vilko Šušteršiè (otroški pevski
teèaj), Dimitrij Tanèeviæ (kontrabas), Lida Vedral (sluhovne vaje), H. Vesely (violonèelo), Emil Vitek
(trobenta), V. Volovšek (kontrabas), Ema Vrabec (klavir) in Minka Zacherl (otroško petje, dekliški zbor).
Manja Flisar, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) - disertacija. Ljubljana, Akademija
za glasbo, 2008.
svojih zaèetkih zgledovala po osnutkih naèrtov glasbene šole ljubljanskega
Philharmonischer Gesellschaft, ki se je v drugi polovici 19. stoletja razvil v eno najveèjih
in najbolje organiziranih šolskih ustanov na avstrijskem jugu.38 Konec 19. stoletja so
uèitelji ljubljanske GM po obstojeèih uènih naèrtih in po lastnih pedagoških izkušnjah
oblikovali osnutke novega uènega naèrta za glasbeno šolo in te še nadalje
izpopolnjevali.39 Uèni naèrti glasbene šole GM Ljubljana so bili v nekaterih šolskih letih
tudi podrobno predstavljeni v izdanih Izvestjih Glasbene matice Ljubljana, kar potrjuje
njihovo dostopnost v širšem prostoru40 in domnevo, da so bili uporabljeni tudi v
mariborski GM. Edine tovrstne podatke zasledimo v èasniku Tabor41, ki je objavil, da so
èlani šolskega odseka v letu 1920/21 nameravali urediti moderno šolo, za kar je bilo še
potrebno izdelati uène naèrte za posamezne oddelke. V drugem šolskem letu od
ustanovitve uèitelji torej še niso imeli izdelane organizacije izobraevalnega dela. Skoraj
neverjetno se zdi, da se pri slednjem ne bi opirali na e omenjen uène naèrte ljubljanske
GM.42 Poudariti pa je treba, da so v prvem šolskem letu pouèevali veèinoma èeški uèitelji,
ki so svoje metode in uène naèrte prinašali od drugod. Globlja vrzel v organizaciji
pedagoškega dela se je tako pojavila v drugem šolskem letu z njihovim odhodom iz GM.
V zvezi z uènimi naèrti je poroèal tudi Ptujski list. Objavil je, da so èlani šolskega odbora
med poèitnicami (med sezonama 1920/21 in 1921/22) »izpolnili uèni red za vse
predmete«.43
Pot do cilja, h kateremu je glasbeno izobraevanje usmerjeno, od uèitelja zahteva
premišljeno in individualizirano postopanje v procesu šolanja. Preverjene in prilagojene
metode dela tako predstavljajo temelj didaktike posameznega predmeta. Glede metod in
pristopov k pouèevanju na glasbeni šoli GM v Mariboru lahko predvidevamo, da so bile v
skladu z izobraevanjem in izkušnjami posameznih uèiteljev. V ohranjeni dokumentaciji
ni mogoèe zaslediti podrobnih podatkov o uènih postopkih, uporabljeni didaktiènih
sredstvih in literaturi ali morebitnih sestankih, na katerih bi uèitelji pretresali tovrstno
problematiko. Tako je teko oziroma nemogoèe ugotoviti ali samo predvideti, kakšne
metode so pedagogi uporabljali. Izjemo predstavlja le omemba Ševèíkove44 metode
pouèevanja violine, katere se je najverjetneje posluevala uèitelj violine Ubald Vrabec45
in kratek èas prisotni Jan Šlais, Ševèikov uèenec.46 Iz obstojeèe dokumentacije tudi ni
razvidno morebitno sodelovanje med ljubljansko in mariborsko GM v smislu izmenjave
84
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
38 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, 1992, str. 127–129.
39 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, 1992, str. 241.
40 Izvestja hrani Slovanska èitalnica v Ljubljani.
41 Perhavc, »Glasbena matica«, Tabor l. 2, št. 155 (13. 7. 1921), str. 1, 2.
42 Manja Flisar, »Sezona 1920/21«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) – disertacija,
Ljubljana, Akademija za glasbo, 2008, str. 42, 43.
43 Manja Flisar, »Sezona 1921/22 – Glasbena šola«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana, Akademija za glasbo, 2008, str. 51.
44 Èeški violinist in pedagog Otakar Ševèík (Horadóvice, 22.03.1852 – Písek, 18.01.1934) je študiral v
Pragi in nato pouèeval v Kijevu, na praškem konservatoriju in na visoki glasbeni šoli na Dunaju in drugod.
Vodil je številne teèaje v ZDA, Avstraliji in Londonu. Razvil je lasten sistem pouèevanja, pri katerem je
izhajal od obvladovanja polstopenjskih intervalov z enakim poloajem prstov na vseh štirih strunah.
45 Manja Flisar, »Sezona 1936/37 – Koncertni biro in zaloba Struna«, Delovanje mariborske Glasbene
matice (1919 – 1948) – disertacija, Ljubljana, Akademija za glasbo, 2008, str. 229.
46 Manja Flisar, »Sezona 1919/20 – Glasbena šola«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 29.
izkušenj in predstavitev naèina dela profesorjev ene in druge ustanove. Zagotovo so
tovrstne izmenjave mnenj potekale v zasebnih pogovorih glasbenikov, edine evidentirane
stiène toèke obeh matic pa so bili koncerti, prirejeni v Ljubljani ali Mariboru,47 ter obisk
predstavnikov matic na posebnih sveèanostih.48
V zvezi z didaktiènimi postopki je mono predstaviti le zelo redke poskuse izdaje
pedagoškega gradiva v GM Maribor. Izpostaviti je potrebno izdajo priredb ljudskih pesmi
za pouk violine avtorja Frana Serajnika, uèitelja na mariborski GM. Gradivo al ni
ohranjeno, zato vsebine ne poznamo. Ker nove izdaje uèbenikov pogosto kaejo napredke
v metodiki, lahko razširjeno uporabo Serajnikovih priredb oznaèimo kot redek primer
metodološke inovacije. Njegovemu delu je sledil še Ubald Vrabec. GM mu je namreè
odobrila izdajo in zalobo ljudskih pesmi za dve violini za nije letnike violinskega
pouka.49 Razširjena uporaba Serajnikovih pesmi, povpraševanje po gradivu je prihajalo
tudi iz ljubljanske GM, in izdaja Vrabèevih prièata o njuni koristnosti za namene pouka
violine in sta nedvomno znamenje dobre pedagoške prakse v glasbeni šoli mariborske
GM.50 Poskuse izdaj muzikalij na GM Maribor, natanèneje klavirskih miniatur modernih
slovenskih skladateljev za šolsko rabo, zasledimo tudi v Pahorjevih pismih Slavku
Ostercu. V njih Pahor kot sodelavec glasbene šole GM poroèa o zanimanju za tovrstno
literaturo in vzpodbuja Osterca k sodelovanju.51 Drugih muzikalij za šolsko rabo med
raziskavo delovanja GM Maribor ni bilo moè zaslediti. Delo glasbenih pedagogov GM
Maribor je bilo tako veèji meri omejeno le na šolo in Maribor. S tehtnejšim objavljanjem
pedagoškega gradiva, predvsem za pevski pouk otrok, se je v veèji meri ukvarjal le
mariborski glasbeni pedagog, skladatelj in uèitelj na glasbeni šoli GM Hinko Druzoviè.
Kritike produkcij in koncertov uèencev GM Maribor
e ob koncu prvega šolskega leta in vsa nadaljnja leta se je jasno kazala vloga glasbene
šole GM v kulturnem, pa tudi koncertnem ivljenju Maribora. Sprva zlasti v prirejanju
enodnevnih produkcij, ki so kasneje prerasle v štiridnevne predstavitve šole, kronane s
koncernimi revijami ali izvedbami veèjih stvaritev. Uspešnejši uèenci glasbene šole so po
svojih zmonostih sodelovali tudi v zboru ali orkestru GM in tako sestavljali pomemben
èlen pri oblikovanju mariborske kulture. Nastopi uèencev na produkcijah in drugih
koncertih so vseskozi vzbujali zanimanje širše publike in strokovne javnosti. Vse šolske
85
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
47 Manja Flisar, »Sezona 1924/25 – Pevski zbor«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str, 82; Sezona 1926/27 – Gostovanje v Ljubljani, str.
112, 113.
48 Manja Flisar, »Sezona 1924/25 – Pevski zbor«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 82; Sezona 1928/29 – Drugi
(vokalno-inštrumentalni) koncert, str. 133; Sezona 1938/39 – Proslava dvajsetletnice obstoja glasbene
šole GM, str. 248.
49 Ubald Vrabec, Za mlade goslaèe – slovenski ljudski napevi za uporabo pri violinskem pouku po metodi O.
Ševèika, Maribor: Glasbena matica, 1920. Edini ohranjen primer knjiice, ki obsega 12 strani, hrani
knjinica Akademije za glasbo v Ljubljani. Leto izdaje (1920) je pripisano in pomeni napaèno sklepanje,
saj je Ubald Vrabec zaèel sodelovati z mariborsko GM leta 1931, izdaja omenjenega notnega gradiva pa je
bila s strani odbora GM odobrena šele leta 1936/37.
50 Manja Flisar, »Sezona 1936/37- Koncertni biro in zaloba Struna«, Delovanje mariborske Glasbene
matice (1919 – 1948) – disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 229.
51 Manja Flisar, »Sezona 1934/35 - Zaloba Struna«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948)
– disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 209, 210.
prireditve so pospremile številne ocene v dnevnem èasopisju. Do šolskega leta 1935/36,
ko je GM zaèela izdajati Poroèilo o posameznih šolskih letih, èasniki tako predstavljajo
edini vir podatkov o nastopih uèencev. Vpogled v izvedbe na produkcijah je zato v veliki
meri nepopoln, saj so poroèevalci obièajno navajali le priimke uèencev, njihove mentorje,
v manjši meri nepopolne naslove skladb in velikokrat posplošene ocene izvedb. Ponekod
je le delno razvidno uèno gradivo, manjkajo pa navedbe razredov. Spet drugje so uèenci le
razdeljeni na tiste iz »višjih« in »nijih« razredov. Èe k navedenemu dodamo še
nepoznavanje uènih naèrtov in bolj ali manj kritiène in utemeljene pripombe ocenjevalca,
ne moremo dobiti popolne slike izvedb. O realnosti navedb se, zaradi odsotnosti
pomembnih podatkov, torej ni mogoèe preprièati, tudi zaradi neizogibno subjektivne
ocene ocenjevalca. Nekoliko veè podrobnosti o produkcijah vsebujejo e omenjena
Poroèila. V njih so navedeni sporedi produkcij in izvajalci ter imensko kazalo uèencev s
stopnjo šolanja. Tudi vsi omenjeni podatki, v kombinaciji s pomanjkljivo kritiko v
dnevnem èasopisju, ne zadošèajo za objektivno oceno. Preostane tako samo še nehvaleno
subjektivno mnenje piscev kritik, ki so jih prinašali domaèi èasniki in mariborski nemški
èasnik Marburger Zeitung. V slednjem so nemški poroèevalci, med njimi posebej dr.
Eduard Butchar, društvu izkazovali posebej veliko pozornosti in naklonjenosti, kar zaradi
nacionalne usmerjenosti èasnika velja upoštevati kot resno kritiko. Rezultatom dela
glasbene šole so veèinoma bili naklonjeni tudi slovenski poroèevalci. Pod ocenami so se
podpisovali nekateri vidni slovenski glasbeni ustvarjalci, kar posredno prièa o zavzetem
in odgovornem delu ustanove. V prvih letih delovanja glasbene šole so nastope
pospremile tako prijazne kot ostre ocene. Obravnavati jih je potrebno nekoliko zadrano,
saj kratko èasovno obdobje delovanja ustanove ne more orisati dejanskega stanja. Tem
bolj, ker so enoletni rezultati, v kolikor gre za starejše uèence, plod dela drugih uèiteljev.
Pa tudi sicer gre prve ocene obravnavati predvsem kot izraz navdušenja nad mlado
organizacijo in kot vzpodbude za njeno nadaljnje delo. Po desetletju delovanja glasbene
šole je potrebno kritike in hvale na njen raèun razèlenjevati resneje. Kritik nemškega
èasnika Marburger Zeitung Eduard Butchar je po produkciji v šolskem letu 1929/30
zapisal, da je šola ena izmed najboljših v dravi. Èe upoštevamo poroèevalèevo
nacionalno pripadnost in njegovo skoraj gotovo seznanjenost z delom drugih glasbenih
ustanov (Konservatorij v Gradcu) moremo sklepati, da objavljeni èlanki odraajo
objektivno in premišljeno kritiko. Njegovo pisanje navsezadnje potrjuje tudi dejstvo, da
so samo dva meseca kasneje uèenci glasbene šole pripravili zahteven koncert
Dvoøakovega Mrtvaškega enina.52 Dokaz velikih hotenj in elja glasbene šole je zelo
odmevno gostovanje (prav tako z Mrtvaškim eninom) v Beogradu, kamor je pod
vodstvom Josipa Hladka Bohinjskega odpotovalo 250 uèencev.53 Bogato pospremljena v
èasopisih je bila tudi prireditev glasbene šole ob 200-letnici rojstva Josepha Haydna.
Poroèevalec Slovenca je po koncertu zapisal: »Morda bo mogoèe s temi dorašèajoèimi
silami v prihodnji dobi ustvariti simfonièni orkester.«54 Veliko kritik nastopov uèencev sta
objavila skladatelja Vasilij Mirk in Karol Pahor, sicer tesno povezana z mariborsko GM.
Mirk kot vodja pevskega zbora in Pahor kot uèitelj na glasbeni šoli. Njuno utemeljeno in
kritièno ter strokovno vrednotenje kljub temu moremo razumeti kot nepristransko. Toliko
86
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
52 Prav tam. Sezona 1929/30 – Glasbena šola, str. 138–140.
53 Prav tam. Sezona 1930/31 – Z Mrtvaškim eninom v Beogradu, str. 147, 148.
54 Prav tam. Sezona 1931/32 – Haydnova proslava, str. 161-163.
bolj pa je vendar verjeti ocenjevalcem produkcij in koncertov, ki niso prihajali iz okolja
mariborske GM. Eden takšnih je bil Marijan Lipovšek, profesor na konservatoriju GM.
Ob 20-letnici delovanja GM Maribor je zapisal, da so uèenci šole »pokazali prilièno
visoko stopnjo zrelosti, tehniène izvebanosti in muzikalnega znanja.« Tudi Marburger
Zeitung je GM ob jubileju namenil precejšen del èasopisnih strani. Eduard Butchar je v
èlanku z naslovom Kulturno poslanstvo Glasbene Matice Maribor zapisal, da si je društvo
od ustanovitve neomajno in portvovalno prizadevalo mestu zagotoviti kulturno raven,
kakršna mu je kot drugemu najveèjemu mestu v Sloveniji pripadala. Jubilejna produkcija
pa je po njegovem mnenju pustila vtis, da je šola GM umetniška ustanova, kjer je mladini
omogoèeno pridobiti izobrazbo do najvišje stopnje zrelosti.55 Zadnje odmevne
produkcije, zvrstile so se kar štiri, je šola priredila ob 100-letnici rojstva Petra I.
Èajkovskega. Med drugimi je odliène ocene uèencem solistom namenil Marjan Lipovšek,
ki se je udeleil prve prireditve. Po njegovem mnenju je izvajanje doseglo presenetljiv
uspeh, predvsem glede na starost uèencev. Tudi Mirk je zapisal, da so bile izvedbe »na
odlièni višini, da smo mestoma pozabili, da nam nudi umetniško hrano še rana mladina«.56
Dokaj tehten in preprièljiv pokazatelj vloge mariborske GM je tudi veliko število èlankov,
objavljenih v dnevnem èasopisju. Najveè prispevkov so objavljali Jutro, Mariborski
veèernik Jutra, Marburger Zeitung, Slovenec, Straa in Tabor. Pomembno vlogo GM in
zanimanje javnosti za njeno delovanje potrjuje vsakoletno število objav v razliènih
dnevnikih, ki se giblje med 20 in 60 prispevkov, med letoma 1919 in 1941 tako v
povpreèju preko 30 objav na leto. Porast števila prispevkov je zaslediti predvsem v
jubilejnih letih, ob gostovanjih GM (v Beograd, Novi Sad in Osijek,57 v Švico in
Avstrijo,58 v Skopje, Kumanovo, Leskovac, Niš, Kruševac in Šabac,59 in gostovanje
glasbene šole GM v Beogradu60) ter v kriznih obdobjih društva (razveljavljena pravila
glasbene šole GM,61 odpoved šolskih prostorov62).
Ravnatelji glasbene šole GM Maribor
Vzroke nihanj v obisku glasbene šole in kakovosti pedagoškega dela, ki so v glasbenih
šolah tudi sicer obièajno prisotna, moremo pripisati razliènim dejavnikom, vsekakor pa so
delovanje šole GM zaznamovali osebnostni in profesionalni vplivi skupno petih
organizacijskih vodij – ravnateljev. Vodenja šole so se lotevali tako in drugaèe, skoraj
brez izjeme zagnano, strokovno in v skladu s svojimi sposobnostmi in izkušnjami. Delo
ravnatelja je bilo vseskozi, z izjemo zadnjih treh let delovanja društva, zdrueno z
umetniškim vodstvom ansamblov GM. Naloge ravnatelja in zborovodje oziroma dirigenta
so bile veèinoma tesno povezane, zato je loèevanje dosekov posameznih ravnateljev v
smislu tematske razdelitve sklepnega besedila na glasbeno šolo in koncertno dejavnost
87
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
55 Prav tam. Glej Sezona 1938/39 – Proslava dvajsetletnice obstoja glasbene šole GM, str. 249.
56 Prav tam. Glej Sezona 1939/40 – Proslava 100-letnice rojstva Petra I. Èajkovskega, str. 263, 264.
57 Prav tam. Glej Sezona 1924/25 – Gostovanje GM v Beogradu, Novem Sadu in Osijeku, str. 87, 88.
58 Prav tam. Glej Sezona 1927/28 – Gostovanje pevskega zbora, str. 118-124.
59 Prav tam. Glej Sezona 1930/31 – Gostovanje pevskega zbora v Srbiji, str. 153-158.
60 Prav tam. Glej Sezona 1930/31 – Z Mrtvaškim eninom v Beogradu, str. 147, 148.
61 Prav tam. Glej Sezona 1933/34 – Glasbena šola, str. 178-187.
62 Prav tam. Glej Sezona 1938/39, str. 245-247.
nadvse nehvaleno. Mestoma se tako ne bo moè izogniti vpletenosti umetniškega
delovanja v izobraevalno in nasprotno.
Ledino mariborskega glasbenega izobraevanja in koncertne dejavnosti je po letu 1918
oral Fran Topiè. Preuèitev ohranjenih podatkov o društvu in odmevov na delovanje
glasbene šole v njeni prvi razvojni fazi privede do konène sodbe, da je bil Topiè predan
glasbenik – uèitelj violine, klavirja, solopetja, teorije, komorne igre ter vodja dekliškega
zbora in dijaškega orkestra. Poleg tega je opravljal še posle, ki mu jih je nalagala
ravnateljska funkcija ter vodil orkester GM, katerega delovanje je obudil, in po odhodu
prvega zborovodje Oskarja Deva prevzel še vodenje društvenega pevskega zbora. Našteto
je precejšen zalogaj za eno osebo, posebej v zaèetni razvojni stopnji GM Maribor, ko je
bilo treba delovanje celotnega društva šele organizirati. S portvovalnim delom in
predstavljanjem izobraevalnih dosekov širši publiki in strokovni javnosti je bilo treba
dokazati upravièenost ustanove, kar je, zaradi velikih prièakovanj, terjalo precejšnje
napore. Vsekakor je Fran Topiè osebnost, ki je tvorno prispevala k izobraevalnemu in
umetniškemu zagonu pomembne kulturne ustanove. Njegov doprinos k organizaciji
izobraevalne dejavnosti, njegovo pedagoško delo in umetniško udejstvovanje v obdobju
pionirstva mariborskih kulturnih institucij ga uvršèajo med tvorce glasbene kulture in
kulture Maribora nasploh. Posebej se je zavzemal sestaviti orkester, ki ga Slovenci v
Mariboru, razumljivo, do prevrata niso imeli. Kot ravnatelj in dirigent je imel monost
okrepiti in utrditi organsko povezanost glasbene šole z društvenima ansambloma. V
glasbeni šoli je med drugim posebej vzpodbujal gojenje komorne glasbe. V èasu Topièeve
prisotnosti v GM so delovali šolski godalni kvintet (pod vodstvom Topièa), godalni
kvartet (pod vodstvom Frana Serajnika) in kvartet violonèel (pod vodstvom Emerika
Berana), ki so se uspešno predstavljali na šolskih nastopih. Kmalu je uvidel nujnost
globlje glasbene izobrazbe mariborskih glasbenikov, zato je v letu 1921 predlagal
predavanja o teoriji, harmoniji, glasbeni zgodovini in pevski tehniki,63 ter v svojem
zadnjem letu v GM dal pobudo za informativne vzgojne mladinske koncerte. e v prvem
letu, in vsa nadaljnja, je organiziral nastope uèencev in s tem glasbeno šolo vpel v
koncertno ivljenje Maribora. V tretjem šolskem letu je osnoval dijaški orkester, iz
katerega bi pridobival v glasbeni šoli izobraene inštrumentaliste za društveni orkester.
Ko strnemo Topièeva prizadevanja v GM Maribor, ni teko zaznati njegovega celostnega
pogleda na glasbeno umetnost in delovanja v smeri uresnièevanja tega. Ob Topièevem
odhodu leta 1926 se je konèalo njegovo tvorno sodelovanje z mariborsko GM. Natanènih
pojasnil glede prekinitve sodelovanja ne poznamo, sklepati pa je moè, da je Topiè klonil
javnim in osebno motiviranim pritiskom Ivana Ašièa, pomembnega in vplivnega
mariborskega odvetnika.64 Topièa je nasledil Josip Hladek Bohinjski, pred tem tri
desetletja vojaški kapelnik v Sarajevu. Poleg ravnateljevanja je na glasbeni šoli GM
pouèeval violino in vodil dijaški orkester, eno leto tudi mladinski pevski zbor. Kot v prvi
razvojni fazi GM je bilo tudi v drugi ravnateljevo delo sprva zdrueno z umetniškim
vodstvom pevskega zbora in orkestra GM. Ohranjeni dokumenti in odzivi na delo šole ter
uspešni koncerti društva v obdobju njegovega vodstva odsevajo skrb za obstoj in razvoj
obeh društvenih ansamblov, ki ju je uspešno pomlajeval z uèenci glasbene šole. Ti so
88
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
63 Prav tam. Glej Sezona 1920/21 – Glasbena šola, str. 44.
64 Prav tam. Glej Sezona 1924/25 – Ivan Ašiè o delovanju GM, str. 92–95.
nastopali na vsakoletnih produkcijah, ki jih je v Hladkovem èasu kritiško spremljal Vasilij
Mirk. Bil je mnenja, da so veliki uspehi uèencev GM pravi èude, njihovi javni nastopi pa
temeljito pripravljeni ter da so bile izvedbe zbora in šolskega orkestra takšne, kot jih »ne
sreèaš tako zlepa niti pri zrelejših kompleksih«.65 Eduard Butchar je pisal, da je šola
dosegla visoko raven, ter da so organizacijske in pedagoške sposobnosti ravnatelja Hladka
e prerasle slabosti, ki jih je šola imela pred njim. Katere slabosti so to bile, Butchar ni
navedel, sklepamo pa lahko, da je imel v mislih tudi dijaški orkester. Topiè ga je namreè
organiziral šele v èetrtem šolskem letu, prviè pa se je javnosti predstavil komaj v šestem
letu delovanja GM (šolsko leto 1924/25).66 Kljub temu se je iz temeljev Topièevega
dijaškega orkestra razrasel bogat šolski ansambel (vkljuèeval je do 42 uèencev!), ki je
predstavljal osnovo društvenega orkestra in s tem koncertne dejavnosti mariborske GM.
Pregled delovanja GM med letoma 1925 in 1933 nas privede do zakljuèka, da se je Josip
Hladek Bohinjski oblikovanja društvenega orkestra lotit zelo sistematièno. Na poti k
pridobivanju èlanov za orkester se je Hladek preko èasnikov obraèal kar neposredno na
starše (Glasbena matica staršem), da naj pri vpisu v glasbeno šolo svojih otrok ne
usmerjajo le k violini in klavirju. Pri nakupu pihal in trobil je uèencem obljubljal finanèno
podporo.67 Resno delo in stremljenje k napredku orkestrskega poustvarjanja potrjuje tudi
razmišljanje poroèevalca enega od èasnikov, ali izredni uspeh GM ne bo v mestu z veè kot
30.000 prebivalci kmalu sproil vprašanja glede ustanovitve mestnega orkestra.68
Najodmevnejši rezultati dela so bili doseeni s koncertom Dvoøakovega Mrtvaškega
enina v Mariboru in Beogradu ter s koncertoma ob 200-letnici rojstva Josepha Haydna.
Da so bile izvedbe uèencev šole (orkester in mladinski zbor) pod Hladkovim vodstvom na
visoki ravni potrjuje tudi dejstvo, da so obe prireditvi v èast klasicistiènemu skladatelju
prenašale vse radijske postaje tedanje drave. Vasilij Mirk je ocenil, da je bila prva
prireditev na tako visoki ravni, da bi lahko bila v ponos tudi širšemu kulturnemu podroèju,
poroèevalec Veèernika pa je po izvedbi Haydnove XI. simfonije zapisal, da se je le redko
ponudila prilonost slišati kakšno glasbeno delo »v taki jasnosti, vseskozi premišljeni in
utemeljeni obliki«. Poudariti velja, da so tudi na drugi Haydnovi proslavi, ko je bil izveden
oratorij Stvarjenje, glavnino orkestra predstavljali prav uèenci glasbene šole mariborske
GM.69 Ponovno in konèno potrditev prizadevnega in uspešnega dela vseh vpletenih
prinaša še Slovenèev poroèevalec, ko namigne na ugodno prilonost za ustanovitev
mariborske filharmonije.
Na mestu ravnatelja se je Hladek obdral osem let. V sezoni 1929/30 je vodenje pevskega
zbora nenadoma prevzel Vasilij Mirk. Javnosti je bilo predstavljeno, da je Hladek zboru
dal na znanje, da ga ne eli veè voditi, z druge strani pa, da so zamenjavo zborovodje
predlagali pevci sami. Zaostreni odnosi s èlani zbora so Hladka najverjetneje spodbudili,
da je na obènem zboru predlagal, da bi se društvo reorganiziralo v javni glasbeni zavod s
kuratorijem na èelu, ker naj bi pevski zbor oviral delovanje društva. Z 52 glasovi proti 37
89
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
65 Prav tam. Glej Sezona 1928/29 – Glasbena šola, str. 30, 31.
66 Prav tam. Glej Sezona 1930/31 – Glasbena šola – Letna produkcija, str. 150.
67 Prav tam. Glej Sezona 1931/32, str. 159, 160.
68 Prav tam. Glej Sezona 1930/31 – Letna produkcija, str. 148–150.
69 Prav tam. Glej Sezona 1931/32 – Haydnova proslava, str. 161–163.
je bil predlog zavrnjen.70 Kriza mariborske GM, ki jo je preivljala med letoma 1933 in
1936, ko sta vzporedno delovali »Hladkova« in glasbena šola GM, se je torej pripravljala
e veliko prej.71 Zanimivo je k temu spomniti, da se je leto dni po Hladkovem prihodu v
GM (natanèneje v šolskem letu 1926/27) pevski zbor »odloèil za centralizacijo v društvu«
in tako prenehal biti samostojna enota GM (samostojni enoti sta bili tudi glasbena šola in
orkester). Te so bile do leta 1926 podrejene glavnemu odboru le v pomembnejših reèeh.
Naposled je torej pevski zbor odloèil, da »se izvrši centralizacija, da se moèi bolj strnejo in
da dobi delovanje enotnejši znaèaj«, in si s tem pridobil moè nad odloèanjem v vseh
pogledih.72
Hladkovi skrhani odnosi s pevskim zborom in posledièno odborom GM so naposled
privedli do njegove »odcepitve« od GM in odhoda iz društva. Poraja se vprašanje, ali so
Hladkovi naèrti z reorganizacijo glasbene šole bili res tako nesmiselni. S tovrstnimi
spremembami je namreè soglašal ves uèiteljski zbor, ki je na glasbeni šoli pouèeval v
šolskem letu 1932/33 (Marija Fingar, Josip Hladek Bohinjski, Vasilij Mirk, Karol Pahor,
Fran Serajnik, Liza Serajnik, Viktor Schweiger, Lidija Vedral ter Ema in Ubald Vrabec).
Pobudo za osamosvojitev glasbene šole bi naj na predlog Vasilija Mirka sproil celotni
uèiteljski zbor, in sicer na podlagi tovrstne vzpodbude s strani Ministrstva prosvete, ne pa
sam Hladek. Prav neverjeten se nadalje zdi podatek, da vseh osem let Hladek kot ravnatelj
šole ni bil pozvan niti k eni seji glavnega odbora GM, èeprav bi moral biti navzoè na vsaki.
Dogajanja tako laje razumemo kot samovoljno in nesistematièno delovanje glavnega
odbora GM, katerega veèina èlanov je prihajala iz vrst pevskega zbora.73 Razumljiva in
pomenljiva se naposled zdi tudi Mirkova odloèitev, da v sezoni 1933/34 sestopi z mesta
zborovodje.
Zaèasni vodja glasbene šole GM je po Hladkovem odhodu postal skladatelj Ubald Vrabec,
uèitelj violine in namestnik umetniškega vodje pevskega zbora. Organizacijska zmeda, ki
je glasbeno šolo zajela med letoma 1933 in 1936, ni bila posebej vzpodbudna za
nemoteno izobraevalno in umetniško delovanje GM. Vrabec je tako prevzel mesto vodje,
katerega osnovna naloga je bila le organizacija osnovnega dela v šoli, za višje cilje pa ta
èas najbr ni bil prav ugoden. Dogajanja v zvezi z glasbeno šolo so njeno delovanje
zaznamovala do te mere, da so se v odboru GM porodila razmišljanja o spremennjenih
pravilih GM. Šoli je bila po novem dana monost preureditve, naèrt le-te pa je predvideval
osnovanje posebnega nadzornega odbora, v katerega bi bili imenovani predstavniki
prosvetnega ministrstva, banovine in obèine ter predstavniki iz vrst èlanstva in staršev.
Nadzorni odbor bi tako imel svetovalno pravico, o sklepih pa bi dokonèno odloèal odbor
90
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
70 Kot najmoènejši in najvplivnejši èlen GM Maribor, ki je narekoval ustroj in delovanje celotne GM, tudi
imenovanja in odstavitve ravnateljev in umetniških vodij, se je skozi zgodovino GM kazal njen pevski
zbor. Najverjetneje zaradi javne izpostavljenosti, ki mu je nudila naklonjenost in privrenost
Mariborèanov, finanène neodvisnosti in zaradi velike številènosti ter dokaj trdne koherentnosti pevcev, ki
so predstavljali tudi velik del èlanstva GM.
71 Manja Flisar, »Sezona 1933/34 – Glasbena šola«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 178–187.
72 »Obèni zbor Glasbene Matice v Mariboru«, Tabor l. 7, št. 277 (7. 12. 1926), str. 1, 2.
73 Manja Flisar, »Sezona 1933/34 – Glasbena šola«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 178–187.
GM.74 Omenjene organizacijske spremembe pa niso bile v skladu z zahtevami Ministrstva
za prosveto, ki je elelo, da bi se glasbena šola popolnoma loèila od društva. Odbor se je
pritoil na dravni svet in utemeljeval dejstva o nerazdruljivosti šole in društva.
Spremembo društvenih pravil je zavrnila tudi banska uprava. V vrtincu dogajanj sta
medtem odstopila in prekinila sodelovanje z GM njen dolgoletni predsednik Josip
Tominšek (predsednik je bil 12 let) ter podpredsednik in predsednik pevskega zbora Janko
Arnuš. Slednji je odstop preklical in nadalje sodeloval z GM.75 Morebiti lahko njuna
odstopa razumemo tudi kot priznanje krivde, da v korist društva nista napravila veè ali
dovolj.
Zgovorna je tudi Mirkova ocena šolske produkcije junija 1935, kjer sprva zapiše, da
pogreša, kot e leta prej, pevske toèke, pa tudi mladinsko petje v zboru. Menil je, da bi šola
morala ponuditi pouk solopetja. Nadalje je izrazil mnenje, da so uèenci pokazali toliko
tehniènega in glasbenega znanja, da bi se na nastopih lahko predstavili tudi s komorno
glasbo. Opozoril je še na šolski orkester, v katerega je bilo potrebno pritegniti èim veèje
število uèencev. Spomnimo na tem mestu, da je v Topièevem èasu obiskovalo dijaški
orkester 24 uèencev, v Hladkovem èasu 42, v šolskem letu pa je število zdrsnilo na
skromnih 12. Najmanj našteto bi po Mirkovem mnenju spadalo v okvir delovanja
glasbene šole, èe bi elela postati vodilna glasbena šola v Mariboru. Mirkovo pisanje je
tako dokaz, da je šola izgubljala svoj ugled. Opozoril je tudi na slab obisk prireditev in
dodal, da uèenci v Ljubljani in drugod nastopajo pred polnimi dvoranami. Pomenljivo je
zapisal, da je tudi mnogo takih, »ki vidijo javen izraz Glasbene Matice le v njenem
pevskem zboru«, kar je oznaèil za zgrešeno, saj je poleg pevskega zbora glavno kulturno
poslanstvo vršila prav glasbena šola. Sklenil je, da je delovanje glasbene šole zato vredno
najveè pozornosti, »z njo je treba raèunati kot s èiniteljem najveèje vanosti za kulturni
razvoj našega ivlja!«76
Delovanje mariborske GM se je ponovno uredilo, ko je umetniško vodstvo pevskega
zbora in orkestra ter pouk klavirja, teorije in kompozicije septembra 1935 prevzel Marjan
Kozina. Klavrno stanje glasbene šole GM ga je najverjetneje kaj kmalu napeljalo na misli
o ravnateljevanju, posebej zato, ker je bil Ubald Vrabec namešèen le kot zaèasni vodja.
Leto in pol po prihodu v Mariboru je Kozini uspelo zasesti še poloaj prvega moa
glasbene šole. Kadrovska rešitev je bila takšna kot v èasu Topièa in prvih štirih Hladkovih
letih v GM, ko je umetniški vodja obeh ansamblov bil tudi ravnatelj glasbene šole. Èe
pregledamo dogajanja v celotni GM, je hkratno vodenje izobraevalne in umetniške
dejavnosti rodilo uspehe. Morda tudi zato, ker je vodja obeh imel monost zavzeti poloaj
posrednika njunih odnosov. Prviè so bili ti naèeti, ko je pevski zbor prešel iz Hladkovih
rok v Mirkove, s tem pa je bila pretrgana vez med šolo in pevskim zborom, ki je
predstavljal glavnino odbornikov GM. Kozina se je naèrtov s celotno GM lotil
premišljeno. Bilo je nekaj zaèetnih teav s pevskim zborom, a ne takšnih, ki bi ga ovirali
91
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
74 »Redni letni obèni zbor Glasbene Matice«, Mariborski veèernik Jutra l. 8, št. 152 (9. 7. 1934), str. 3;
»Obèni zbor Glasbene Matice v Mariboru«, Slovenec l. 62 (9. 7. 1934); »15 Jahre ‘Glasbena Matica’«,
Marburger Zeitung l. 74, št. 153 (10. 7. 1934), str. 4.
75 Manja Flisar, »Sezona 1934/35«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) – disertacija,
Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 198.
76 Prav tam. Sezona 1934/35 – Glasbena šola, str. 201, 202.
pri doseganju zastavljenih ciljev. Na podlagi preteklih dogajanj je najverjetneje gradil
strategijo, kako se lotiti tako zbora, odbora in predsednika GM, kar je privedlo do
uspešnega in intenzivnega sodelovanja. Kozinov prispevek, ki ga je v štirih letih vnesel v
delovanje šole, in zasluge za vsestranski razcvet GM je teko strniti. e ob prihodu v GM
je poudarjal potrebo po izpopolnitvi in razširitvi GM. Uresnièeval jo je z obuditvijo
mladinskega zbora in orkestra, z uvedbo pouka kromatiène harmonike, kontrabasa, pihal,
intonacije, harmonije in solopetja, z uvedbo razrednih izpitov, organizacijo šolskega
arhiva in izdajo šolskega Poroèila, ki je poleg produkcij predstavljalo najveèje
propagandno sredstvo šole.77 S pomoèjo predsednika GM Rudolfa Ravnika je zasnoval
novo obliko šolskih produkcij, nadalje definiral ukrepe, ki naj bi pripeljali do veèje
discipline v ansamblih in izdelal koncept koncertnega delovanja GM. Produkcije uèencev
so v èasu Kozinovega ravnateljevanja glasbeni šoli postopoma vraèale ugled, kakršnega je
ta imela v Topièevem in Hladkovem èasu. V zadnjem Kozinovem šolskem letu (1937/38)
v GM je število uèencev naraslo na 252. Spomnimo, da jih je ob njegovem prihodu bilo
114, nato 174 in 242.78 Posebej korenito se je lotil razširjanja glasbene vzgoje med otroki
in mladostniki ter javnega seznanjanja širšega kroga ljudi.79 Da bi mogli prikazati
diapazon Kozinovih zaslug, moremo organizacijskemu delu dodati še umetniško, ki bo
obravnavano v naslednjem poglavju. Tudi Kozinovemu odhodu iz GM so naposled
botrovala nesoglasja s pevci in odborniki GM.80 Slednji so, ne da bi ga obvestili, sklenili,
da ne bodo veè nastavljali ravnatelja šole, ampak le šolskega vodjo.
Kot šolskega vodjo so v šolskem letu 1938/39 imenovali Otona Bajdeta, uèitelja
violonèela in teorije ter dirigenta mladinskega orkestra in vodje pripravljalnega teèaja.
Nekdanji uèenec glasbene šole GM Maribor, ki je zakljuèil študij na ljubljanskem
konservatoriju, je od Kozine prevzel dobro organizirano in uspešno izobraevalno
ustanovo. Posebnih sprememb in novosti v èasu Bajdetovega vodenja šole ni zaslediti.
Poudariti je potrebno še dejstvo, da je Bajde vodil le šolo in tako prekinil dolgoletno
prakso kadrovanja ene osebe za vodjo glasbene šole, zbora in orkestra GM. Ustanova si je
s produkcijami, posebej ob 100-letnici rojstva Èajkovskega, še naprej utrjevala ugled in
potrjevala nujnost svojega obstoja.81 al je njeno delo v letu 1938/39 najprej zmotila
odpoved prostorov, s èimer ji je grozilo, da za svoje dejavnosti ne bo imela strehe nad
glavo, in naposled nemška okupacija.
Uveljavljeni glasbeniki iz vrst uèencev GM Maribor
Glasbeno-izobraevalne doseke mariborske GM dokonèno potrjujejo doma in v tujini
uveljavljeni glasbeniki. Nekdanji uèenci so postali priznani umetniki – solisti, èlani
orkestrov in glasbenih ustanov doma in drugod, mnogi pa so se posvetili pedagoškemu
delu na glasbenih in drugih šolah. Njihovo uspešno pot so tlakovali številni uèitelji, ki so s
predanim delom in strokovnostjo tvorno prispevali k razvoju mnogih talentiranih ter
92
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
77 Poroèilo za 1. sejo šolskega kuratorija šole GM (4. julij 1936). PAM Maribor, Fond GM Maribor, AŠ 3.
78 Poroèilo ob šolskem letu 1937–1938, GM Maribor 1937, str. 3–7.
79 Manja Flisar, »Sezona 1936/37 – Glasbena šola«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 221–224.
80 Prav tam. Sezona 1937/38 – Odhod Marjana Kozine, str. 241–244.
81 Prav tam. Sezona 1939/40 – Proslava 100-letnice rojstva Petra I. Èajkovskega, str. 263, 264.
prizadevnih uèencev. Teko bi bilo izpostaviti prav vse, ki so se predali glasbeni
umetnosti in sooblikovali slovenski pa tudi evropski kulturni prostor, nekatere pa kljub
temu velja imenovati. Prve glasbene korake in tovrstno osnovno izobrazbo, v veliki meri
odloèilno za nadaljnje uspešno delo na poustvarjalnem podroèju, so na GM Maribor
pridobili umetniki in umetnice, katerih število ni veliko, njihovi uspehi pa so veè kot
pomenljivi.
Marica Lubej (Brnice, Braunitzen, 20. 3. 1902 – Maribor 9. 2. 1983), sopranistka, operna
in operetna pevka, je glasbeno šolanje zaèela pri Oskarju Devu kot pevka v zboru GM v
Mariboru. V sezoni 1919/20 je postala èlanica opernega zbora mariborskega gledališèa in
po 3 letih tudi solistka. Uveljavila se je predvsem v operetnih vlogah; pela je tudi v
Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Najveèji uspeh je imela z naslovno vlogo v opereti Mala
Floramye I. Tijardoviæa. Po letu 1945 je bila nekaj èasa angairana v Osijeku, nato se je
vrnila v Maribor. Tu je nastopila v številnih opernih vlogah, ki jih je pevsko in muzikalno
preprièljivo oblikovala: Èo-Èo-San (Giaccomo Puccini, Madame Butterfly), Marinka
(Bedøich Smetana, Prodana Nevesta), Mimi (Giaccomo Puccini, La Bohème), Djula
(Jakov Gotovac, Ero z onega sveta), Morana (Jakov Gotovac, Morana).82 Leta 1930 je
sodelovala pri snemanju nemškega zvoènega filma Das Lied ist aus s takrat zelo
priljubljenim filmskim igralcem Ernstom Verebesom.83
V Budkovièevi razpravi Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem je med bivšimi uèenci
in uèenkami omenjena tudi sopranistka, operna in koncertna pevka Erika Druzoviè.
Rodila se je 1. junija 1911 v Mariboru v znani glasbeni druini. Diplomirala je iz solopetja
na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Gostovala je v številnih operah (Berlin, Hamburg,
München, Milano, Rim, Neapelj, Benetke, Genova, Antwerpen, Haag, Amsterdam,
Dunaj, Bern itd.) in oblikovala vrsto pomembnih opernih in operetnih vlog: Dula (J.
Gotovac, Ero z onega sveta), Suzana (W. A. Mozart, Figarova svatba), Violletta Cavallini
(E. Cálmán, Vijolica z Montmartra), Hana Glawari (F. Lehar, Vesela vdova). Po letu 1945
je delovala v Sarajevu kot pedagoginja in reiserka. Ne moremo z gotovostjo trditi, da je
po vsej Evropi znana pevka Erika Druzoviè obiskovala glasbeno šolo GM, mogoèe pa je
domnevati, saj se je v delovanje ustanove aktivno vkljuèeval njen oèe Hinko Druzoviè.
Tudi enciklopedije, knjine izdaje in èasopisne objave, ki zajemajo pevkino ivljenjsko in
umetniško delovanje, ne navajajo samih zaèetkov njenega glasbenega šolanja.84 Nekoliko
jasnejšo sliko dobimo ob prebiranju èasopisnega èlanka èasnika Veèer. Novinarki je
pevka leta 1986 dejala, da ju je z bratom (kasneje profesorjem glasbe v Gradcu) po
predmetniku glasbene šole uèil kar oèe sam.85 Tako ne moremo z gotovostjo trditi, da si je
Druzovièeva prva glasbena znanja pridobivala prav na šoli GM. Pevkine kasnejše velike
uspehe pa gre tesno povezati z uspešnim pedagoškim delom njenega oèeta, ki ga je
prenašal tudi na uèence glasbene šole GM.
93
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
82 Manica Špendal, »Marica Lubej«, ES 6, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
83 J. Turk, »Od Fjorda do Druzovièeve«, Veèer l. 42, št.196 (23. 8. 1986), str. 23. Dostopno na spletnem
naslovu: http://www.cyranos.ch/smvere-d.htm (obiskano: 13. 11. 2016).
84 Primo Kuret, »Erika Druzoviè«, Sto slovenskih opernih zvezd, Ljubljana: Prešernova druba, 2005.
85 Melita Hajnšek Forstneriè, »enska z desetimi potnimi listi«, Veèer l. 42, št. 178 (2. 8. 1986), str. 23.
Nekoliko prezrta je do danes ostala v Mariboru rojena igralka in pevka z vzdevkom
»dunajski slavèek« Elfie Mayerhofer (Maribor, 15. 3. 1917 – Maria Enzerdorfs (Spodnja
Avstrija), 28. 12. 1992). e kot otrok je v Mariboru sodelovala pri uprizoritvah pravljic in
na cerkvenih koncertih. Med raziskavo je bilo ugotovljeno, da je slovita pevka dobila
osnovno glasbeno izobrazbo na glasbeni šoli GM v Mariboru. Zasledimo jo kot
nastopajoèo na šolski produkciji in, s strani kritika Vasilija Mirka, pohvaljeno uèenko
višjega razreda klavirja iz razreda uèiteljice Marije Fingar ob koncu šolskega leta
1932/3386. Študij je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo v Berlinu, na »Sternchen
Konserwatorium« in pri glasbenem pedagogu Fredu Hustleru. Pri petnajstih letih je
debitirala kot Cherubin v Mozartovi Figarovi svatbi. V sezoni 1940/41 je bila kot operetna
pevka angairana v münchenskem »Theater am Gärtnerplatz«, delovala je tudi v
berlinskem »Metropoltheater«, hkrati pa prièela uspešno kariero filmske igralke. Leta
1942 je z vlogo v filmski komediji Meine frau Teresa postala ljubljenka obèinstva in
naslednje leto posnela film Das Lied der Nachtigall. Leta 1949 je na povabilo dirigenta
Herberta von Karajana v Salzburgu nastopila v Figarovi svatbi ob slavni pevki Marii
Cebotari. Med letoma 1949 in 1956 je delovala preteno v Wiener Volksoper, kjer je
briljirala v vlogi Adele v opereti Netopir, od leta 1946 tudi v Wiener Staatsoper, katere
redna èlanica je bila med letoma 1950 in 1956. Od leta 1957 je bila angairana v
»Deutsche Oper am Rhein«, gostovala je v Hamburgu, Frankfurtu, Bremnu, Dortmundu
in Wiesbadnu ter prepevala na koncertnih turnejah po vsem svetu. Leta 1972 se je
poslovila od odrskih desk. Bila je najbolj priljubljena interpretinja Johanna Straussa
svojega èasa. Slavo so ji prinesle veèinoma glavne vloge v nemških glasbenih filmih
(Frauen für Golden Hill, Hotel Sacher, Der Vorhang fällt, Das kleine Hofkonzert, Wir
bitten zum Tanz, Das Himmelblaue Abendkleid, Der Puppenspieler, Wiener Melodien,
Höllische Liebe, Anni, Gelibter Lügner, Küssen ist keine Sünd, Verlorene Melodie,
Abschiedsvorstellung, Die Landstreicher, Ein Mann mit Grundsätzen, Musik in Salzburg,
La reine des valses, Das gab’s nur einmal, Madame Pompandour). V svoji bogati karieri
je prejela veliko nagrad, med njimi Zlato èastno odlikovanje deele Dunaj in Kipec
Johanna Straussa.87
Nesporno je prvo glasbeno izobrazbo na GM pridobil svetovno znan bas-baritonist
Tomislav Neraliæ. Bil je uèenec violinskega oddelka uèitelja Frana Serajnika. Veliko
èasopisnih kritik je prinašalo dobre ocene njegovih nastopov na šolskih produkcijah
mariborske GM. Tomislav Neraliæ, rojen v Karlovcu 9. 12. 1917, je nadaljeval glasbeno
šolanje (solopetje) na Glasbeni akademiji v Zagrebu in diplomiral leta 1941 (Lav
Vrbaniæ). e leta 1939 je v Zagrebški operi debitiral kot redovnik (Giuseppe Verdi, Don
Carlos) in bil takoj angairan (do 1943). Med letoma 1943 in 1948 je bil èlan dunajske
Dravne opere, nato se je vrnil v Zagreb, kjer je ostal do leta 1955 in ustvaril številne
operne vloge. Od tega leta je bil solist v berlinski Nemški operi, kjer je leta 1963 dobil
naziv komornega pevca. Vzporedno je bil nekaj èasa èlan Hamburške opere in stalni gost
94
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
86 Manja Flisar, »Sezona 1932/33 – Letna šolska produkcija«, Delovanje mariborske Glasbene matice
(1919 – 1948) – disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 172.
87 Czeike, »Elfie Mayerhofer«, Deutsche Biographische Enzyklopädie, Band 7. Ur. Walter Killy, Rudolf
Vierhaus. K. G. Saur, München: K. G. Saur, 1998. Dostopno na spletnih naslovih:
http://de.wikipedia.org/wiki/Elfie_Mayerhofer (obiskano: 13. 11. 2016),
http://www.cyranos.ch/smmaye-d.htm (obiskano: 13. 11. 2016).
Zagrebške opere. Njegove pevske odlike so bile: visoki bas, velik obseg, nenavadna moè,
izenaèenost in zvoènost. Nadalje se je odlikoval po izrednem spominu, veliki glasbeni
izobrazbi, bogati muzikalnosti in smislu za interpretacijo. V svoji 40–letni karieri je pel
veè kot 130 opernih vlog in 40 oratorijskih partov, in to v veè kot 3500 nastopih. Kot
pevca so ga odlikovale izredna muzikalnost, velika pevska kultura in posebne igralske
sposobnosti. Bil je posebej znan kot izreden pevec bas-baritonskih vlog v Wagnerjevih
operah. Gostoval je po številnih evropskih in ameriških mestih (Mehika, Brazilija,
Urugvaj, Argentina), pa tudi v Izraelu in Egiptu. Za svoje umetniško delo je dobil številne
nagrade in priznanja.88
Na glasbeno pot je v mariborski GM stopil tudi slavni tenorist, operni in koncertni pevec
Hieronim (Noni) unec (Maribor, 7. 5. 1921– 28. 12. 2004). Solopetja se je uèil pri
profesorici Zori Ropas. Diplomiral je 1949 na AG v Zagrebu. Debitiral je 1947 v Sarajevu
kot Vojvoda v Rigolettu G. Verdija; 1948 do 1981 je bil eden vodilnih pevcev zagrebške
Opere. S svetlim in prodornim lirskim tenorjem ter veliko muzikalnostjo je interpretiral
nekaj 10 vlog iz eleznega repertoarja ter veè kot 300-krat nastopil kot Miæa (Jakov
Gotovac, Ero z onega sveta). Gostoval je v Veliki Britaniji, Avstriji, Grèiji, Italiji, Nemèiji
in Švici.89
Pevcem sledijo inštrumentalisti, katerih glasbena uveljavitev vkljuèuje tako solistièno kot
komorno glasbeno udejanjanje doma in po svetu. Na uspešno glasbeno pot je na glasbeni
šoli mariborske GM stopil violonèelist in pedagog Oton Bajde (Zadar, 20. 1. 1906 –
Maribor, 22. aprila 1993). Prvotno je bil uèenec v razredu violinskega pedagoga Jana
Šlaisa, kasneje pa je obiskoval pouk violonèela pri Emeriku Beranu in L. Comelliju. Študij
violonèela je konèal leta 1933 na konservatoriju v Ljubljani, nato je deloval na eni izmed
mariborskih osnovni šol, ljubljanski gimnaziji in na šoli GM v Mariboru; tu je bil od leta
1938 ravnatelj. Po 2. svetovni vojni je do leta 1962 vodil glasbeno šolo (nija in srednja
stopnja) v Mariboru, nato je pouèeval do leta 1966 kot redni profesor na AG v Ljubljani.
Kot solist in komorni violonèelist je bil pred 2. svetovno vojno ena vodilnih osebnosti;
nastopal je v klavirskem triu, v Ljubljanskem godalnem kvartetu ter koncertiral doma in v
tujini (Firence, Gradec, Dunaj) in snemal za radijske postaje. Kot pedagog je zlasti na AG
vzgojil vrsto odliènih slovenskih glasbenikov. Bil je èastni èlan Društva glasbenih
pedagogov Slovenije in Društva glasbenih umetnikov Slovenije.90 Oton Bajde, v
mariborskem in tudi slovenskem glasbenem prostoru pionir v organizacijskem, glasbeno
pedagoškem in umetniškem podroèju, je prejel številne nagrade in priznanja. S
prizadevanji ob ustanovitvi Dravne glasbene šole v Mariboru (današnja Srednja glasbena
in baletna šola Maribor) leta 1945 in zavzetim pedagoškim delom je nadaljeval tradicijo
GM in postavil trdne temelje nadaljnjemu glasbenemu izobraevanju v mestu.91
95
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
88 Krešimir Kovaèeviæ, »Tomislav Neraliæ«, Leksikon jugoslavenske muzike II. Zagreb: Jugoslavenski
leksikografski zavod, 1974.
89 P. Bedjaniè, »Noni unec«, ES 15, Ljubljana: Mladinska knjiga (1987–2002); Slovenski biografski
leksikon: Zadruna gospodarska banka, (Sazu), 1925–1991.
90 M. Kartin–Duh, »Oton Bajde«, ES 1, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
91 Marjana Šef, Oton Bajde (diplomsko delo), Maribor: Pedagoška fakulteta UM, 2006; Manja Flisar, Sledi
glasbe in plesa. Maribor: Srednja glasbena in baletna šola Maribor, 2006.
Prva glasbena znanja si je na GM pridobival doma in v tujini uspešen fagotist Ivan Turšiè
(Maribor, 26. 2. 1914 – Beograd, 8. 12. 1983). Med letoma 1919 in 1933 je obiskoval
pouk klavirja pri profesorici Lizi Serajnik (prvo leto pri Horakovi). Iz poroèil s šolskih
produkcij izvemo, da je sodil med najuspešnejše uèence mariborske GM. V letih 1933 –
36 je nato študiral klavir (Janko Ravnik) in fagot (Josip Pokorny) na konservatoriju v
Ljubljani in tam leta 1973 tudi absolviral na PF, 1938 pa je diplomiral iz študija fagota na
GA v Zagrebu (J. Jeek). Izpopolnjeval se je v Strasbourgu (P. Kleiber, 1938, 1951). Od
1938 je deloval v Beogradu v orkestrih opere in filharmonije, od 1946 tudi kot redni
profesor na Glasbeni Akademiji. Bil je med vodilnimi fagotisti povojnega èasa in je
koncertiral v jugoslovanskih in evropskih glasbenih središèih. Izvajal je mnoga solistièna
in komorna dela za fagot slovenskih in jugoslovanskih skladateljev (krstne izvedbe del
Uroša Kreka, Primoa Ramovša, Alojza Srebotnjaka, Lucijana Marije Škerjanca).
Deloval je tudi v komornih skupinah (beograjski pihalni trio in kvintet) in kot dirigent
orkestrov v posebnih zasedbah za pihala in trobila v Beogradu in Ljubljani.92
Prav tako se je na GM, v razredu Ubalda Vrabca, zaèel uèiti igre violine Slavko Zimšek
(Maribor, 2. 3. 1928). Srednješolski študij je zakljuèil leta 1952 pri Tarasu Poljancu na
Dravni glasbeni šoli v Mariboru. Leta 1957 je diplomiral na ljubljanski AG v razredu
prof. Leona Pfeiferja in nato postal koncertni mojster takratnega orkestra Radia Ljubljana,
današnjih Simfonikov RTV Slovenija. Leta 1958 je zakljuèil podiplomski študij in se
nadalje udeleeval številnih mednarodnih teèajev. Pri Simfonikih RTV Slovenija je igral
kot violinist (od 1957), kot koncertni mojster in solist pa med letoma 1959 in 1993. Kot
solist je nastopal v Nemèiji, Avstriji in Italiji ter bil redni gost slovenske glasbene scene.
Ustanovil je Slovenski godalni kvartet (1968 – 1980) in z njim odigral preko 50
koncertov, vodil Koroški godalni kvartet, sodeloval v orkestru Slovenskih solistov, v
zagrebškem Komornem orkestru, v orkestru bivše Jugoslovanske radiodifuzije ter
Komornem orkestru RTV Ljubljana oziroma Slovenija. e v èasu študija je pouèeval
violino na KUD Joe Hermanko v Mariboru, v Ljubljani pa na GŠ Šentvid. Veè desetletij
je pouèeval na SGBŠ v Ljubljani in vzgojil preko 30 diplomantov violine. Bil je èlan
mnogih domaèih in tujih irij. Na AG v Ljubljani je sprva deloval kot višji predavatelj (od
1992), leta 1997 pa je bil izvoljen v docenta za violino, komorno in orkestralno igro. Med
nagradami velja omeniti jugoslovanski Red Republike z bronastim vencem (1989),
Bettetovo nagrado DGUS (1998) in Škerjanèevo priznanje SGBŠ (2000).93
Med bivše uèence mariborske GM lahko štejemo tudi pianista in pedagoga dr. Romana
Klasinca (Pragersko 16. 7. 1907 – Maribor, 17. 7. 1990). Potrditev zelo kratkotrajne
prisotnosti v GM dobimo v pianistovi zapušèini.94 V skrbno vodenem seznamu nastopov
in koncertov zasledimo šolsko produkcijo GM Maribor, na kateri je Klasinc junija 1920
nastopil z Jensenovo Etudo.95 Študij klavirja je nato konèal leta 1929 na Akademiji za
glasbo in gledališko umetnost na Dunaju in 1934 doktoriral na dunajski FF z disertacijo
96
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
92 Fr. B., »Ivan Turšiè«, ES 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002; Slovenski biografski leksikon. Ljubljana:
Zadruna gospodarska banka, 1925–1991, str. 255, 256.
93 Franc Krinar, Tihomir Pinter, »Slavko Zimšek«, Sto slovenskih glasbenikov. Ljubljana: Prešernova
druba, 2002.
94 Rokopisna zapušèina Romana Klasinca. Hrani sin Tomislav Klasinc.
95 Programmbuch 1. Rokopisna zapušèina Romana Klasinca. Hrani sin Tomislav Klasinc.
Die konzertante Klaviersatztechnik seit Liszt. V letih 1935-1941 je pouèeval klavir na šoli
GM v Mariboru, 1941-1944 na Visoki šoli za glasbeno vzgojo v Eggenbergu pri Gradcu,
1946-1972 pa na Srednji glasbeni šoli in PA (1960-1963) v Mariboru. Kot pianist je
nastopal solistièno in s simfoniènimi orkestri v Mariboru, Ljubljani, Gradcu in na Dunaju;
sodeloval je tudi v Mariborskem triu. Krstno je izvedel mnoge slovenske klavirske
skladbe.96
Zabeleke v Opravilnem zapisniku GM97 nam prièajo, da je glasbeno šolo GM obiskovala
tudi klavirska pedagoginja Darinka Bernetiè (Gorica, 14. 3. 1925). Klavirske igre se je
uèila v Mariboru pri Ervini Ropas in na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani (Janko Ravnik,
Jadviga Štrukelj Poenel). Diplomirala je leta 1953 na Akademiji za glasbo (Andrej
Trost). Izpopolnjevala se je pri Yvonne Loriod v Parizu. Zaposlena je bila kot klavirski
pedagog v Ljubljani. Na Zavodu za glasbeno in baletno izobraevanje je osnovala
eksperimentalni razred z izvirno pedagoško metodo, ki se je opirala na sodobne doseke
klavirske tehnike, a brez delitve na tehnièno in muzikalno izobraevanje. Bernetièeva je
avtorica neposredne pedagoške metode, ki izvira iz glasbenih lastnosti kompozicije,
medtem ko tehnièno obvladovanje klavirske igre temelji na kompozicijskem stavku, brez
etud in drugih samostojnih tehniènih vaj. V skladu s tem je izbirala skladbe, ki so primerne
za uèenèevo sposobnost razumevanja, ter spodbujala improvizacijo in ustvarjalnost. Po
teh naèelih je napisala Klavirski uèbenik in sestavila zbirko skladb svojih uèencev.98
Med uèenci GM zasledimo še veliko slovensko dirigentsko ime. Prva glasbena znanja si je
v Mariboru pridobival v Evropi in posebej Argentini priznan dirigent in pedagog Drago
Mario Šijanec, psevdonim Mariano Drago (Pulj, 18. 12. 1907 – Buenos Aires, 2.11.
1986). Kritike produkcij mariborske GM ga omenjajo med letoma 1919 in 1925. Bil je
nadvse uspešen uèenec violine v razredu ravnatelja Frana Topièa, kar dokazujejo odliène
ocene njegovih izvajanj. Osnove njegove glasbene vzgoje v glasbeni šoli GM so bile na
trdnih temeljih, kar potrjuje njegovo nadaljnje šolanje na konservatoriju v Pragi, kjer je
leta 1932 diplomiral iz dirigiranja, kompozicije in viole. V letih 1932–1935 se je
izpopolnjeval v Parizu, nato je bil v letih 1935–1945 dirigent radijskega orkestra v
Ljubljani. Leta 1947 se je naselil v Argentini in postal stalni dirigent v gledališèu Teatro
Argentino v La Plati; tu je ostal 32 let in leta 1954 na univerzi ustanovil katedro za
dirigiranje, prvo v Juni Ameriki, se uveljavil kot pedagog in prejel naziv èastnega
profesorja. V letih 1957–1974 je bil stalni dirigent mestnega simfoniènega orkestra v
Buenos Airesu ter gostoval v Argentini in Evropi. Leta 1952 je ustanovil Mozarteum
Argentino, najuglednejšo argentinsko ustanovo za izvajanje Mozartovih del. Šijanec je
tudi komponiral (baleta Ptiè samoiv in Srednjeveška ljubezen, ok. 1927) in zbiral ljudsko
glasbo. V Argentini je bil ustvarjalni èlan Slovenske kulturne akcije, priredil pa je tudi veè
slovenskih in argentinskih ljudskih pesmi za slovenske pevske zbore.99
97
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
96 Manica Špendal, »Roman Klasinc«, ES 5, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
97 Opravilni zapisnik GM (23.09.1937 – 31.03.1941), Pokrajinski arhiv Maribor, Fond Glasbena matica
Maribor, AŠ 4.
98 Katarina Bedina, »Darinka Bernetiè«, Muzièka enciklopedija. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski
zavod, 1977.
99 Edo Škulj, »Drago Mario Šijanec«, ES 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999.
Posebej predstavljenim glasbenikom, uèencem glasbene šole GM Maribor, je potrebno
dodati še nekaj imen. Ta so se, v najveèji meri proti koncu delovanja medvojne GM,
velikokrat pojavljala na sporedih produkcij in bila ocenjena z dobro kritiko. Po
zakljuèenih študijih so kot inštrumentalisti in zlasti pedagogi uspešno delovali naslednji
bivši uèenci GM Maribor: Vlado Poar, Joe Šalamun, Ivan Pal, Filip Bernard, Dragica
Rakuša, Anton Zapletal, Cvetana Miheliè in drugi.
Sklep
Uvedba slovenskega šolstva in uprave ter vzgon slovenskih kulturnih prizadevanj sta po
letu 1918 ustvarila razmere za uveljavljanje slovenske kulture tudi v Mariboru. Takrat so
snovalci poprevratne mariborske kulturne zgodovine zaèeli zapolnjevati praznino, ki je
nastala zaradi ukinitve nekaterih nemških organizacij. Eno takih je bilo društvo
Philharmonischer Verein, ki je do prenehanja delovanja (1918) skrbelo za sistematièno
glasbeno vzgojo in umetniško glasbeno ivljenje prebivalcev mesta. Z ustanovitvijo
Glasbene matice Maribor, ki je s podobno organiziranostjo (glasbena šola, orkester,
pevski zbor) nasledila delo omenjenega društva, je bila zapolnjena izobraevalna in
kulturna vrzel glasbenega Maribora.
Z izobraevanjem velikega števila glasbenikov je Glasbena Matica Maribor bistveno
segla v reševanje problematike glasbene izobraenosti in posledièno koncertne dejavnosti
v tem delu Slovenije. Njena glasbena šola je bistveno poveèala število glasbenih uèiteljev,
obenem pa je vzgajala mariborsko koncertno obèinstvo. Da je delo bilo sistematièno in
kakovostno zastavljeno, moremo utemeljevati s prisotnostjo takrat najpomembnejši
mariborskih glasbenikov (Hinko Druzoviè, Emerik Beran, Viktor Parma, Ferdo Herzog),
ki so si zamislili organizacijo šole po evropskem vzoru. Ko skušamo povzeti prizadevanja
mariborske GM, ki jih je kazala na izobraevalnem podroèju, moramo upoštevati stvarne
drubene in politiène razmere, kakor tudi nezadostnost slovenske in splošne kulturne
tradicije Maribora. Potrebno je poudariti pomanjkanje usposobljenih kadrov in denarnih
sredstev, ki je nemalokrat zanetilo nesoglasja znotraj društva. Upoštevati je potrebno
teave s prostori, ki so bili vseskozi pretesni, ob koncu 30-ih let pa odpovedani. Kljub
temu je šola GM Maribor v slovenskem prostoru zasedla mesto uglednega zavoda.
Literatura
15 Jahre »Glasbena Matica«. Marburger Zeitung l. 74, št. 153 (10. 7. 1934).
Ajlec, R., Mušiè, M. 1971. Franjo Serajnik. SBL III (1960 – 1971). Ljubljana:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1960–1971.«
B. Fr. 2002. Ivan Turšiè. ES 13. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Bedina, Katarina. 1977. Darinka Bernetiè. Muzièka enciklopedija. Zagreb:
Jugoslavenski leksikografski zavod.
Bedjaniè, P. 2002. Noni unec. ES 15. Ljubljana: Mladinska knjiga (1987–2002).
98
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Budkoviè, Cvetko. 1992. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I. Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Budkoviè, Cvetko. 1995. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II. Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Cvetko, Davorin. 1971. Ruena r. Deyl Šlais. Slovenski biografski leksikon (SBL) III
(1960–1971). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Czeike. 1998. Elfie Mayerhofer. Deutsche Biographische Enzyklopädie, Band 7. Ur.
Walter Killy, Rudolf Vierhaus. K. G. Saur, München: K. G. Saur.
Definitinvi rezultati popisa stanovništva od 31. marta 1931 godine, Kraljevina
Jugoslavija, opšta dravna statistika, Beograd 1938.
Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. januara 1921 godine, Kraljevina
Jugoslavija, Opšta dravna statistika, Sarajevo 1932.
Dravni konservatorij v Ljubljani, Poroèilo o šolskem letu 1929/30 (hrani Slovanska
knjinica).
Flisar, Manja. 2006. Sledi glasbe in plesa. Maribor: Srednja glasbena in baletna šola
Maribor.
Flisar, Manja. 2008. Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija. Ljubljana: Akademija za glasbo UL.
Fran Topiè. Jutro l. 6, št. 36 (11. 2. 1925), str. 3 .
Frelih, B. Šedlbauer, Èenda. ES 13. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Glasbena matica v Mariboru. Tabor l. 3, št. 174 (4. 8. 1921), str. 2.
Golob, Vlado. 1955. Glasbena šola eleznièarskega glasbenega društva »Drava«.
Srednja glasbena šola – 10 let v svobodi (brošura). Maribor: Srednja glasbena in
baletna šola.
Golob, Vlado. 1955. Glasbeno šolstvo v Mariboru od 1919. leta. Srednja glasbena
šola Maribor – 10 let v svobodi (brošura). Maribor: Srednja glasbena šola Maribor.
Hajnšek Forstneriè, Melita. enska z desetimi potnimi listi. Veèer l. 42, št. 178 (2. 8.
1986), str. 23.
Hartman, Bruno. 2001. Kultura v Mariboru, Maribor: Obzorja.
Hrovatin, R. Poljanec. 1952. Taras. SBL II, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in
umetnosti.
http://de.wikipedia.org/wiki/Elfie_Mayerhofer (13. 11. 2016).
http://www.cyranos.ch/smmaye-d.htm (13. 11. 2016).
http://www.cyranos.ch/smvere-d.htm (13. 11. 2016).
Izvestje Glasbene Matice v Ljubljani o 36. društvenem letu 1907/1908 (hrani
Slovanska èitalnica).
99
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
Izvestje Glasbene Matice v Ljubljani ob 37. društvenem letu 1908/09 (hrani Slovanska
knjinica).
Kartin–Duh, M. 2002. Bajde, Oton. ES 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Klopèiè, R. 1999. Šlais, Jan. Enciklopedija Slovenije (ES) 13, Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Kovaèeviæ, Krešimir. 1974. Neraliæ, Tomislav. Leksikon jugoslavenske muzike II.
Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod.
Kramberger, Franjo. 1933. Nekaj številk o Mariboru. Mariborski koledar 1933.
Maribor: Nabavljalna zadruga dravnih uslubencev.
Krinar, Franc; Pinter, Tihomir. 2002. Slavko Zimšek. Sto slovenskih glasbenikov.
Ljubljana: Prešernova druba.
Kuret, Primo. 1991. Marjan Kozina. ES 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kuret, Primo. 1994. Karol Pahor. ES 8. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kuret, Primo. 2005. Erika Druzoviè. Sto slovenskih opernih zvezd. Ljubljana:
Prešernova druba.
Longyka, I. 2000. Ubald Vrabec. ES 14. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Obèni zbor Glasbene Matice v Mariboru. Slovenec l. 62 (9. 7. 1934).
Opravilni zapisnik GM (23.09.1937 – 31.03.1941), Pokrajinski arhiv Maribor, Fond
Glasbena matica Maribor, AŠ 4.
Perhavc. Glasbena matica. Tabor l. 2, št. 155 (13. 7. 1921 ), str. 1, 2.
Poroèilo o ustanovnem obènem zboru. Mariborski delavec l. 2 (7. 9. 1919).
Poroèilo za 1. sejo šolskega kuratorija šole GM (4. julij 1936). PAM Maribor, Fond
GM Maribor, AŠ 3.
Pregled števila uèencev šole GM, Poroèilo o šolskem letu 1931/32 ob 50 letnici
njenega obstoja, Dravni konservatorij v Ljubljani, Šola GM v Ljubljani.
Programmbuch 1. Rokopisna zapušèina Romana Klasinca. Hrani sin Tomislav Klasinc.
Redni letni obèni zbor Glasbene Matice. Mariborski veèernik Jutra l. 8, št. 152 (9. 7.
1934), str. 3.
Rokopisna zapušèina Romana Klasinca. Hrani sin Tomislav Klasinc.
Studen, M. 1993. Vasilij Mirk. ES 7. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Šef, Marjana. 2006. Oton Bajde (diplomsko delo). Maribor: Pedagoška fakulteta UM.
Šef, Marjana. 2006. Oton Bajde (diplomsko delo). Maribor: Pedagoška fakulteta UM.
Škulj, Edo. 1999. Drago Mario Šijanec. ES 13. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Špendal, Manica. 1984. Josip Hladek Bohinjski. Leksikon jugoslavenske muzike I,
Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod “Miroslav Krlea”.
100
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Musikdirektor Josef Hladek Bohinjski. Marburger Zeitung l. 80, št. 30 (8. 2. 1940), str.
4.
Špendal, Manica. 1984. Nada Jevðenijeviæ–Brandl. Leksikon jugoslavenske muzike.
Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod “Miroslav Krlea”.
Špendal, Manica. 1987. Emerik Beran. ES 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Špendal, Manica. 1988. Hinko Druzoviè. ES 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Špendal, Manica. 1991. Roman Klasinc. ES 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Špendal, Manica. 1991. Razvoj glasbenega ivljenja v Mariboru. Maribor skozi
stoletja. Maribor: Zaloba obzorja.
Špendal, Manica. 2002. Roman Klasinc. ES 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Špendal, Manica. 2002. Marica Lubej. ES 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Tajniško poroèilo za obèni zbor GM ljubljanske z dne 7. februarja 1931. Hrani NUK v
Ljubljani.
Turk, J. Od Fjorda do Druzovièeve. Veèer l. 42, št.196 (23. 8. 1986), str. 23.
Summary
The introduction of the Slovene educational system and government as well as the rising
of Slovenian cultural effort had accomplished the conditions for the enforcement of
Slovene culture in Maribor, too. Several forms of cultural activities in the town burst into
life. Out of very humble basics, a music life was organized, which formed several music
and choral societies during both wars. Immediately after 1918 the formers of the
post-revolutionary cultural history of Maribor, started filling the emptiness that existed
after some German organizations were abolished. One of these was the society
Philharmonischer Verein, which was responsible for the systematical music education and
artistic music life of the population situated there, till its cessation in 1918. The
establishment of the society Glasbena matica Maribor (GM), which with its way of
organizing was a follower to the mentioned Society, filled the educational and cultural gap
of the musical Maribor.
Educating a great number of musicians, the GM essentially contributed to the salvation of
problems in the area of musical education and therefore also concert activities in this part
of Slovenia. It educated young musicians and thus gradually and with quality filled the
existing gaps. Moreover, the music school essentially increased the number of music
teachers and at the same time educated the concert public in Maribor. The 322 students
that were registered in the first school year only certify that this town by the river Drava
needed that kind of educational institution. The work was build up on a systematical and
qualitative base, which can also be proved by the presence of the most important
musicians in Maribor at that time (Hinko Druzoviè, Emerik Beran, Viktor Parma, Ferdo
Herzog), which had in mind a school organization like the European one. As we try to sum
up the efforts of the GM Maribor, which it had shown in the educational area, we have to
101
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
bare in mind the political and social circumstances as well as the insufficiency of the
Slovene and general cultural tradition of Maribor. We have to emphasize the lack of
qualified cadre and financial resources, which often caused disharmony within the
society. There was also a problem with the society’s premises which was too small and
was cancelled in the late 30s. In spite all that the school GM Maribor gained a respectable
position in the Slovenian place. The students not only participated on school shows but
also, mostly the most successful ones, performed on the society shows of GM and other
educational institutions. Participating in the choir and society orchestra as well as chamber
orchestra they presented the main body of musical performers and educated persons in
Maribor. The functioning of the GM Maribor is comparable with its model in Ljubljana.
Both institutions were, regarding to the number of population, attended by the same
amount of students; the number of teachers employed was also equal. These facts are
proof for a reasonable organization and the rapid growth of musical education in Maribor.
As regards the teaching methods on the music school GM Maribor we can only suspect
that they were in accordance with the education and experience of individual teachers.
There is no detailed information about the teaching methods, used didactic materials or
literature. In connection with didactic methods it is only possible to present very rare
attempts of editions of pedagogical materials in GM Maribor. The activities of the music
school GM and all its happenings were carefully observed by the Slovene and German
journalists. Reviews were signed by some reputable music artists, what also shows the
effort and responsible work of the institution that lies beneath.
The fundaments of educating the musical youth in town and its neighborhood lied in the
hands of leading pedagogues of the music school GM Maribor. They were educated and
respected musicians, leaders of different institutions and orchestras, solo artists,
composers and later professors on different academies and some of the most reputable
Slovene music personalities of the 20th century ( Fran Topiè, Jan Šlais, Ruena Šlais,
Emerik Beran, Hinko Druzoviè, Franjo Serajnik, Josip Hladek Bohinjski, Vasilij Mirk
Karol Pahor, Ubald Vrabec, Taras Poljanec, Oton Bajde, dr. Roman Klasinc, Èenda
Šedlbauer, Marjan Kozina, Fanika Brandl, Marija Fingar and Zora Ropas). Their
musical-educational achievements are finally nationally and internationally proved by
their students; former students of the music school GM Maribor (soprano Marica Lubej,
actress and singer Elfie Mayerhofer, bas-baritone Tomislav Neraliæ, tenor Hieronim
(Noni) unec, violoncellist Oton Bajde, bassoonist Ivan Turšiè, violinist Slavko Zimšek,
pianist and pedagogue dr. Roman Klasinc, piano pedagogue Darinka Bernetiè, conductor
and pedagogue Drago Mario Šijanec and Vlado Poar, Joe Šalamun, Ivan Pal, Filip
Bernard, Dragica Rakuša, Anton Zapletal, Cvetana Miheliè and others.
102
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek