318
1. občni zbor „Glasbene matice"
v Ljubljani.
Občnega zbora „Glasbene Matice" dne 25. u. m. se je blizo 100 udov vdeležilo. Začasni prvosednik g. Franjo Ravnikar je s sledečim nagovorom sejo začel:
Slavni zbor! Ustanovilo se je društvo „Glasbena matica". Njeno pomenljivo ime" Vam naznanja, da glavni in edini njen namen je, gojiti narodno glasbo (mu-ziko), in da prihodnjemu odboru in družabnikom bode nalog, kakor pridne bučelice nabirati dosle še neizgub-ljene narodne pesmi, vsestransko in vzajemno razvijati in pospeševati umetno glasbo in petje, ter to v srečno edinost in celoto spraviti. Ugovarjal bo morebiti marsikdo , da narodna društva, banke in drugi zavodi rastejo kakor gobe iz tal, da skoraj nam bode butara pretežka, vse to vspešno , duševno in materijalno podpirati. Al netežaven mi je odgovor na ta ugovor, ker čem bolj se razvija narodna čut, čembolj se pravemu domoljubu odpro oči, da si ogleda očetnjavo, tem bolje vidi, da povsod in vsegdar je treba marljivo obdelovati polje zapuščene, dremajoče narodnosti, in da največ ledine je ondi, kjer bi imela cvesti in veselo rasti glasba, kjer bi imelo čuti se zbrano milo domače petje, da vzbudi v odpadlih sinovih ljubezen za domovje, da kliče na delo zaspance, da zbira onemogle in hirajoče, da brani vsak razkolj med domačini, da v sladkih harmonijah poje mir, spravo in slogo. Zarad tega se je gosp. V al en ti, čitalničnemu pevovodju in stvaritelju „ Glasbene matice", rekel bi, nenadoma posrečilo najti za narodno glasbo zanimajoče se članove osnovalnega odbora, a ravno tako nenadoma je meni kot nestrokovnjaku došla čast,  postati  začasni prvodsednik.   Od-
*) Vsaj ni Matičar!
319
stopivši danes s tega častnega mesta Vas morem, zagotoviti, da imenovani odbor je v kratkem času svojega obstoja vsestransko pripravljal pot za prihodnjo delovanje, kar boste razvideli iz sledečih poročil tajnika in bi a gaj ni k a, in lahko Vam bode izmed lepega števila udov najti sposobnih mož, kterim se bo z mirno vestjo mogla izročiti daljna, gotovo srečna osoda Matice naše. — V ta namen bodite vsi srčno pozdravljeni, posebno pa Vi, častiti učitelji, ki imate nad vsemi drugimi stanovi eminentao vednost v glasbi, ki Vam je dana taka lepa prilika bodi-si v tihem selu ali v mesticu, v hvaležnem krasnem svojem poklicu delati za vse, kar vzvišuje narod. Vam izročujemo našo deco, da je dobro odgajate in da vsajate v mlada srca seme pravega značajnega domoljubja; od Vas se nadejamo, da ostanete vedno zvesti in delavni sinovi Slovenije. Vi gotovo ne boste naših slovenskih starišev in naših otrok v naših nadah varili; od Vas posebno „Glasbena matica" pričakuje, da jej boste vestni podporniki. (Glasovi: Hočemo!) Pristopite društvu, ali če Vam materijalno stanje tega ne pripušča, delajte, vzbujajte in nabirajte! Plačilo za trud in delo našli bodete v lastni zavesti in v naši hvaležnosti.    Na zdravje! (Dobro! živio!) —
Po tem začasni tajnik g. Vaienta, ki je stvarnik tega društva, poroča o delovanji osnovalnega odbora in med drugimi pravi:
4. junija t. 1. predložila so se pravila c. kr. deželnemu predsedništvu v Ljubljani in z dopisom od 14. dne istega meseca je tukajšnji magistrat osnovalnemu odboru naznanil, da je c. k. deželno predsedstvo osnovo društva pod imenom „Glasbena matica" dovolilo. Osnovami odbor se je potem zbral prvikrat 21. julija t. 1. v seji, pri kteri si je izbral začasno za predsednika gosp. Franjo Ravnikarja, za podpredsednika gosp. Antona Jen ti-na, za blagajnika gosp. Franjo Dre ni k-a in mene za tajnika. Posvetovalo se je v seji zarad vabila k pristopu, izvolil se je odsek za razpošiljanje vabil in sklenilo se je, da se nastavijo koj poverjeniki.
V drugi seji, ki je bila 4. avgusta t. L, se je med družim sprejel tajnikov nasvet, da stopi „Glasbena matica" v zvezo s „česko ,,hudbeno matico", s hrvaškim pevskim društvom „Kolo" v Zagrebu in s slovanskim pevskim društvom v Beču.
8. dne t. m. je bila seja združena z učiteljskim odborom , v kteri se je živa vzajemnost vzbudila med učitelji in odborom „Glasbene matice" in se hoče tudi za dalje gojiti do nerazrušljive prijateljske vezi.
Zadnja seja osnovalnega odbora je bila dne 39. septembra; posvetovalo se je zarad današnjega občnega zbora in o veselici, ktero je napravila včeraj „Glasbena matica" cestitim gospodom učiteljem na čast.
Slavno društvo ,,slovenskih pisateljev" je ,,Glasbeno matico" povabilo k Preširnovi slavnosti v Vrbi na Go-renskem. Vdeležili so se te slavnosti gospodje odborniki : Franjo Ravnikar, Drag. Žagar, Peter Grasselli, dr. Drag. Bleiweis, Anton Nedved, Franjo Drenik, Andrej Praprotnik in Vojteh Vaienta.
Dosedaj je 30 gospodov prevzelo poverjeništvo, društvenikov se je dosedaj oglasilo 134, in sicer 14 ustanovnikov in 120 letnikov. Oživljenje društva je toraj zagotovljeno; porok temu je tudi to, da so od mnozih strani došli odboru spodbudljivi pozdravi in dopisi, iz kterih se razvidi, da je rodoljubom mar za napredek narodne glasbe. Vsi časniki slovenski pozdravili so — rekel bi — navdušeno našo družbo in s krepko besedo podpirali naše prizadevanje. Hvala jim! (Živili!)
In kdo tudi ne bo prijatelj našega podvzetja, le oni ne, ki ne v6, kako neprecenljiv vpliv ima glasba do človeškega čustva in mišljenja.    Vsi kulturni narodi
so gojili in gojijo glasbo, povsod častijo glasbene skladatelje in umetnike , vsi omikani narodi nabirali so in še nabirajo narodne pesmi, zakaj bi mi zaostali? (Dobro!)
Ce tudi mi še nimamo glasbenih klasikov na izbiro, kakor so na priliko ruski Glinka, Serof, francoski Mehul, Gounod , laški Palestrina , Rossini, poljski Chopin, nemški Beethoven, Mozart itd., imamo vendar le vže nekoliko prav izvrstnih kompozicij domačih ali vsaj sorodnih skladateljev, kakor so: Kamilo Mašek, Davorin Jenko, Miroslav Vilhar, brata Benjamin in Gustav Ipavic, Gregor Rihar, Potočnik, Fleišman, Vavken, Anton Nedved, Anton Forster in drugi, ki so nam lepo Število neprecenljivo dobrih napevov zložili, kteri so že razširjeni med narodom, ali pa še čakajo ugodnejšega časa, da pridejo v natis in med svet slovenski.
Da nimamo večega števila glasbenih umotvorov in umetnikov, tega nismo mi krivi, kajti znano je, da Slovenci ljubijo glasbo, da imajo krepke glasove in veliko naravne čuti za glasbo. Krivo je temu le to, da nam manjka v Sloveniji zavodov, v kterih bi se mogli naši pevci in instrumentalisti više izuriti in glasbeno izobraževati. Glasbena matica mora toraj s časom, ako Bog da srečo, na to delati, da se ustanovi v Ljubljani visi glasbeni zavod, to je, konservatorij ali pa vsaj učilnica za organiste.   (Dobro!)
Prihodnjemu odboru priporočam posebno, da bi pred vsem skrbel za nabiro narodnih pesmi in za izdavo šolskih učilnih pripomočkov. Naj bi tedaj organiziral po celi Sloveniji nabiralcev narodnih pesmi, naj bi skrbel, da se dobijo spisatelji naučnih knjig, kakor so pevonauk, nauk za glasovir in navod za igranje na goslih, dalje tudi, da pride kmalu prvi zvezek šolskih pesmi na svitlo.
Prvo leto se pa>6 ne bo moglo čestitim udom mnogo podati, vendar gotovo je, da še letos udje dobijo prvi sad društvenega delovanja.
Nadjati se pa je, da se pomnoži število družbenikov še za veliko, ker „Glasbena matica" je prevažna, da ne bi našla vsestranske podpore.
Konečno le še prosim čestite gospode učitelje, naj bi prav krepko podpirali to društvo, ker oni so v prvi vrsti odmenjeni delati za narodno omiko; naj tedaj tudi oni skrbijo za glasbeni napredek, naj delajo kar je mogoče, da se narod uči pravilnega estetičnega petja, posebno pa, da se šolska mladina izuri v petji in instrumentalni glasbi. Ako bodo vsi učitelji slovenski v šoli in cerkvi marljivo gojili glasbo, ne bode dolgo, da postane celi slovenski narod veiikansk pevsk zbor, ki bo s ponosom navdušeno zapel:
Povzdignimo krepke glase
Domovini v slavo !            (Dobro ! živio !)
327
I. občni zbor ,,Glasbene matice"
v Ljubljani.
(Konec.)
Prvosednikpopraša, ali ima kdo k tajnikovemu sporočilu kak nasvet ali ktero željo dodati.
Oglasi se učitelj g. Škofij ek iz Mozirja, ter stavi predlog, da bi se porazumel odbor „Glasbene matice" z odborom »Učiteljskega društva" zarad izdavanja učil-nih pripomočkov; dalje izreka željo, naj bi se izdal pevonauk za srednje in ljudske šole in da pride kmalu prvi zvezek šolskih pesmi na svitlo. — Učitelj gosp. Stegnar iz Idrije se sicer zlaga s Skoflekovim predlogom, opomni pa, da so denarne razmere, kar se tiče šolstva, po deželi jako žalostne, da otroci še najpotrebnejših šolskih knjig nimajo, ker si jih ne morejo kupiti. Ravno tako bode tudi s pevonaukom in šolskimi pesmami. On je toraj le v tem slučaji za iz-davo pevonauka in šolskih pesmi, ako so namenjeni samo za učitelje, ne pa tudi za otroke. Da se pa zlajša učenje petja po notah v šoli, nasvetuje, naj bi društvo njegove v razstavi učilnih pripomočkov razobe-šene stenske table po cinkografiji tiskati dalo in ljudskim šolam razprodalo; potem ne bode treba posames-nim otrokom drugih pripomočkov kupovati. — Učitelj g. Kunšič priporoča Stegnarjeve stenske table ko praktično sredstvo za pevonauk v ljudskih šolah. —• Učitelj g. Miklošič iz Maribora ni za to, da bi so otroci vže v 1. razredu po notah peti učili, še le v 2., 3. in 4. razredu naj se to vpelje; za tega del nasvetuje, naj bi se naj poprej prav lahke in kratke pesmice za male otroke izdale. — Gosp. Stegnar ugovarja na to, da, ako se dete v 1. razredu 25 črk slovenskega jezika nauči, zakaj se ne bi tudi 7 glavnih glasov naučilo; on v6 iz lastne skušnje, da se otroci lahko tega navadijo, ker je v idrijski šoli v vseh razredih z velikim vspehom petje po notah učil. Naj se njegove stenske table od strokovnjakov  pregledajo,   ali   vstrezajo pedagogičnim
tirjatvam; če ne, naj se popravijo in potem izdajo. (Dobro!) — Gosp. Forster stavi predlog, naj se prepusti oaločitev o tem prihodnjemu odboru, on je za konec debate.   (Se sprejme.)
Blagajnik g. Dr eni k sporoča, daje imelo društvo do sedaj dohodkov 142 gld., stroškov pa 21 gld. 2 kr., v blagajnici je tedaj še 120 gld. 98 kr. ostalo. Prvo-sednik potem naprosi družbenike, naj volijo nov odbor po §. 8. društvenih pravil.
Prof. g. Josip Stare nasvetuje, naj bi se predlagale sposobne osebe, da se potem izvolijo per aclama-tionem v odbor. (Se sprejme.) Po kratkem razgovoru se izvolijo sledeči gospodje: za prvosednika Franjo Ravnikar, za blagajnika Franjo Drenik, za odbornike Anton Jentl, Anton Nedved, Drag. Žagar, Peter Grasselli, Andrej Praprotnik, Leopold Bčlar, Viktor Bučar, Josip Nolli, dr. AmbrožiČ, Vojteh Valenta, — vsi ti za Ljubljano; — gospodje: Feliks Stegnar, Stoječ, Matija Susteršič — za Kranjsko, — gospodje: Miklošič za Štajersko, Stockl za Koroško, Hribar za Goriško, Cvek za Primorsko, Gerbic za Hrvatsko.
Učitelj g. Podobnik zahteva, naj se poverjeniki naznanijo po časnikih, da ljudstvo izve, kdo ima pravico društvo zastopati. — Gosp. Miklošič želi, naj bi se naprosili nekteri izvrstni slovanski kompoziterji, da za društvo zložijo nekoliko kompozicij. — Učitelj g. Papler razloži potrebo, da „Glasbena matica" tudi skrbi za lahke cerkvene kompozicije. — Gosp. Valenta zagotovi, da bo odbor v prvi vrsti ozir jemal na šolske in cerkvene pesmi, vendar bo tudi treba skrbeti za to, da dobijo vže bolj izurjeni pevci in igralci tudi kako umetnejše delo v roke. Ker se nikdo ne oglasi več, obljubi gosp. prvosednik, da se bo vsem danes razodetim željam po mogočosti vstrezalo ter se konečno zahvali zboru za živo udeleštvo.
328