'1
)7
PRIMORSKI DNEVNIK
ftštnina plačana v gotovini *"*■ Postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXVH. Št. 292 (8080)
TRST, torek, l¥. decembra 1971
PB!MOESKI D=*	s&rst,	us,3 sčstsl	s “
PO ODLOČITVI MSI JE VODSTVO KD SKLENILO, DA SE GLASOVANJ VZDRŽI
Levica strnjena, demokristjani pa v težavah Trii'ak 1,atevil! PirterK"l»rtla
n i i ..	odstopili z vseh položajev v ZKH in ZKJ
Danes dve glasovanji
Neuspešna posvetovanja s strankami, tise sklicujejo na ustavo, kerKD vztra-hpri FanJaniju, ki ga vsi zavračajo
, RIM, 13. — Še štiri glasovanja brez izvolitve predsednika republi--vendar pa z nekaterimi pomembnini spremembami. Nedeljske do-danske volitve so bile v bistvu ponavljanje prejšnjih. Na popol-•otkih pa so misovci oddali belo glasovnico in tako javno izrazili n°l° pripravljenost podpreti Fanfanija. Ta gesta je seveda vzbudila ^zadovoljstvo v demokristjanskem vodstvu, zaradi česar so odločili, l °dslej demokristjanski veliki volivci ne bodo glasovali, temveč se d° glasovanja vzdržali.
Tak0 se je tudi zgodilo na da------------------
wjem prvem in drugem glaso-^nlo, ko je izginilo ime Fanfanija, y. Radino stoji trdno na svoji ^*oki kvoti glasov, Saragat in Ma-9°di prejemata glasove #,*nke.
svoje
j® vsej verjetnosti bo tako tudi jT^1 Pri dopoldanskem devetem , «ovanju za predsednika republiki ko se bodo demokristjani še dalje vzdržali, ostale stranke pa :5fajaj° pri svojih stališčih in J**0 pride do sprememb šele pri jjjfoldanskem glasovanju, ko se bo-,, Prej sestali demokristjanski po-lifl101 'n senatorji, katerim bo šti-r 5nska delegacija poročala o vče-'"JSnjLh in o današnjih razgovorih strankami, ki se sklicujejo na tavo. Vendar pa tudi od tega se-. a še ne moremo pričakovati U^snih posebnih novosti, saj so se rajanja s komunisti, socialisti, JJ^ovci, republikanci, liberalci in pjdvisno levico vršila na osnovi ^Proste demokristjanske zahteve, 'So pripravljeni podpreti njih u-^Jhega kandidata, torej Fanfanija. j? Pa so vsi, z raznimi obrazlo-,vami, zavrnili.
J^oložaj je skratka zapleten In ni Vto?°če Pre<tvideti, kako se bo razna al zapleten klopčič notranjih (Jprotij večinske stranke V tem Mf.tiči resnični razlog, da so se & °cili, da ne glasujejo več za lih 8nata’ da hiti ne oddajajo be-glasovnic in da se vzdržijo, adno so v soboto zvečer sporeda KD nikakor ne pristaja na •ovske predloge IjZijeni poslanci in hj^.^ddali belih glasovnic, da ne
^sovske predloge in da zaradi te-ihjeni poslanci in senatorji ne bj oddali belih glasovnic, da ne k Prišlo do zmešnjave med demoni *tjanskimi in misovskimi glasoma ugotovitev nedvomno drži, Pret 3r Pa ^ istočasno tudi odlična
^"»eza, da je vodstvo stranke do-a svoje glasove ponovno vsaj na d trdno v roke. Mimo lahko predvidimo, da bi se na j/vašnjem prvem glasovanju, koli-glasovali še vedno za Fan-^ija, število demokristjanskih gla-v oddanih za predsednika senata m aajšalo, kolikor pa bi se misov-bj °dločili, da glasujejo zanj, pa M Prišlo do pravega razkola v •'Tanki.
vKolikor pa bi demokristjansko ii^tvo odločilo, da naj njih ve-l 1 Volivci oddajo bele glasovnice, j Prišlo do razpršitve glasov in ianu°nca kohezije med demokristjani volivci, saj se je že sinoči ^Pričakovano pojavilo šest glasov m Rumorja. Ostalo jim skratka ni
ti nastali položaj in ustvarjati nove okoliščine. Predstavnik neodvisne levice Gatto je izrazil željo, da bi prišlo do novih dejstev tako da bi se položaj poiasnil.
Ferri in Tanassi sta po razgovoru ponovila stališče socialdemokratov, da bodo še nadalje glasovali za Sa-ragata. Pri oceni pa pravita, da je še mnogo «senčnih mest in da se bodo zelo verjetno še videli*.
Liberalci in republikanci niso povedali nič novega, prav tako je bil Mancini mnenja, da so stvari ostale, kakršne so bile in da bodo še nadalje glasovali za svojega kandidata.
Končno so se demokristjani sestali tudi s predstavniki volkspartei in je po razgovoru dejal poslanec Riz. da so razčistili nekatera politična vprašanja, da pa za sedaj in dokler se položaj ne bo razjasnil pet volivcev SVP ni obvezanih s strankino disciplino in lahko glasujejo kakor žele.
Sedmo glasovanje se je pričelo danes dopoldan, ko je bil že znan sklep demokristjanov, da se bodo vzdržali, kateremu so se kasneje pridružili tudi republikanci, ki so nekaj časa pomišljali, če je ta način povsem ustaven, so se pa prepričali, da je v skladu z ustavo in z dosedanjo prakso.
Ko so šli mimo predsedniške mize nekateri demokristjanski senatorji je neki poslanec levice na glas pripomnil: «To je pa res lep način...» Takoj ga je opozoril predsednik Pertini: «Poslanec, nobenih pripomb. Tukaj ni nihče brez greha. Obstajajo prejšnji primeri.* In prejšnji primer; res obstajajo ko na primer 1946. in 1947. leta monarhisti niso glasovali in je poslanec Covelli vzkliknil «živel kralj*. Kasneje pa so se tega sistema poslužile skoro vse stranke.
Pertini se je nato nekoliko pošalil tudi s predsednikom poslanske skupine KD Andreottijem, ki zatopljen v živahen razgovor ni čul tajnikov, ki so ga klicali. Nenadoma pa se je obrnil in kot dober tekač pritekel pred predsedniško mizo. Pertini je vzdihnil, vendar v mikrofon tako da so ga lahko vsi čuli: «Ta blaženi človek ve, da še enkrat kličemo?*
Osmo glasovanje je potekalo brez pomembnejših dogodkov in lahko samo še omenimo, da je Pertini tokrat pohvalil Andreottija, ker je
Predsednik vlade Colombo in zunanji minister Moro, ko gresta mimo žare, v katero nista vgrla glasovnice.
(Telejoto ANSA)
NA NEDELJSKI SEJI CK ZVEZE KOMUNISTOV HRVAŠKE
Samokritika Šibla in Haramije - Generalni polkovnik Bobetko suspendiran ■ Poročilo Milke Planine
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 13. — Na včerajšnji seji centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške v Zagrebu, so na kritiko predsednika Tita in pod pritiskom članstva ZKJ odstopili z vseh položajev v partiji in državi Mika Tripalo (s položajev v izvršnem biroju in predsedstvu ZKJ ter v predsedništvu SFRJ), dr. Savka Dabčevič-Kučar (s položaja predsednika CK ZK Hrvatske in člana predsedstva ZKJ), Pero Pirker (s položaja tajnika izvršnega komiteja in člana centralnega komiteja ZKH), Marko Koprtla (s položaja člana izvršnega komiteja in cen tralnega komiteja ZKH) in generalni podpolkovnik Janko Bobetko (s položaja člana centralnega komiteja ZKH). Na seji sta govorila tudi predsednik zveze borcev Hrvaške Ivan Šibi, ki je napovedal, da bo na prihodnji seji Zveze odstopil, in član CK in predsednik republiškega izvršnega sveta Dragu-tin Haramija. ki je priznal, da spada med tiste, ki so imeli drugačno oceno o nacionalistični nevarnosti in izjavil pripravljenost, da odstopi iz članstva CK in s položaja predsednika republiškega izvršnega sveta.
Vrhovni poveljnik oboroženih sil Jugoslavije maršal Tito je včeraj suspendiral s položaja v jugoslo-
| vanski ljudski armadi generalnega polkovnika Janka Bobetka. dokler se ne ugotovi njegova odgovornost za Dolitično delovanje in ravnanje, ki ie povzročilo kritiko družbeno političnih in drugih organizacij na Hrvaškem in v jugoslovanski ljudski armadi.
Mika Tripalo je v svojem pismu predsedniku Titu spre.jel kritiko, da je pokazal nezadostno odločnost in liberalizem napram nacionalizmu in šovinizmu in na nekatere formulacije v zvezi z množičnim gibanjem, odločno pa je odbil vse aluzije, ki so bile po 2i. seji predsedstva izrečene o njegovem zavezništvu z nacionalističnimi in protisocialističnimi silami in frak.cionaštvom. Dr. Savka Dabčevič-Kučar in Pero Pirker sta v skupni izjavi priznala,
liiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii
SILOVITI BOJI 9 KILOMETROV OD SREDIŠČA DAKE
INDIJSKE DESANTNI ENOTE SKLENILE OBROČ 0KR06 PRESTOLNICE VIN PAKISTANA
Načelnik indijskega generalnega štaba je pozval Pakistance k predaji Pakistanske čete so prisiljene k umiku tudi na zahodni fronti - Enote ameriške sedme flote se baje približujejo obalam Vzhodnega Pakistana
pomoč iz inozemstva. Dragosavac je posebno opozoril na politično delovanje Matice Hrvaške in na hujskaško pisanje njenega glasila ♦Hrvaški tednik*. Po besedah predsednika Sabora Hrvaške Jakoba Blaževiča razredni sovražnik že skuša prikazati, da je sedanji p'e-num CK usmerjen proti hrvaškemu ljudstvu, prot-' inteligenci in ‘ študentom in p J, da je delo Dle-numa ustne, k vlaganju maksimalnih napo.o. da se razbije napad kontrarevolucije, ki je šla za tem, da se izzove meščanska vojna. Blaževič je nadalje dejal, da so štabi kontrarevolucije tako v Jugoslaviji kot v inozemstvu, in da ne gre samo za zaroto proti socialistični Hrvaški in socialistični Jugoslaviji, temveč za zaroto proti
da sta kljub opozorilu predsednika 1 socializmu sploh. V času ko poro
NOVI DELHI, 13. — Okrog Dake, glavnega mesta Vzhodnega Pakistana, se je stisnil obroč indijskih čet. Boji potekajo že na periferiji mesta. Indijski vojaški predstavniki so prepričani, da bo mesto v kratkem padlo v njihove roke.
Vojaški glasnik v Novem Delhiju
je sporočil, da so danes prepeljali z letali v bližino Dake nove desantne enote ter da je glavno mesto Vzhodnega Pakistana popolnoma obkoljeno. Po silovitih spopadih s pakistanskimi četami so indijski vojaki prišli v neposredno bližino mesta, v prvih popoldanskih urah pa so se že začeli hudi boji na periferiji Dake, samo devet kilometrov od središča mesta. Okrog mesta so Indijpi namestili topništvo, ki lahko s teh položajev bombardira središče Dake.
Načelnik generalnega štaba indijske vojske general Manekshavv je
lihi
drugega, kot da so ukazali svo-volivcem, da gredo lepo javno
takoj prišel pred predsedniško mizo danes po radiu že tretjič pozval
iiiiMiiiiiinmiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiittiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
V OKVIRU AMERIŠKIH POSVETOVANJ Z ZAVEZNIKI
w,	vit« gicuu icuv ja viivi
Jjjbo predsedujočega Pertinija, da ^ažejo, da nimajo glasovnice in ^ izjavijo: «Se vzdržim*. Pa še ‘eh pogojih je bilo nekaj, ki se s.° pokorili strankini disciplini.
2e v prvih glasovanjih so se de-jjekristjani odločili, da se bodo po-'Ho posvetovali s strankami, ki ^ sklicujejo na ustavo. Ti razgo-so bili v nedeljo zvečer in ,ahes zjutraj. Na j večje zanimanje v. obstajalo za razgovor s komu-po katerem je namestnik taj-ka Berlinguer dejal novinarjem, j? so se komunisti obvezali, da do jjSja podpirajo socialističnega kan-. ?ata jn za enotno ravnanje z vse-jj!* silami levice. Demokristjani so U1 vprašali o njih stališču glede ®danjega kandidata, nakar so jas-? odgovorili, da KPI ne more gla-°yati za tega kandidata, čeprav noče žaliti kandidata.
j. tajnik PSIUP Valori je po se-®nku dejal, da so demokristjanski ^legati podčrtali, da je levica JJ?Pela in da bodo utrjevali blok le-jJCe tako, da bodo glasovali za De Jatina. V tem vzdušju je velika “ogovomost KD, ki mora upošteva-
Prvi pogovori na Azorih med Nixonom in Pompidoujem
Glavni temi: evropska konferenca in indijsko-pakistanska kriza
ANGRA DE HEROISMO (Otok Terceira), 13. — Ameriški in francoski predsednik sta se sestala danes na Azorih ter razpravljala o najvažnejših vprašanjih mednarodnega položaja. Vzporedno s srečanjem med Nixonom in Pompidoujem sta potekala tudi sestanka med zunanjima ministroma Rogersom in Schumannom ter med ameriškim ministrom za zaklad Connallyjem in francoskim finančnim ministrom Gi-scard dEstaingom.
Kot so poudarili na obeh straneh, so vsa tri srečanja potekla v zelo prisrčnem in odkritem vzdušju. Ni-xon in Pompidou sta pretresla vrsto vprašanj mednarodne politike, med-
tem ko sta pustila ob strani monetarna vprašanja, o katerih sta razpravljala Connally in d’Estaing. Predsednika sta govorila o sklicanju evropske konference o varnosti.
generala Farmana Alija, vojaškega svetovalca vzhodnopakistanskega guvernerja, naj ukaže pakistanskim vojakom predajo. General je opozoril, da so indijske čete stisnile obroč okrog mesta ter da bi se nadaljevanje odpora utegnilo spremeniti v krvavi pokol.
Tudi pakistanska poročila o položaju okrog vzhodnopakistanske prestolnice v bistvu potrjujejo, da indijske sile od blizu ogrožajo Dako. Vojaški glasnik v Ravvalpindiju je povedal, da se pakistanske čete v Vzhodnem Pakistanu silovito upirajo napadalcem, ki pa so utrdili svoje položaje s pošiljanjem novih desantnih enot. Po pakistanskih poročilih naj bi indijske čete bile oddaljene od Dake kakih 60 kilometrov. Poveljnik pakistanskih sil na vzhodni fronti general Niazi je danes v Daki izjavil časnikarjem, da se bo Pakistan boril do zadnjega, dokler ne bo izgnal sovražnika iz lastnega teritorija. General je tudi izključil možnost, da bi pakistanske čete v Vzhodnem Pakistanu položile orožje ali se umaknile v Zahodni Pakistan.
Današnja poročila potrjujejo, da se položaj za Pakistance slabša tudi na zahodni fronti. Po trditvah indijske agencije PTI so na tem področju indijske sile zavzele več pakistanskih mest, med katerimi so najvažnejša Nagarparkar, Viravvah in Kokaparker. Indijske sile so menda prodrle 55 kilometrov globo-
da vzbudila v Indiji veliko razburjenje, doslej pa je v ZDA niso zanikali.
V Kalkuti so danes priredili manifestacijo prijateljstva pred sedežem sovjetskega konzulata. Udeleženci manifestacije so se nato podali proti sedežu ameriške letalske družbe PAA, proti kateremu so metali kamenje in molotovke. Pakistan se je medtem uradno opravičil Sovjetski zvezi zaradi protisovjetskih demonstracij v Islamabadu. Proti sovjetskim diplomatom, ki so zapuščali mesto, so namreč nekateri paki- j
koder poteka indijsko - pakistanska vojna. Funkcionarji odbora so že odpotovali proti Islamabadu, Daki in Novem Delhiju, kjer bodo začeli organizirati pomoč žrtvam vojne.
Barzel v Moskvi
MOSKVA, 13. — Leader demokristjanske opozicije Zapadne Nemčije Rainer Barzel je na uradnem obisku gost parlamentarne sovjetske skupine in se je danes tri ure raz-govarjal s sovjetskim ministrom za zunanje zadeve. TASS pravi, da sta
o-
štanski demonstranti metali ka- v odkritem in konstruktivnem u-menje, kar je povzročilo sovjetski zračju preučila vprašanja skupnega uradni protest pri pakistanski vladi, interesa, sam pa je dejal, da niso Iz Ženeve poročajo, da sta tako j bile izrečene nobene hude besede, Indija kot Pakistan pooblastila med- | da sedaj mnogo več ve, da pa ni narodni odbor Rdečega križa, da . razlogov, da bi demokristjani spre-razvije svojo dejavnost na področjih, I menili svoje stališče.
Tita podcenila nevarnost razrednega sovražnika in da sta odgovorna, da tem pojavom v organizacijah in v vodstvu Zveze komunistov Hrvatske ni bil dan zadosten radikalen in konkreten odgovor Istočasno sta energično odbila tolmačenja, da je bilo njuno delovanje na katerikoli način povezano i idejno in politično tujimi šovinističnimi, protisamoupravnimi. frakciona-škimi in karierističnimi tendencami. Podobno sta izjavila tudi Koprtla in Šibi.
Članica izvršnega komiteja Milka Planinc, ki je na deseti seji CK zveze komunistov Hrvaške, ko se je razpravljalo o izključitvi dr Miloša Žanka. bila med njegovimi branilci, je bila tokrat glavni tožilec. Ugotovila je, da je do razdora v vodstvu prišlo že februarja letos, zaradi različnih ocen o nevarnosti nacionalizma in šovinizma med večino članov izvršnega komiteja na eni strani in dr. Savko Dab-čevič Kučar. Miko Tripalom in Perom Pirkerjem na drugi strani; od tega časa naprej pričenjajo napadi na vse člane CK, ki so bili nasprotni šovinizmu, nevarnost in filtracije šovinističnih stališč v zvezo komunistov se je večala in vsi, ki so opozarjali na to ne var nost, so bili proglašeni za unitariste. Ko je po razpravi s Titom 4. julija v Zagrebu izvršni komite sprejel akcijski program za borbo proti nacionalizmu in šovinizmu, ni prišlo do enotne akcije na terenu. ker sta se pojavili dve liniji: službena - javna in druga tajna, toda učinkovita, ki je preprečila akcijo proti nacionalizmu in šovinizmu.
Član CK in književnik Mirko Božič je med drugim ugotovil, da so bili v partijo uvedeni nedemokratični odnosi, da je vso oblast vzela v roke mala skupina. Ustvarjeno je bilo ozračje falangistične skupine, ozračje strahu med delavci in meščani. Dr. Dušan Dragosavac je v zvezi z množičnim gibanjem dejal, da je dejansko šlo za organiziranje protisocialistične - opozici jske stranke in da so vodilne osebnosti tega gibanja bile pripravljene tudi na sodelovanje z inozemstvom in na
glede katere so mnenja v Wa- ko na pakistansko ozemlje ter od
shingtonu in Parizu deljena, pred vsem kar zadeva datum sklicanja. Govorila sta tudi o možnosti uravnovešenega zmanjšanja oboroženih sil v Evropi, večji del sestanka pa sta posvetila krizi med Indijo in Pakistanom.
Kriza na indijskem podkontinentu je bila prisotna tudi na razgovoru med Rogersom in Schumannom, ki pa sta se predvsem ustavila ob vprašanju odnosov med Evropsko gospodarsko skupnostjo in ZDA.
blizu ogrožajo mesto Chachro, 65 kilometrov od meje. Tudi v Pundža-bu in v Kašmiru, kjer so bile indijske sile doslej na defenzivi, je prišlo do silovitih spopadov, pri katerih so se Pakistanci znašli v težavah ter so se morali ponekod umakniti s svojih položajev.
Po poročilih iz Novega Delhija so nekatere enote ameriške sedme flote zapustile v preteklih dneh Ton-kinški zaliv ter se bližajo obali Vzhodnega Pakistana. Vest je seve-
IZIDI DOSEDANJIH GLASOVANJ
De Martino Fanfani Malagodi Saragat De Marsanich razpršeni glasovi bele glasovnice Vzdržani
prvo	drugo	tretje	četrto	peto	šesto	sedmo	osmo
glasovanje	glasovanje	glasovanje	glasovanje	glasovanje	glasovanje	glasovanje	glasovanje
987	986	993	997	995	996	986	987
397	398	404	411	399	413	408	411
384	368	384	377	385	378		
49	50	51	50	50	48	50	52
45	46	50	50	51	50	51	50
42	39	38	42	43		—	-
12	8	4	3	1	7	2	2
57	77	62	64	62	91	51	48
						424	423
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiMiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiMmmiHmMHUUHmmmimuHHuutuimimiummmmiiHmu
PO USMRTITVI ULSTRSKEGA SENATORJA BARNHILLA
Oborožitev protestantskih skrajnežev Zaostritev odnosov med Irsko in VB
IRA je sprožila represalije proti vidnim ulstrskim političnim predstavnikom - Oboroženi spopadi med odporniki in britanskimi vojaki
čarno, seja centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške še traja.
Aretacije v Zagrebu
ZAGREB, 13. — V Zagrebu je bilo včeraj več primerov kršenja javnega miru in reda in drugih izpadov sovražnega značaja. Organi javne varnosti so morali nekajkrat intervenirati in aretirati 27 oseb, od katerih so 24 zadržali in prijavili sodniku za prekrške. Poleg tega so organi javne varnosti preteklo noč aretirali glavne organizatorje nedavne študentske stavke, prorektorja študentov Ivana Zvonimira Čička. predsednika zveze zagrebških študentov Dražena Bu-dišo in podpredsednika študentske organizacije Dodiga. Preti njim m predsedniku zveze študentov Hrvaške Anteju Paradižniku, ki ga miličniki niso našli doma, je javno tožilstvo vložilo prijavo zaradi suma, da so v svojih govorih pozivali k nasilni in protiustavni spremembi družbene in državne ureditve, k odpravi sedanjih zastopniških teles in njihovih političnih izvršnih organov. Poleg njih so aretirali še 10 študentov, ki so se ponoči pred sejo CK v prostorih zveze študentov tajno dogovarjali o načinu, kako naj se izvedejo protiustavne spremembe družbene in politične u-reditve, nato pa v študentskih domovih in drugih krajih razpečevali letake, v katerih so branili in podpirali osebe, ki so bile kritizirane na seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije.
Danes je bil aretiran in prijavljen sodišču tudi novinar »Hrvaškega tednika* Ante Bušič zaradi razpihovanja nacionalne mržnje v svoiih člankih. Organi javne varnosti so včeraj preprečili namere študentov, ki so poskušali v nekaterih študentskih domovih izzvati incidente, organizirati poulične demonstracije in preprečiti normalno delo seje centralnega komiteja. V nekaterih domovih so te skupine organizirale mitinge, pozivale študente k demonstraciji in stavki. Ker jim je policija preprečila izhod iz domov, so se pripadniki teh skupin povzpeli na strehe domov, od koder so klicali Savki Dabčevič in Tripalu. Danes vlada med študenti v Zagrebu mir. Na vseh visokih šolah in fakultetah so redna predavanja ob množični udeležbi študentov.
B. BOŽIČ
BELFAST, 13. — Pripadniki katoliške organizacije IRA so včeraj usmrtili senatorja Johna Barnhilla v njegovi hiši pri Strabaneju. Po rekonstrukciji dogodkov, ki jo je izvedla policija, kaže, da je bil senator doma z ženo, ko so neznanci pozvonili in on jim je odprl vrata. Prikazala sta se zakrinkana človeka, od katerih je eden ustrelil Barnhilla, drugi pa je postavil eksplozivni naboj in ukazal prisotnim naj se oddaljijo. Po nekaj minutah je hiša eksplodirala.
Do usmrtitve je prišlo ob koncu zelo «vročega» tedna. Katoliški gverilci so namreč usmrtili tri pripadnike odreda za obrambo Ulstra in so razstrelili trgovino v središču belfaške protestantske četrti. Včeraj pa je prišlo tudi do enajstih oboroženih spopadov med vojaki in odporniškim gibanjem. Britanska vojska je tudi odkrila doslej največji arzenal katoliške organizacije. Med materialom so našli 10.000 šar-žerjev in protitankovski top. Britanske oblasti menijo, da je prišlo do preusmeritve delovanja katoliškega odporniškega gibanja. Bojijo se namreč, da bodo gverilci usmrtili še kakega vidnega političnega predstavnika.
Te domneve je potrdila IRA v proglasu, v katerem trdi, da bodo gverilci tako dolgo napadali vidne ulstrske predstavnike, dokler bodo angleški vojaki napadali in preganjali irske delavce. IRA trdi tudi,
da je že zagrozila senatorju Barn-hillu, da mu bo razstrelila hišo in mu je svetovala, naj ne bo doma. Senator pa ni upošteval tega opozorila in zato ga je doletela smrt.
Napetost med katoliškim in protestantskim prebivalstvom je v zadnjih dneh zelo narasla, posebno po usmrtitvi Barnhilla, ki je bil voditelj dveh skrajnih protestantskih organizacij. Protestanti grozijo, da se bodo branili z orožjem v roki, če ne bo angleška vlada strla
DANES na športni strani
Amaterski nogomet
V	nedeljo so bila naša moštva dokaj uspešna, žal, pa je prišlo na nekaterih igriščih tudi do grobosti.
Neuspehi v odbojki
V	višjih članskih ligah so zmagale samo borovke, vse ostale slovenske ženske in moške ekipe pa so bile premagane. Košarkarji Bora
izven forme
Borovci še vedno niso v svoji običajni formi in so v nedeljo doživeli hud poraz.
gverile. Kaže tudi, da se je že reorganizirala z drugačnim imenom zloglasna skupina «B specials*, ki so jo že razpustili zaradi njenih zloglasnih dejanj. Kaže tudi, da nameravajo britanske oblasti zaupati prav tem skrajnežem obrambo vidrah ulstrskih političnih predstavnikov.
Atentat na senatorja Barnhilla bo verjetno zelo zaostril odnose med Irsko republiko ter Ulstrom in Veliko Britanijo. Ulstrski premier Faulkner je dejal, da na ulstrskem ozemlju deluje skupina banditov, ki se v potrebi zateče v Irsko republiko. Izjava je znak političnega vzdušja med državami.
Tragična smrt bolgarskega zunanjega ministra Baševa
SOFIJA, 13. — Preteklo noč je tragično umrl bolgarski zunanji minister Ivan Bašev. Kot običajno je smučal na gori Vitoša, ki je v bližini bolgarskega glavnega mesta. Nesrečno je padel, se resno ranil in zmrznil. Z doma je odšel včeraj dopoldne in dejal svoji družini, da se bo vrnil zvečer. Ko ga ni bilo, so obvestili gorsko pomoč, našli so ga pa šele danes zjutraj že mrtvega.
Na seji predsedstva Združenja borcev
Ostre kritike na račun Crvcnkovskega
BEOGRAD, 13. — Predsedstvo zveznega odbora Združenja borcev Jugoslavije je na današnji seji ugotovilo, da so v republiškem vodstvu in nekaterih občinskih organizacijah borcev na Hrvaškem bili posamezniki, ki so s svojim zadržanjem pomagali nacionalističnim tendencam. Mnogi borci, ki so se upirali takim stališčem so bili proglašeni za konzervativce, unitariste, nacionaliste. Nekateri so skušali organizacije borcev privleči v razne politične akcije, ki niso bile v skladu s politiko zveze komunistov, kot n. pr. v tako imenovano nacionalno gibanje. Po mišljenju predsednika združenja borcev Bosne in Hercegovine Ilije Materiča ni bila samo Tripalova frakcionaška skupina obremenjena z nacionalizmom in dejal, da so še druge vodilne osebnosti, ki so zelo dobro pakti-rale s Tripalom in njegovim nacionalističnim tolmačenjem, kot n. pr. podpredsednik predsedstva SFRJ Krste Crvenkovski. Po mnenju Materiča je nepojmljivo, da na najvišje vodilne položaje prihajajo ljudje, ki so delovali kot nacionalisti.
Ind«ks cen
RIM, 13. — Splošni indeks cen na debelo se ie oktobra povečal za 0,3 odst. v primerjavi g septembrom in za 3, odst. v primerjavi z oktobrom lanskega leta. Indeks cen na drobno pa se je zvišal za 0,5 odst., odnosno za 5,0 odst
Ob 30-letnici ustrelitve
PINKA TOMAŽIČA IN TOVARIŠEV
bo Jutri, 15. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu (Ul. Petronio 4)
spominska svečanost
Spored: govor, recitacije članov Slovenskega gledališča, nastop solistov in kvarteta Glasbene matice, nastop pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline.
Vstop prost. Vljudno vabljeni.
Krožek za družbene in politične vede Pinko Tomažič
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
NEZNANEC SE JE PREDSTAVIL S SAMOKRESOM V ROKAH
Razgreto ozračje V občinskem svetu Ponesrečen poskus ropa
med posegom o vprašanju Slovencev v to a arm v ' 1 ano
Svetovalci iz vrst desnice KD so večkrat prekinili govor Jelke Grbceve (KPI) - «la KD je vprašanje Slovencev preizkusni kamen» - Odobren sklep o trebenskem igrišču
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi
v okviru spominskih proslav ob 30-letnici ustrelitve Bobka, Ivančiča, Kosa, Tomažiča in Vadnala
RAZSTAVO O DRUGEM TRŽAŠKEM PROCESU
Otvoritev jutri, 15. decembra 1971 ob 20. uri v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4.
K otvoritvi, ki bo tik pred spominsko svečanostjo, vabljeni vsi !
DECEMBER 1941 -DECEMBER 1971
Pred tridesetimi leti so pod fašističnimi streli padli slovenski antifašisti, ki jih je posebno sodišče obsodilo na smrt:
Pinko Tomažič, Simon Kos, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Ivan Vadnal.
V spomin na ta dogodek bo v nedeljo, 19. decembra, ob 15.
uri, na openskem strelišču, na kraju mučeniške smrti
spominska svečanost
Ob tej priložnosti bo v Prosvetnem domu, Narodna ulica 51, dokumentarna razstava.
Udeležite se !
Pripravljalni odbor ANPPIA, ANPI, ANED, FIAP
Monotonija sejne dvorane občinskega sveta se je sinoči razblinila. Razprava o proračunu je po »ogrevanju motorjev* končno stekla in pokazala dovolj jasno, kakšni so stvarni politični odnosi med večino in opozicijo in kakšna protislovja v sami večini.
Začela se je ob prisotnosti 17 svetovalcev po enourni zamudi, po dveh posegih pa se je spremenila v pravcat ctour de force» in vse kaže, da bodo ostale seje na tej ravni. Zaključila se je pol ure pred polnočjo v razgretem ozračju, ki ga niti župan s svojim zvonk-ljanjem, niti pozivi načelnikov svetovalskih skupin niso mogli ohladiti. Povod za to smo, kot se večkrat zgodi, bili Slovenci.
Govorila je svetovalka KPI Jelka Grbec in se dotaknila, na koncu svojega posega, tudi odprtih vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v tržaški občini in na sploh v deželi. Omenila in ocenila je obisk delegacije vseh Slovencev pri predsedniku vlade, ko so se vnele prve polemike. Ves čas njenega posega jo je motil s svojimi neslanimi pripombami demokristjan Orlando, kateremu očitno ni všeč, da se sploh govori o Slovencih. IJo pa je začela govoriti o pravici Slovencev, da se izražajo v materinščini v izvoljenih organih so Orlandu in drugemu demokristjanu, Ver-geriu, popustili živci. Začela sta kričati in izzivati, Vergerio pa je gestikuliral kot obseden. Nismo ga slišali razločno, ker so mu iz stolov levičarskih strank vračali milo za drago, toda zdelo se nam je, da sta se čudila »pretiranim* zehte-vam, da bi v občinski dvorani sedel prevajalec za slovenščino, da o konzultah ne govorimo. Res da je Vergerio že prej pokazal pravo lice svoje struje (mislimo, da pripada skrajni desnici KD), ko je Spaccinija napadel zaradi udeležbe na skupni protifa:* stični demonstraciji decembra lani in to utemeljeval... nič manj ko z najdbo molotovk* v avtomobilu nekih izven-parlamentarcev v Milami včeraj!
iiiiiiiimiiiiiiiimiuuiuiiiiiiiitiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiniiiiiiiiiiiiii
S SINOČNJEGA SESTANKA SOCIALDEMOKRATOV
PSDI: Treba je uskladiti tržaški in goriški razvoj
Izvedenci PSDI so ugotovili več predpostavk za uveljavitev družbeno-gospodarskih con
Sinoči so se sestali gospodarski izvedenci socialdemokratskih federacij iz Trsta in Gorice. Najprej je govoril deželni tajnik Lonza, nato je deželni odbornik za industrijo Dulci obrazložil probleme industrijskega razvoja v naši deželi, sledila pa je še debata, v katero so posegli Lodati, Bonifacio, Sacerdoti, Berce, Padovan, Bressan, Armeni, Sand in Gambassini.
Zaključki tega sestanka so bili, da je potrebno enotno pristaniško območje med Trstom in Tržičem, da je treba ustanoviti industrijsko središče, kj naj združuje goriško in tržaško industrijsko cono, ter da je nujno, da se uskladi industrijsko delovanje teh dveh področij.
Sestanek so sklicali zato, da bi pripravili nastop socialdemokratskih predstavnikov na nocojšnjem srečanju na sedežu goriške pokrajinske uprave, kateremu bo predsedoval tržaški župan Spaccini. Namen tega srečanja je analiza perspektiv uveljavljanja deželnih druž
berale* 15 odst. ter »Critica liberalec 10,5 odst. V prihodnjih dneh bodo javili imena izvoljenih ter koliko sedežev je dobila vsaka posamezna struja.
Natečaj RAI-TV za božične izložbe
Tržaški sedež RAI-TV je napovedal natečaj »Božična izložba*, katerega se lahko udeležijo vsi prodajalci radijskih in televizijskih sprejemnikov tržaške pokrajine. Namen tega natečaja je, da se čimbolj poveča poslušanje radijskih oziroma televizijskih sporedov.
Natečaj se bo začel 18. decembra in se bo zaključil 9. januarja. Prodajalci lahko dobijo na tržaškem sedežu RAI-TV Ul Fa-bio Severo pravilnik natečaja in posebno značko, ki jo bodo morah izpostaviti na vidnem mestu in izložbi. Vsaka trgovina iahko pripravi
Zanimivo je tudi, da so fašisti ob priliki bili razmeroma tihi. Pustili so desnici KD, naj igra prvo violino, sami pa le podprli izgred z redkimi medklici.
Kaj je pravzaprav rekla Grbčeva, da je tako razburilo «veljaka» desnice KD? Očitala je občinski upravi in večini, ki jo vodi, da je mlačna do Slovencev, ker sprejema sicer lepe načelne izjave, stvarnega pa naredi kaj malo. To je, po mnenju Jelke Grbčeve, dosledno s politiko KD, ki teži po kompromisih in instrumenta-lizaciji najmanjšega koraka naprej na poti reševanja pravic slovenske skupnosti na Tržaškem in v Italiji.
Omenila je toponomastiko, dvojezične napise krajev, dvojezičnost v konzultah... kričeče primere diskriminacije Slovencev in pozvala stranke, ki so v levosredinski koaliciji in se sklicujejo na Slovence, naj ne pristajajo na ozkost demokristjanske politike. Omenila je nadalje nujnost večjih podpor slovenskim kulturnim ustanovam, ker je pač znana in priznana njihova bogata dejavnost: Slovensko gledališče, Glasbena matica. Slovenski dijaški dom itd. Zahtevala je ustanovitev slovenskih televizijskih oddaj, dosledno dvojezičnost oz. uporabo slovenščine v vseh upravnih in ustnih odnosih s slovenskimi občani in t.d.
»Nočemo biti državljani druge kategorije. vi pa se morate premisliti, gospodje v KD. Za vas je to -preizkusni kamen demokracije in vedite, da smo pripravljeni na odkrit dialog, v katerem pa morate vi premostiti notranja protislovja, ker vas ne smejo obremenjevati!*, je zaključila svetovalka Grbčeva.
še prej pa je ocenila enotnost Slovencev, ki je prišla do izraza pri obisku v Rimu in razgovoru s predsednikom vlade. Gre za pozitiven dogodek, kljub meglenosti Colombovih odgovorov, ki so pa v tonu s pomanjkanjem politične volje KD v Rimu, kot v Trstu.
Pred Grbčevo je za KPI spregovorila o stanovanjski reformi Jole Bur-lo. za KD je govoril Vergerio, za PLI Morpurgo, za PSDI pa France-sco Salvatore Romano.
Približno na polovici seje so razpravo prekinili in sprejeli nekaj u-pravnih aktov. Med temi moramo vsekakor omeniti sklep o začetku prve skupine del za trebensko športno igrišče za skupnih.25 milijonov lir. Sklep je bil odobren soglasno.
črt, po katerem nameravajo v Tri cesimu ob deželni podpori zgraditi sodobno počivališče za priletne občane.
Ob božiču in Novem let«
Javni lokali odprti tudi ponoči
Tržaška kvestura obvešča, da bodo lastniki javnih lokalov v tržaški pokrajini ob skorajšnjem božiču in Novem letu lahko podaljšali čez noč poslovni umik. Javni lokali bodo lahko odprti vso noč med 24. in 25. ter med 25. in 26. decembrom, med 31. decembrom in 1. januarjem ter med 1. in 2. januarjem.
Temnooblečeni ropar je pol ure prej kupil v isti tobakami vžigalice
Sinoči je malo manjkalo, da se ni posrečil, tokrat četrti, roparski napad v našem mestu. Ropar se je prestrašil in zbežal, policija pa, čeprav je posegla z vso možno naglico, ga ni mogla še izslediti.
Ker osebni podatki neznanca skoraj povsem, razen v nekaterih podrobnostih, odgovarjajo podatkom roparja, ki ga od prejšnjega tedna še iščejo, menijo, da gre za isto osebo.
Sinoči r:malu po 19. uri je temno-oblečen mož v starosti 25 do 30 let z velikimi temnimi naočniki stopil v tobakamo v Ul. Milano 4 in zaprosil v tržaškem narečju «cerine». Ker ni imel dovolj drobiža, mu je žena najemnica tobakame Rosa De Marchi por. Macorovi iz Ul. Commerciale 156 dala vžigalice »minerva*. ki jih je neznanec plačal in odšel. Pol ure kasneje se je Macorovijevi ponovno predstavila ista oseba: tokrat ni izrekla nobene besede, pač pa je nevarno naperila samokres proti njej. ženska
je od strahu zakričala in v istem trenutku je iz shrambe za prodajno mizo stopil njen mož Eugenio. Ropar se je tedaj ustrašil, se obrnil in zbežal na cesto. Za prvim vogalom na levi je izginil in nihče, pa čeprav so motorizirane izvidnice policije prevozile vse ulice, ga ni več našel.
Eugenio Mocorovi se je še pozno ponoči zadržal na kvesturi, kjer so mu pokazali slike številnih zlikovcev. Mož je namreč prepričan, da bi roparja. če bi ga videl v profilu, spoznal. Če ga je po slikah pa nam ni znano.
Karlu in Savici Grgič se je rodila prvorojenka DUNJA
SZ Gaja iz Padrič - Gropade čestita staršem in želi novo-rojenki krepkega zdravja.
OB OBJAVI NOVEGA ZAKONA V URADNEM VESTNIKU
Priznana izdatnejša obrtniškim dejavnostim v
pomoč
deželi
V breme obrtniku le 3 odst. obresti na posojila (poprej 3,5 odst.) - Odslej možen prispevek do 7 odst. letne odplačilne kvote (poprej 5 odst.) Poleg ESA predvideno posredovanje tudi Friulie-Lis
Odobren proračun zgoniške občin«
Sinoči je bila v Zgoniku seja občinskega sveta, ki je z večino glasov odobrila občinski proračun za leto 1972 in nekatere spremembe občinskega regulacijskega načrta na podlagi ugovorov in pripomb posameznikov ter raznih ustanov.
Poleg tega je občinski svet soglasno odobril protestno resolucijo proti postavitvi atomskih min na Krasu. Podrobneje bomo še poročali.
Delo deželnih organov
beno - gospodarskih področij s po-
segi krajevnih ustanov.
Še vedno mrzle učilnice na učiteljišču
Prejeli smo:
«V soboto, 11. decembra smo dijaki državnega učiteljišča »A. M. Slomšek* pismeno seznanili šolskega skrbnika, kakšne so razmere pri nas. V pismu smo tudi izjavili, da
po eno izložbo, v kateri mora ori-
sati eno izmed televizijskih oddaj, ki S' sedaj na spored.'.
RAI-TV bo sestavila posebno komisijo predstavnikov tržaških dnevnikov, ki si bodo ogledali vse izložbe označene s posibnu značko in bodo nato izbrali tri najboljše, katerim bodo prisodili zlato, srebrno in bronasto tablico
Smrt 22-letnega mladeniča zaradi zadušitve s plinom
Nikogar ni bilo doma, mati je
bomo odslej reagirali vsakič, ko j namreč šla obiskat hčerko v videm-
ne bo temperatura v naši šoli do- i sko bolnišnico, ko si je 22-letm Gio-segla ustreznih stopinj.	j vanni Steppmi v stanovanju v lil.
Kar zadeva posvetovanje z dežel- j nadstropju Ul. Rossetti 26, prižgal nim svetovalcem dr. Dragom Sto- i plinski štedilnik. To so doma stal-ko, je slednji dosegel, da je šolski no delali, ker so tako greli majhno skrbnik dal dovoljenje, da zapusti- j stanovanje. Kaj se je dogajalo po-mo šolske prostore v primeru mra noči vse do zgodnjega popoldneva, za. Tako smo danes. 13. decembra, ko se je vrnila mati domov, v sta-
tudi storili.
Dijaki državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» v Trstu K temu dopisu moramo dodati, da podpis pod njihovim prejšnjim dopisom ni bil točen. Moral bi se glasiti »Dijaki učiteljišča A. M. Slomšek* in ne »Skupina dijakov*! Obenem so nam dijaki pojasnili, da *o sama nekateri profesorji, skupno z ravnateljem, merili temperaturo v njihovih razredih, nikakor pa ne vsi.
Novo liberalno pokrajinsko vodstvo
Italijanska liberalna stranka Je imela te dni volitve za obnovitev notranjih vodilnih funkcij v trža škem pokrajinskem vodstvu. Na občnem zboru so štiri notranje struje predstavile ravno toliko resolucij, o katerih so potem glasovali. Glasovanje je dalo naslednje izide: struja «Presenza liberale* je prejela 51,7 odst. glasov, »LibertA nuo-va» 22,8 odst., »Rinnovamento li-
novanju, bo težko ugotoviti. Dejstvo je, da so Steppinija našli mrtvega na tleh kuhinje zaradi zadušitve s plinom. Poleg njega je bil mrtev tudi pes in ista usoda je doletela ptička v kletki. Samo jež se je le leno vlekel, tudi on omamljen, po podu, ko je vstopila gospodinja, ki je takoj spoznala tragičnost položaja in je s kričanjem privabila sosede. Ti so poklicali policijo in kasneje zdravnika Rdečega križa, kateremu ni preostalo drugega kot Izstaviti potrdilo o smrti.
Smrt zapornika v celici Korone]a
Sinoči Je v koronejski bolniški sobi umrl na posledicah hudega božjastnega napada 40-letni Carlo Avoscan, ki je v zaporu v pričakovanju procesa. Obtožili so ga namreč roparske tatvine, ker je približno pred dvema mesecema v Cavani napadel prostitutko, katero je hotel zadaviti, pri čemer ji je odnesel kakih 160.000 lir. Avoscan je bil večkrat žrtev božjasti. včeraj pa izredno hudega napada ni več prenesel.
Deželni odbornik za delo Stopper je te dni sprejel predstavnike zadrug in vzajemnih blagajn, ki poslujejo v Furlaniji - Julijski krajini. Na sestanku so obravnavali vrsto vprašanj, ki zadevajo poslovanje omenjenih organizacij v luči državnega in deželnega načrtovanja. Stopper je sprejel tudi predsednika deželnega odseka vsedržavnega združenja civilnih pohabljencev Pio-vesano. Na sestanku sta razpravljala o možnostih za gradnjo novih stanovanj za pohabljence. Odbornik je nadalje sprejel predstavnike občinskega zavoda za pomoč revnim občanom iz Tricesima. Predsednik zavoda Del Fabbro je obrazložil na-
V	Uradnem vestniku Furlanije -Julijske krajine štev. 45 so objavljeni trije novi deželni zakoni. Dva zakona določata nova finančna sredstva za posege, ki jih previdevata dva starejša zakona, in sicer prvi na področju higiene in zdravstva, drugi pa na področju socialnega skrbstva. Tretji zakon pa spreminja in dopolnjuje deželno normo o podeljevanju prispevkov domačim obrtnikom.
Zakon o higieni in zdravstvu določa nova finančna sredstva (po 150 mili kinov lir v letu 1971 in v letu i97S; za vzgajanje poklicnih bolničark. otroških vrtnaric, babic in splošnih oolničarjev. Zakon kakor omenjeno v glavnem daje na razpolago rova sredstva za pobude, ki jia predvideva starejši deželni zakon, uvaja pa spremembo, po kateri bodo nove olajšave vejale tudi za poklicne bolničarje, medtem ko so iih bile dpslei deležne le bol ničarke. Prejšnji zakon .je določal tud 300 milijonov lir prispevkov toda za tri leta, medtem ko bo dežela zdaj izdala isto vsoto v dveh letih.
Zakon s področja socialnega skrbstva določa nova finančna sredstva, iz katerih bodo pristojni organi podeljevali pomoč civilnim slepcem in gluhonemim. Zakon daje v ta namen na razpolago po 200 milijonov lir na leto, in sicer od leta 1971 do vključno leta 1973. Višina pomoči, ki jo bodo prejemali deležni slepci in gluhonemi, ostane tudi vnaprej nespremenjena, večja sredstva na razpolago oa bodo zato dovolila sprejem večjega števila prošenj za pomoč
Tretji zakon, ki določa deželne posege v prid obrtnikom, vnaša vrsto sprememb in dopolnil v besedilo prejšnjega zakona štev. 17 z dne 1. iunija 1970. Zaradi aktualnosti vprašanja si bomo novo normo o-gledali nekoliko pobliie.
V	prvem poglavju, kjer .je govora o prispevkih za delno kritje obresti na obrtniška posojila, so posebno važne spremembe, ki zadevajo višino obresti in maksimalni znesek. Višina prispevka bo po novem tolikšna, da bodo zmanjšala obrestno mero v breme obrtnika na 3 od sto, medtem ko je doslej veljal odstotek 3,5. Poleg tega bo višina deželnega prispevka lahko dosegla 7 od sto letne amortizacijske kvote najetega po-
•iiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiimmiiiimimfiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiii
PO PETKOVIH DRZNIH ROPARSKIH NAPADIH
Na najdeni ukradeni «giulii» več jasnih prstnih odtisov?
Trenutno še nobenega sledu za nevarnim zlikovcem
Bistveno nič novega v preiskavi za identifikacijo roparjev ali roparja, ki je pred dnevi napadel dva uslužbenca bencinskih črpalk pri Proseku in v mestnem središču in prodajalnioo srečk v strogem središču Trsta. Morda ni mogoče naprtita vseh teh prekrškov enemu in istemu roparju. Medtem ko za napada na uslužbenca bencinskih črpalk skoraj ni nobenega dvoma, da gre za isto osebo — predvsem zaradi giulie zelene barve, samokresa, narečja, oblačil in telesnih podatkov — domnevajo, da je rop v prodajalnici srečk v Ul. Merca-dante delo Tržačana. Hvalil se je, da je bil že v S. Vittore, zloglasni milanski kaznilnici, zaradi česar so se tukajšnji preiskovalni organi pozanimali v Milanu, če ni bil morda za tamkajšnjimi rešetkami kak izvedenec v ropih tržaškega porekla.
Giulio, katere se je zlikovec po-služil za izvedbo ropa pri Proseku in se nato z njo nagio pripeljal v Trst, kjer je v Miramarskem drevoredu drugič poskusil »srečo*, so končno našli. Našel jo je po golem naključju okradeni lastnik vozila Antenare Porini s Trga Cavana 3.
Ta se je od vsega začetka lotil iskanja in tudi njegovi uslužbenci in sorodniki so skrbno opazovali parkirane avte v upanju, da bodo kjer našli tudi ukradeno giulio temnozelene barve. Perini je že skoraj obupal in v nedeljo si je od sestre sposodil fiat 500. s katerim je šel na izlet in kosilo. Ob povratku v mesto je vozil po Ul. delle Milizie na Montefoellu. ko je opazil v stranski ulici brez izhoda prednji del zelene giulie. Takoj se mu je zdelo, da je njegova. Ko se ji je približal, ni bilo več nobenega dvoma. Dotaknil pa se je ni, tako so mu naročili na kvesturi, ter je raje o najdbi obvestil policijske organe. Vest so iz kvesture javili raznim motoriziranim izvidnicam in tudi načelniku letečega oddelka dr. Petroeinu, ki je prišel na kraj z izvedenci znanstvenega oddelka. Vozilo so v nekaj sekundah prekrili s prahom za ugotavljanje prstnih odtisov in trii so nekaj tudi odkrili. Na zunanji strani so bili megleni, znotraj pa so našli nekaj jasnejših.
Preiskava se nadaljuje, vendar bo verjetno zavzela drugačen potek, ko bodo dobili odgovor iz centralnega centra za prstne odtise v Rimu. ka mor so poslali izvide iz vozila.
sojila, medtem ko je doslej veljal odstotek 5. Nsrma. da sme posojilo trajati največ 15 let, ostane v veljavi neizpremenjena. Iste ugodnosti veljajo po novern tudi za deželno finančno družbo Friulia Lis, vendar le pod pogojem, do bo njeno delovanje namenjen,, okrepitvi obrtništva v Furlaniji Julijski krajini.
ESA bo lahko oo novem priznavala obrtnikom enkratne prispevke do višine 20 od sto stroškov, potrebnih za gradnjo novih obrtniških delavnic in za odkup potrebnih zemljišč v hribovitih področjih, oziroma za gradnjo delavnic in odkup ustreznih zemljišč drugod v deželi. če se bodo za nove obrtniške pobude zavzemali obrtniški konzorciji ali zadruge. Obrtniškim konzorcijem in zadrugam bo ESA lahko prispevala tudi do 20 od sto stroškov za gradnjo, predelavo ali odkup stavb, potrebnih za njihovo dejavnost. Jamstva, ki jih ESA krije po starem zakonu, ostanejo tudi za novo normo v veljavi.
ESA bo lahko priznavala omenjene prispevke ne le obrtnikom in njihovim zadrugam oziroma konzorcijem, ampak tudi deželni finančni družbi Friulia-Lis. vendar ped pogojem, da bo slednja posredovala ustrezne ugodnosti obrtnikom. O tem bo treba sestaviti poseben sporazum, ki bo stopil v veljavo po odobritvi deželnega odbora.
Zadnja sprememba k besedilu starega zakona se nanaša za izpolnjevanje normativnih predpisov ter predpisov o plačah obrtniškega delavstva Stari zakon namreč pravi, da se prispevki ne priznavajo podjetjem, ki ne izpolnjujejo normativnih predpisov in predpisov o plačah, predvidenih z zakonom, s kolektivnimi delovnimi pogodbami in z morebitnimi integrativnimi deželnimi in pokrajinskimi sporazumi. Novi zakon pa k temu dodaja da bosta deželna uprava oziroma ESA v primeru prekrška, ki bi ga glede tega ugotovili po priznanju predvidenih prispevkov, najprej o-pozorih deželni odbor za obrtništvo, nato pa preklicali že dovoljene o-lajšave.
sonsa, katerega so tedaj sprejeli v bolnišnico s strogo pridržano prognozo.
Šoferja tovornjaka, Feliceja Kerta iz Ul. Pagliaricci, so že prijavili sodnim organom pod obtožbo nenamernega umora, sedaj pa mu bodo naprtili krivdo tudi za Marconovo smrt.
Arhitekta Darija Jagodica, Vido in Marka je razveselilo rojstvo drugorojenčka RADA
Sorodniki in prijatelji jim čestitajo, Radu pa žele zdravja in sreče.
Sinoči v gledališču Rossetti
Glasbeni večer s prof. A. Vodopivcem
Sinoči je bil v gledališču Rossetti glasbeni večer, ki ga je organi-
Jutri v Gregorčičevi dvorani
Občni zbor društva slovenskih upokojencev
Jutri bo ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani. Ulica Geppa 9 občni zbor društva slovenskih upokojencev, katerega se lahko udeležijo vsi slovenski upokojenci in tudi tisti, ki prejemajo jugoslovansko pokojnino.
Dnevni red občnega zbora bo naslednji: nagovor predstavnika patronata Kmečke zveze INAC, poročilo pripravljalnega odbora, odobritev društvenih pravil, volitve, določitev višine članarine, razno.
Predavanje o okuženju morja in zraka
V petek 17. decembra bo ob 19.30 v dvorani krožka »G. Saragat*, Ul. Flavia 5 na sedežu sekcije PSDI pri Sv. Soboti govoril pokrajinski odbornik za zdravstvo in higieno Bruno Lovero o temi »Onesnaženje morja in zraka*. Referatu bo sledila debata, ki jo bo vodil predsednik krožka prof. Lucio Lonza.
Pet dni po nesreči podlegel poškodbam
Prometna nesreča, ki se je pripetila v četrtek na Trbiški cesti pri Proseku, je terjala tudi drugo smrtno žrtev. Takoj po tragičnem dogodku, ki se je pripetil zaradi izsiljevanja prednosti in zavijanja v levo na nedovoljenem kraju, je podlegel hudim poškodbam šofer fiata 850, ki je oplazil tovornjak in nato treščil v drevo, 38 letni Dino Zanello iz Talmassonsa, včeraj ob 13.30 pa ie Izdihnil tudi Enrico Marcon, prav tako iz Talmas
ziralo deželno združenje ljubiteljev lahke glasbe tMusiclub*. Kljub mnogim gostom — med katerimi nekateri vidnejši tržaški športniki — je bil glavni protagonist večera prav orkester *Musicluba» s svojimi solisti in s srnjim dirigentom prof. Aleksandrom Vodopivcem, ki je nastopal tudi kot pianist. Poleg tega moramo omeniti, da je prof. Vodopivec pripravil vse priredbe. V vrstah orkestra so nekateri že znani tržaški glasbeniki, ki so privedli izvajanje nad nivo običajne lahke glasbe.
Zaradi pozne ure ne moremo podrobneje poročati o sporedu in izvajanju posameznih pevcev — med katerimi je na primer vredna posebne pohmle Fiorella Agliata —, mislimo pa, da bomo o orkestru slišali kmalu govoriti, saj bo v kratkem snemal tud* za tržaški
radio.
PROSVETNO DRUŠTVO »KRAŠKI DOM* — Repentabor
vabi na predvajanje slovenskega barvnega filma (I. del)
.BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA«
ki bo v četrtek, 16. t.m. ob 20. uri v dvorani občinske kopalnice v Repnu.
Film je zelo primeren za mladino.
PD VESNA IZ KRIŽA
vabi na predvajanje 7. in 8. dela (zadnja dva dela) slovenskega filma v barvah
»BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA*
ki bo v dvorani »Albert Sirk* danes. 14. decembra ob 20.30.
MLADINSKI KROŽEK AKADEMSKI ODSEK
vabi vse slovenske študente v četrtek, 16. t.m„ ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v UL Geppa 6, na diskusijo o sledečih temah:
Obnavljanje fašističnih provokacij na univerzi in vloga slovenskih akademikov v tem političnem trenutku.
ZDRUŽENJE STARŠEV DIJAKOV državnega znanstvenega liceja v Trstu vabi starše in tiste, ki se zanimajo za problematiko mladostništva, na predavanje z naslovom: Otrokova pot do mladostništva. Predaval bo prof. Franc Pedlček.
Predavanje bo v petek, 17. dec. v telovadnici na Vrdelski cesti št. 13. Začetek ob 20. uri.
Danes,
14. Xn. 1971 ob 20.30
bo v Slovenskem klubu govoril dr. Slavko TUTA o
DRUGEM TRŽAŠKEM PROCESU
Na zanimiv večer ob 30. obletnici tega procesa vljudno vabljeni !
GLASBENA MATICA TRST
Četrti abonmajski koncert
V nedeljo, 19. decembra ob 17. uri v Kulturnem domu. Ul. Petronio 4
ZBOR IN ORKESTER CONSORTIUM MUSICUM
iz Ljubljane
G. F. HANDEL: MESIJA Oratorij za soli, zbor in orkester
Solisti:
Marija Gorenc, sopran Milka Evtimova, alt Mitja Gregorač, tenor Jože Stabej, bas
Orgle: Tone Potočnik Dirigent:
MIRKO CUDERMAN
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
Saša Škufca
TRNULJČICA
Pravljica v treh dejanjih
Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauova Pesmi: Miroslav Košuta Režija MARIO URŠIČ
danes, 14. decembra ob 15.30 v	sredo.	15.	decembra	ob	15.30
v	torek,	21.	decembra	ob	15.30
v	sredo,	22.	decembra	ob	15.30
Prodaja	vstopnic vsak	delavnik
od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Jaka Štoka
TRIJE TIČKI
burka v dveh dejanjih
V četrtek, 16. t.m. ob 16. in 20. uri v KOPRU
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVUE
Danes, 14. decembra ob 20. uri v društvenih prostorih (Ul. Cer reto 12)
KONCERT GOJENCEV GLASBENE MATICE
Vljudno vabljeni glasbe !
vsi ljubitelji
TOPLO PRIPOROČAMO NA-ROČNIKOM. DA VPLAČAJO NA ROCNINO PRI RAZNASALCU. ALI PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI V TRSTU, Ul. F. FUzi it 10.
Včeraj-danes
Danes, torek, 14. decembra VOJM1R
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21. — Dolžina dneva 8.43. — Luna vzide ob 4.27 in zatone ob 13.44. Jutri, sreda, 15. decembra KRISTINA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 9,2 stopinje, najnižja 5, ob 19. uri 8 stopinj, zračni pritisk 1027,7 mb. rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo 3/10 pooblačeno, megla, morje mirno, temperatura morja 11,2 stopinje.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 13. decembra 1971 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo je 16 oseb.
Umrli so: 58-letni Alberto Superina, 57-letna Ermenegilda Stancich por. DelbeUo, 72-letna Cristina Ferluga por. Sarti, 71-letni Lino Adami, 66-letna Alf on sina Mattori por. Coana, 70-letni Pietro Bend, 74-letna Elda Robba vd. Schiavoni, 81-letni Vittorio Zugna, 76-letna Maria Runich por. Demetrio, 66-letni Oscar Sfiligoi, 63-Ietna Maria Stoka por. Rossoni, 78-letni Vincenzo Annunziato, 38-letna Maria Edda Bosolo por. Delbello, 74-letna Giovanna Modo vd. Grezar, 49-letni Michele Marino. 29-letna Elisa-betta Pighin.
Gledališča
VERDI
Danes ob 20.30 prva predstava Prt-" cinijeve opere »Turandot* pod vodstvom dirigenta Luigija Toffola. R*" žija Mirabella Vassallo, scene v realizaciji gledališča Bellini po osnutku Miche Scandelle. Nastopajo: H®04 Janku (protagonistka), Gastone U®4' rilli (Neznani princ), Maria Chiara (Liu), Alessandro Maddalena (Timur). Claudio Strudthoff (Ping), Renato Er-
colani (Pang), Piero De Palm4
(Pong), Athos Cesarini (Cesar Al-toum). V ostalih vlogah nastopajo se Lucio Rolli, Gianna Jenco in Laura Cavalieri. Zbor je uvežbal Gaetano Ricdtehi.
Predstava je za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah rt balkonih.
Jutri ob 20.30 tretja predstava .
sinijeve opere «Mojzes» za red B v parterju in ložah ter za red A na galerijah in balkonih. Opero dirig®4 Lamberto GardeUi, režija Carlo Prt" cinato, v glavni vlogi nastopa ameriški basist Malcom Smith, v ostalih Pa Linda Vajna, Franca Mattiucci, Ajdo Bottion, Silvano Carolli, Ermano Lorenzi in Gianfranco Cesarini. K®re" ografija baletov Andre ProkoivskJ;
Pri blagajni gledališča (tel. 239»W se nadaljuje prodaja vstopnic za obe predstavi.
POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri ponovitev predstave »Isabella, ljubosumna komedijant ka* v ivzedbi Teatra Stabile iz rina in z Valerio Moriconi v naslovni vlogi.
Predstave bodo do vključno 22. t.m.
Nazionale 15.30 «Messaggero da®0" re». Julie Christie, Alan Bates. R*" žija Josepha Loseya. Barvni fil®-
Penice 15.30 «11 giomo dei lunghi fu čili*. Prepovedano mladini pod 1' letom.
Eden 16.00 »Trastevere*. Nino M411 fredi, Rossana Schiaffino, Vittono De Sica, Vittorio Caprioli. Barvni film. Prepovedano mladini pod letom.
Grattacielo 16.00 «Incontro». Florinda Bolkan, Massimo Ranieri. PreP** vedano mladini pod 14. letom.
F.xcelsior 15.30 »Una suuilio PeI 1'ispettore Klute*. Jane Fonda. nald Sutherland Prepovedano 1144 dini pod 14. letom.
Kitz 16.00 «Giu la testa». Barvni b ® Sergia Leone Rod Steiger m mes Coburn. Prepovedano mladrt pod 14. letom.
Alabarda 16.30 «Gli occhi freddi de1'
la paura*. Giovanna Ralli, R-
WolfL
Barvni film. Prepovedano mla(hnl pod 18. letom.	.,
Aurora 16.30 «Detenuto in attesa giudizio*. Alberto Sordi. B4fV film.
Impero 16.30 «Confessione di un C0IT1 missario di polizia ai procurator della Repubblica*. Franco 1>ler0' Barvni film.
Cristallo 16.30 »Armiamoci e partiri*’ Franco Franchi in Ciccio Ingrassrt-Barvni film.
Capital 16.30, 19.15, 22.00 »II PicC0‘ grande uomo*. Dustin Hoffman. ha je Dunaway. Barvni film.
Moderno 16.30 »I peccati di mada® Bovary», Edvvige Fenech in FrajjjG Ressel. Prepovedano mladini P00 18. letom. Zadnji dan.
Vittorio Veneto 16.00 «Giochi PaI1*^ lari*. Marcello Mastroianni. ^irj7 Lisi. Barvni film. Prepovedano ® dim pod 18. letom.
Ideale 16.00 »Addio Jeff*. Alain Del°n in Mireille Dare. Barvni film.
Astra 16.30 «Una storia d'amore»- o” na Moffo. Gianni Macchia. Prep°vr dano mladini pod 18. letom.
ucuiu Iiuauiuj PUU 10. leuMil.
Abbazia 16.00 »La straordinaria bd?
in
dal Čampo 7 A», Polla.
O. Reed
KINO «|R|S» PROS&
predvaja danes ob 19.30 kinema-skopski barvni film
GIOCHI PARTICOLAR1 Igrata: Marcello Mastroianni hi Vima Usi.
Vstop prepovedan mladini Pod 18. letom.
Ljudska prosveta
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. uro)
AU’Esculapio, Ul. Roma 15; INAM • Al CammeUo, Drevored XX. septembra 4; Ala Maddalena. Istrska uU-ca 35: Chiari CrottL Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.50)
Busolini, Ul. P. RevolteUa 41; Piz-zul • Cignola. Korzo Italija 14; Pren dlni, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana L
PD »Valentin Vodnik* — Dolina bi vse člane na redni občni zbor. bo v četrtek, 16. t.m. ob 20.30 v drU' štvenih prostorih v Dolini.
V počastitev spomina 30. oble®^ žrtev drugega velikega tržaškega P ^ česa, priredi prosvetno društvo SU* KO ŠKAMPERLE v dvorani na s» dionu «1. maj*, v soboto, 18-
bra ob 21. uri. vokalno-instrumenta1^
koncert	..
Sodelovala bosta harmonikarski . sambel MIRAMAR pod vodstvom Prcjj' Oskarja Kjudra in pevski zbor P- ’ PRIMOREC iz Trebč, pod vodstvo*" Cezarja Možine.	Af[1.
Vabljeni vsi člani in prijatelji štva I	O d b o *
SPDT prosi izletnike, ki so se ^ javili za zimovanje v Kranjski 8.^
9 či ta-
naj se oglasijo v Ul. Geppa prej zaradi poravnave.
SPDT priredi v nedeljo, 26. dece s. bra in v nedeljo, 2. januarja avto na izleta v KRANJSKO GORO. cen 1.600 Ur (člani) in 1.800 Poravnava ob vpisu. Vpisovanje v Geppa 9/n.
SPDT priredi v nedeljo, 19. gy.
* ucuciji/i --	Cy,
bra, avtobusni izlet v Trbiž in v j Anton. Cena 1.500 lir. Poravnav« vpisu. Navesti kraj vstopa na 4
bus.
Darovi in prispevki
sw**'
Za spomenik padUm v NOB v — nju, na Kolonkovcu in pri Sv. An* ^
-M«,	ivuiuiiruvcu III pil U*.
darovali Marija Cunja 1000 lir 10 malija Castellani 5000 Ur.

PRIMORSKI DNEVNIK
GORIŠKI DNEVNIK
SPODBUDNO GOSTOVANJE V SLOVENSKEM RUDARSKEM CENTRU
Ihor Primorec in orkester Miramar navdušila občinstvo v Trbovljah
Trebenski pevci in mladi harmonikarji so se vrnili polni prijetnih vtisov Laskava priznanja gostiteljev - Sprejem z rudarsko godbo in zborom
SPOR TRAJA ŽE DVA MESECA
Otroška razstava v Gorici
Včeraj zjutraj po goričkih ulicah sprevod delavk tovarne v Zdravščini
Delegacijo je sprejel predsednik pokrajine Chientaroli ■ Žvižgi pod sedežem MSI zaradi protidelavskega lepaka - Sindikati zahtevajo odprtje tovarne in pogajanja
Pred dvorano društva »Svoboda II.» v Trbovljah so goste s Tržaškega pričakali z rudarsko godbo in pevskim zborom
| Predvidevanje, da bosta pevski *bor Primorec iz Trebč in harmoni-k*rski orkester Miramar iz Trsta do-^Sla velik uspeh v Trbovljah, se je uresničilo. že sam prihod v to gostoljubno rudarsko mesto je potrdil, da i* za gostovanje vladalo precejšnje Zanimanje, sam sprejem, ki so ga de-**vsko-prosvetno društvo Svoboda II., družbene organizacije in zlasti rudarji priredili na čast gostom, je to na naj-tgovomejši način potrdil. Pevce in godbenike sta pred sedežem d. p. d.
; “voboda II. pozdravila godba rudarjev in pevski zbor, prestavnik rudarjev pa je v imenu vseh delovnih jiudi tega mesta izrekel prisrčno dobrodošlico.
Koncert, ki se je začel ob 20. uri, Potekel ob ugodnem zanimanju trboveljskega občinstva. V prvem delu Programa je nastopil sam pevski zbor. '°dil ga je mladi zborovodja, treben-**! domačin Cezar Možina. Zbor je Pol narodne, umetne in partizanske P^smi. številni publiki sta najbolj u-*ajali Gobčeva O Podjuna in Vrabče-v® Zdravljica.
. y drugem delu je nastopil orkester “kramar. Pod taktirko Oskarja Kju-dr® je odigral tri skladbe. Publiko je Najbolj »ogrel* odlomek iz Gotovčevega Era z onega sveta.
V tretjem delu sta nastopila skupaj joor in orkester in pod vodstvom Nudra izvajala Svešnikovo Pesem in Ladovo Večer na morju. Kot solista Ja nastopala Miro čuk in Gino ^ralj. Po tem nastopu se aplavzi kar Pršo mogli ustaviti in izvajalci so morali ponoviti. V tem navdušenju je bi-j® izražena želja, naj bi zbor in orkester še prišla v Trbovlje ter nasto-Pila tudi v Delavskem domu. «Bravo, dobro, še, škoda, da vas nismo po-jJPsli že prej* in podobne klice je bilo slišati iz vrst poslušalcev, med katerimi je bilo več glasbenikov in Pavcev in, kar je še posebej vredno "•heniti, mnogo, mnogo mladine.
Ob zaključku sporeda so prišli na Pdar predstavniki kultumo-prosvetnih 0tganizacij, kar štirih pevskih zborov, * katerimi se ponašajo Trbovlje, pred-davniki družbenih organizacij in rudarjev. čestitali so nastopajočim za Poletno presenečenje, za lep kulturni v®čer, ki se ga bodo hvaležno spominjali. V imenu občinske skupščine JPasta Trbovlje in v imenu d. p. d. Svoboda H., ki je bilo gostitelj, je 'Pregovoril tov. Stane Šuštar, (naš **°lgoletni prijatelj in pobudnik stikov ; J našimi prosvetnimi društvi). Sle-j “Ha je izmenjava daril.
po koncertu je bil sprejem, ki je "otekal v veselem razpoloženju. Pe-je sledila pesmi. Na sprejemu j* Spregovoril prof. Stane Ponikvar, "dsd drugim je rekel, da z veseljem ^»tavlja napredek zbora Primorec, 11 Miramaru pa je rekel: «Nimam be-
sed. To je že umetnost*. Na sprejemu so bili tudi številni pevci iz Trbovelj, naši znanci, katere smo imeli priliko poslušati v Kulturnem domu v Trstu, v Ljudskem domu v Križu, Trebčah in pred nedavnim tudi v Doberdobu.
Zbor Primorec in orkester Miramar bosta v soboto, 18. t.m. ob 21. uri nastopila v dvorani na stadionu «1. maj* pri Sv. Ivanu, kjer bo koncert v počastitev spomina žrtev fašizma ob 30-letnici zloglasnega procesa. To pohvale vredno pobudo organizira svetoivansko prosvetno društvo Slavko Škamperle. Obisk toplo priporočamo.
MIRKO KAPELJ
.jeva peljala s fiatom 1100 proti Sesljanu, ko je prišlo do trčenja z nasproti vozečim alfa romeo 1300 junior, s katerim .je Giorgio Ral-za iz Ul. Bonomea vozil proti Nabrežini.
Danes v Vidmu srečanje s kmeti
Deželno odbomištvo za kmetijstvo bo priredilo danes v Vidmu v sodelovanju z družbo «Compagnia Generale Trattori* posebno srečanje s kmeti. Na njem bodo strokovnjaki orisali delovanje novih tehničnih naprav za kmetijstvo in obravnavali vprašanji v .zvezi t spaljavo novih poti, prekopov in stez. Srečanje bo na trgovinski zbornici z začetkom ob 9. uri.
Laže poškodovane potnice filobusa
Zaradi nesramnosti šoferja fiata 850. ki je kljub rdeči semaforski luči na Senenem trgu vozil dalje, je moral šofer Acegatovega filobusa 19 sunkovito pritisniti na zavore. To pa je presenetilo številne potnike in še posebno 35 letno Licio Ferrigno por. Merlozzi iz Ul Loc-chi. 27-letno Rosalino Ferroli por. Budai iz Ul. del Prato in 78-letno Angelo Zorzet por. Coslovi iz Ul. Molino a vento. ki so padle in se potolkle, zaradi česar so se mora le zateči z rešilnim avtom v bolnišnico. Od tu so jih po prvi pomoči odslovili s prognozo okreva od 5 do 10 dni
Danes ne bo stavke učiteljev
Danes bo v osnovnih šolah na Goriškem reden pouk. Stavke ne bo, tako javlja sindikat osnovnošolskih učiteljev SINASCEL - CISL. Vesti, ki so bile objavljene v goriškem povzete po vsedržavnih
tisku, so poročilih.
proglasil
Tiskovno
Omenjeni sindikat ni stavke za današnji dan. poročilo sindikata omenja, da je šolski skrbnik dr. Matuscelii podrobno proučil položaj učiteljev, ki pričakujejo obnovo plač in staleža. Šolski skrbnik je sindikalistom obljubil, da bo pristojni urad v najkrajšem času uredil vse potrebno za preosnovo učiteljskih plač.
IIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
NOČNI POŽAR V MOŠI
Včeraj zjutraj se je približno sto delavk in delavcev tekstilne \ tovarne SNIA iz Zdravščine udeleži-| lo sprevoda po goriških ulicah. Delavca so nosili transparente, uporabljali so piščalke ter tolkli po nalašč pripravljenih bobnih. Istočasno so mimoidočim delili, letak s podpisom vseh treh sindikalnih central, v katerem je obrazložena njihova akcija.
Pred sedežem MSI na Korzu Italija se je množica ustavila in več kot deset minut glasno žvižgala na račun goriških fašistov, ki so pred neka.i dnevi nalepili plakate s katerimi obsojajo delavske stavke in sploh sindikalne akcije. K sreči ni bilo ob tisti uri na sedežu MSI nikogar, sicer bi ga delavci še bolj izžvižgali.
Po več kot enournem mimohodu po mestnih ulicah se ie delegacija delavstva napotila na sedež pokrajinske uprave, kjer jo je v veliki sejni dvorani sprejel predsednik dr. Chientaroli. Delavci so mu obrazložili svoj položaj, pokrajinski predsednik je obljubil zanimanje u-prave da bi se njihova akcija pozitivno zaključila.
Danes bodo delavci šli najbrž v Trst. kjer bodo demonstrirali pred sedežem deželne uprave.
Sindikati zahtevalo takojšnje in učinkovito posredovanje deželne u-prave. Vodstvo tovarne je namreč na skrajnih in nesprejemljivih pozicijah ter je po večdnevnih stavkah začasno odpustilo nekai sto delavk in delavcev. Sindikati oporekajo takemu ravnanju tovarniške; ga vodstva. Sindikalni zastopniki so se sešli tudi z nekaterimi deželnimi odborniki in svetovalci ter zahtevali njihovo posredovanje, da bi se spor rešil.
V	tovarni v Zdravniščini dela nekaj sto ljudi, ki imajo nižje plače kot njihovi tovariši v tekstilnih tovarnah v Sovodnjah in v Podgori. V glavnem ie tu zaposlena ženska delovna sila iz bližnjih furlanskih občin, nekaj je tudi Slovencev.
V	tej tovarni, kjer ni balo pred sedanjo akcijo večjih sindikalnih nastopov, je tokrat prišlo do akcije, ki je enakovredna onim. katerim smo bali lani in posebno še letos priča v vseh ostalih tekstilnih tovarnah na Goriškem. Delavstvo v teh tovarnah je pokazalo, zlasti v tem letu ki gre h koncu, izredno bojevitost.
čeno, da je to «ekstremna manifestacija tistega avtoritarizma, ki še vedno preveva vse šolske strukture in proti katerim se šolski sin- j dikat CG1L bori od svojega nastanka. Sklicevati se na normo iz leta 1924, ki jo ravnateljica šole omenja v odpustnem pismu, daje možnost udarjati po kateremkoli profesorju, ki bi bil v nasprotju z osebnim mnenjem šolskega ravnatelja.
Šolski sindikat CGIL zahteva preklic omenjenega odpusta in istočasno obvešča vse svoje člane, o
Šolski sindikat CGIL proti odpustu profesorja na slovenski trgovski šoli
Včeraj nam je šolski sindikat CGIL, ki združuje demokratične učitelje in profesorje, poslal tiskovno poročilo, v katerem se zavzema za ponovni sprejem v službo odpuščenega prof. Marjana Komjanca, ki ga je ravnateljica slovenske trgovske šole v Gorici odpustila.
V tiskovnem poročilu CGIL je re-1 tem dogodku
iiililliiiiiiiniimiiiiiiiiHiimtiiiiiilimiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiitifiiiiiiiiHiiiitMiiiiiiiuillIlllIllllinililliiiliiillllll
SPOROČILO MINISTRA LAURICELLE
Odobreni krediti za gradnjo državne ceste Gorica-Videni |
Cesta bo obšla vse vasi med Krminom in Gorico . V Kr-minu nasprotujejo novi trasi, ker bodo z njo odrezani
^ "z1;.
fcr ** t	§•
-	• > 'M ' ' .tži '	.
I Š m*
i 3 |y
tipi
/ gJP
I r
< ■

Minister za javna dela Lauricella je obvestil poslanca Lepra, da je pred nekaj dnevi upravni svet ANAS odobril spremenjeni načrt za novo državno cesto, ki bo vezala Gorico z Vidmom. Gre za nov odsek ceste Id bo potekal južno od Ločmka, Moše, Šlovrenca, Koprive in Krmina. V ta namen je upravni svet ANAS odobril izdatek 298.000.000 lir.
Pred nekaj dnevni smo poročali, da so odobrili nekaj višjo vsoto za gradnjo novega mostu čez Sočo. Ta most bo prekoračil Sočo med Štandrežem in Ločnikom. Nova cesta bo obšla vse zgorai omenjene furlanske vasi in se bo priklopila na že obstoječo cesto Gorica-Videm nekje med Marianom in Krminom.
žiti zelo počisi. trov na uro.
petdeset kilome-
Nad 10 milijonov škode na gospodarskem poslopju
Bratje Scorianz so na srečo kriti z zavarovalnino
Hudo ranjeno dekle pri trčenju avtov
Predvčerajšnjim malo ored polnočjo so pripeljali v bolnišnico 18 letno Mario Grazio Miani iz na selja S. Mauro, katero so morali zaradi hudih lobanjskih poškodb nujno sprejeti s strogo pridržano prognozo na oddelku za oživljanje, in 19 letnega Roberta Giuricicha iz Nabrežine 149, ki pa bo. kl.jub hudim poškodbam, zaradi katerih so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku ozdravel verjetno v 10 dneh.
Karabinjerji iz Nabrežine so ia-vili. da sta se Giuricich in Miani-
.............................ml..lin........
Trgovsko - turističn o integriranje v sežanski občini
združitev podjetij
«KRAS» IN «SEŽANA»
Združeni trgovsko in gostinsko podjetje bosta učinkoviteje kos naraščajočemu ^potrošniškemu turizmu>
V sežanski občini delujeta dve močni podjetji, in sicer trgovsko Jjbizvodnjo podjetje »Kras* in ho-Jfjsko gostinsko podjetje »Sežana*. *5?ovsko proizvodno podjetje r*ras» je nastalo z združitvijo Jjfovskega podjetja »Preskrba* in rjjalijske zadruge »Kras* (1.7.1971), pa so se dogovorili, da se pri-rijUči kot samostojna enota, tudi jjtolsko - gostinsko podjetje. Zad-besedo ima kolektiv tega podreja in zato bo v sredo, 22. decem-v Lipica referendum. Vse ka-da se bo ogromna večina iz-J*kla za priključitev, ker so se •.tem že pogovorili na raznih se-jjankih ter ugotovili, da bo zdru-ptev koristila celotnemu kolektivu ? Podjetju. Pot k združitvi ie lažja- ker traja medsebojno sodelovaje že več let in ker ne gre za J^ašanje, kdo bo kmalu priskočil ; aagati na pomoč, ali za osvojitev .r^jšega, ker sta si partnerja paraj enaka in oba na precej ffJ»ih nogah.
t i^edstavniki obeh podjetij zago-5v'jajo, da ne gre za integracijo
zaradi integracije, da je priključi tev gostinskega podjetja naravno nadaljevanje združitve »Preskrbe* in kmetijske zadruge, da pomeni združitev sredstev, s katerimi naj bi ustvarili dovolj mo&m osnovo za gospodarske posege na območju sežanske občine, za združitev kapitala in skupno obdelavo tržišča. Vedno bolj prihaja do izraza potreba, da se gostinske storitve prodajajo na tržišču skupai s trgovinskimi, prevoznimi in drugimi storitvami. Tako imenovani potrošniški turizem (turist — potrošnik, potrošnik — turist), ki se močno razvija na obmejnih področjih, to pre pričljivo potrjuje. Sežansko turistično področje pa ima dobre pogoje (Lipica, Škocjanska jama. cestno omrežje. Kras in kraške specialitete) tudi za večji razvoj inozemske ga in domačega turizma To pa zahteva velike investicije sposoben kader, enotno načrtovanje in enoten nastop na tržišču.
V podjetju »Kras* je 625 za posle nih, v hotelsko - gostinskem pod jetju »Sežana* pa 220 zaposlenih.
V nedeljo, 12. t. m. nekaj po eni uri po polnoči je nenadoma izbruhnil sivolit požar v seniku in gospodarskem poslopju bratov Scorianz v Moši v Ul. Codelli št. 7. Bratje so prvi opazili ogenj ter takoj obvestili orožnike v šlovren-cu, ki so poklicali goriške gasilce. Ti so bili na delu skoro 14 ur in šele v nedeljo popoldne ob 15. uri so popolnoma odstranili nevarnost za sosednja poslopja, med katerimi je tudi star, sedaj že opuščen mlin, v katerem pa stanujeta dve družini.
Ogenj, katerega nastanka oziro mo vzroka, še niso mogli točno ugotoviti, je uničil okrog 250 kv. metrov strehe, več stotin stotov slame in sena, del zidovja, poltovor-nik fiat 750 ter več orodja in kmetijskih strojev. Škodo so za sedaj ocenili na okrog 10 milijonov lir, ki pa je na srečo krita z zavarovalnino.
Med gašen tem je postalo slabo mlademu gasilcu Giovanniju Badinu iz Gorice, saj je bilo gašenje in reševanje pri temperaturi okrog stopinj pod ničlo v resnici naporno Badinu je proti jutru postalo slabo in morali so ga spraviti v krminsko bolnišnico, kjer pa mu je že v popoldanskih urah nekoliko odleglo in je že včeraj srečno prestal krizo.
Po trčenju je avto zavozil v trgovino
V jutranjih urah v nedeljo sta na stikališču Tržaške ceste in Ul Duca D’Aosta trčila dva tržaška avtomobila. Eden od teh je po trčenju zavil na pločnik, deloma iztrgal navojnico pri trgovini s povrtnino ter se »zaril* v trgovino.
Avto ford escort je vozil Marij Merček, iz Trsta, Rojan 4, fiat 850 pa 58-letni Vincenzo D’Angelo iz Ul. Falchi 2. Ford je prihajal iz Ul. Manzano ter hotel zaviti na tržaško cesto, fiat pa je prihajal od središča mesta proti Tržaški cesti. Pri nesreči sta bila lažje ranjena D'Angelo in njegova žena 50-letna Bruna, ki bosta okrevala v 5 oziroma v 10 dneh. Precej škode je utrpela tudi lastnica trgovine Bruna Casale, ki je ostala z razbitimi vrati in navojnico.
aktovko. Solime pa jo je krepko držal ter začel klicati na pomoč. To je žeparja prisililo da je izpustil aktovko ter jo pobrisal preko nekega dvorišča in zabrisal za seboj vsako sled. Solime je tatvino prijavil policiji in opisal napadalca: 16 do 20 let, visok okrog 160 do 170 cm, vitek, kostanjevih las s temnim jopičem.
Prejšnji dan popoldne med 17. in 18.30 pa so neznanci obiskali tudi stanovanje mežnarja Angela Fonta-nota pri cerkvi sv. Nikolaja. Odnesli so mu drobiža za 50.000 lir ter raznih drobnarij in dragocenosti za nadaljnjih 130.000 lir. Tatvinski o-bisk je prijavil policiji.
Uspeh predavanj v podeželskih prosvetnih društvih
Slovenska prosvetna zveza v Gorici je v sodelovanju z Ljudsko univerzo iz Nove Gorice pripravila za tekočo zimsko sezono vrsto predavateljskih večerov, ki jih bo posredovala prosvetnim društvom na vasi. V prejšnjem tednu sta bili dve taki predavanji v Števerjanu in v Gabrijah, nocoj je podobno predavanje napovedano v Štandre-žu, v četrtek pa bo na Palkišču. V programu so še druga predavanja, bodisi letos kot v prvih mesecih prihodnjega leta.
Na dosedanjih predavanjih kot tudi v teh, ki bodo pred koncem leta, se je oglasil Goričanom že mani predavatelj prof. Rudi Hoenn iz Nove Gorice. Omenjeni predavatelj je znan zlasti po svojih potopisnih predavanjih, ki jih ponazarja s številnimi lepimi diapozitivi.
V Števerjanu je predavanje priredilo domače društvo »Briški grič*. Hoenn je prikazal slikovite lepote naše domovine v predavanju z naslovom »Od Jalovca do morja*. Zaradi izredne dolžine predavanja se je omejil le na polovico svojega potopisa, zaradi tega bo o drugem delu predaval drugič. V Gabrijah pa je bilo predavanje v poslopju domače šole, v priredbi prosvetnega društva »Skala*. Prof. Hoenn je govoril o Dolenjski. Ni se omejil samo na prikazovanje lepot te slovenske dežele, omenil je tudi njeno zgodovino. Prikazal nam je domove številnih slovenskih pesnikov in pisateljev kot tudi dogodke iz narodnoosvobodilne borbe, ki je bila na Dolenjskem zelo huda. saj je bilo prav (pm veliko slovenskih
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Saša Škufca
TRNULJČICA
Pravljica v treh dejanjih
Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauova Pesmi: Miroslav Košuta Režija: MARIO URŠIČ V soboto, 18. t,m. ob 10. in 16. uri v Katoliškem domu v GORICI
v četrtek, 23. t.m. ob 10. in 15.30 v župnijski dvorani v DOBERDOBU
J. S. Popovič
SKOPUH ALI KIR JANJA
Komedija v treh dejanjih
V nedeljo, 19. t. m. ob 20. uri v AJDOVŠČINI
v ponedeljek, 20. t.m. ob 20. uri v TOLMINU
Natečaj za službo ravnatelja v sirotišnici
Dne 28. decembra opoldne zapade rok za prijavo k natečaju za mesto ravnatelja občinske sirotišnice »Lenassi* v Gorici. Natečaj je razpisala občinska uprava, na županstvu dobijo zainteresirani tudi vsa podrobnejša navodila in pojasnila.
Razpis za ljudska stanovanja v Roinansu
Pokrajinski zavod za ljudske hiše (IACP) razpisuje natečaj za oddajo v najem 12 ljudskih stanovanj v Romansu. Rok za vložitev prošenj je do 13. januarja 1972 na posebnih obrazcih, ki jih prizadeti lahko dobijo na tajništvu občine v Romansu ali na sedežu IACP v Gorici, Ul. Pitteri. Tafn dajejo tudi vsa podrobnejša pojasnila.
V naši nedeljski številki smo pisali o razstavi, katero so v soboto priredili goriški otroci, ki so letovali v Savudriji v Istri in v Gorjah pri Bledu. Na njej so prikazali risbe in druge izdelke s počitnic. Obenem so vrteli tudi dokumentarne filme o njihovem življenju na počitnicah, ki sta jih posnela Zdenko Voglič in Saverij Rožič.
Na naši sliki je pogled na udeležence prireditve, katerim je učenka Nadja Marinčič opisala življe- ; nje in delo v Savudriji ter njihovo srečanje z otroci in vzgojitelji iz | Ljubljane. V ozadju na stenah so vidne tudi nekatere risbe in drugi posnetki.
Iz tržlške bolnišnice
Včeraj so v tržiški bolnišnici pridržali za 15 dni na zdravljenju 47-letnega Franca Semoliča iz Seslja-na 55, ki se je poškodoval na delu pri podjetju Pertot na prstu desne roke.
Prav toliko dni se bo zdravil tudi 56-letni kmet Emil Vrech iz Dobja, ki se je poškodoval na drugem in tretjem prstu leve roke.
17-letni Bruno Legiša iz Devina -Ul. Aquileia 17, se je tudi poškodoval na desni roki in so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
ŽIVLJENJE V GORICI
Po zokljuiku Andrejevega sejma so se začele priprave za praznike
Mestni delavci že urejujejo božično poulično razsvetljavo
Andrejev sejem, ki je skoro za | Gorici praznični značaj tudi za do-10 dni spravil iz tečajev normalnosti stojen prehod iz starega v novo 1 in mirnega življenja Gorico, zlasti j leto. pa njeno središče, je zaključil svoj vrvež v nedeljo zvečer in včeraj so razstavili še zadnje barake in naprave obsežnega zabavišča, ki je zajelo poleg Travmka in Trga Bat-tisti še del Ljudskega vrta in razne
za to cesto so ortoravili dr lae ulice■ Danes 2apuidaw mesto zavc	„ še zadnji komedijantski vozovi in
Načrt
» hLSSJU. St, IS&S i' •*"	"*-***
občinska uprava trdi, da bi bil na
tak način Krmin odrezan od glavne prometne poti. Zaradi tega so v Krminu izglasovali vrsto protestnih resolucij in storili tudi potrebne korake. Niso še znani rezultati teh nastopov, vendarle je za sedaj dokončni načrt ustavljen. Nakazilo o katerem govorimo v našem članku je namreč namenjeno prvim odsekom ceste.
Nočemo s tem podpirati ene ali druge teze o novi cesti Eno pa je gotovo: naj poteka kjerkoli, blizu ali daleč od Krmina. se mora nova cesta zgraditi. Avtomobilski promet na tej relaciji je danes skoro nemogoč. Od Gorice do Krmina, torej na traktu polnih trinajstih kilometrov, ie treba sedai vo-
Ponesrečen In posrečen poskus tatvine
Upravnik loterijske poslovalnice št 302 v Tržiču, 63-letni Ivo Solime iz Tržiča, Ul. Laroca, je šel včeraj zjutraj peš na svoje delovno mesto. | prodanoev. ki so služili tujemu oku S seboj je nosil aktovko, v kateri patorju.
je imel 2.400.000 Ur v čekih in v go- V Štandrežu in na Palkišču bo
ne parkirne prostore za vozila, ulice pa zopet svoj normalni dvosmerni promet. Stanovalci hiš v soseščini zabavišča se bodo končno oddahni-I li in uživali nočni počitek
Letošnji sejem je vseskozi dobro uspel, boljše od prejšnjih let, za k:ir gre predvsem zasluga izredno ujadnemu vremenu, ki je omogočilo vse dneve obisk številnim okoličanom ter obiskovalcem iz sosednjih pokrajin in iz Slovenije. Zato so tudi trgovci zadovoljni s kupčijami-Vendar s tem še ni rečeno, da bo Gorica sedaj zadremala. Mestni delavci so že včeraj popoldne začeli postavljati po korzu in nekaterih drugih ulicah v središču napeljavo za božično poulično razsvetljavo, ki
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan m ponoči je v Go rici odprta lekarna VILLA S. GIU-STO. Korzo Italija 244, tel. 3538.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolo, dr. Giorgio Olivetti, Ul. L maja 94 — tel. 733-21.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA v sodelovanju z EMAC iz Gorice
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Nikolaj Rnbertovič Erdman
Samomorilec
Komedija v petih dejanjih Prevod: Mile Klopčič Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Mija Jarčeva Glasba: France Lampret Režija: IGOR PRETNAR
V četrtek, 16. t.m. ob 20.30 v gledališču »G. Verdi* v GORICI (Abonma red A in B)
Vozni red avtobusov:
Avtobus št 1: Vrh odhod ob 19.30 gostilni - Devetak Grilj Poljane ob 19.30 gostilna Peric Doberdob ob 19.40 pred občino Jamlje ob 19.50 gostilna Pahor Dol ob 20. Boneti, Palkišče, gostilna Peric Rupa Peč
Gabrje ob 20.05 pri gostilni Ožbot
Avtobus št. 2: Sovodnje odhod ob 19.25 pri občini, pri gostilni Tomšič
Podgora ob 19.40 pred vhodom v tovarno
števerjan ob 19.50 Bukovje števerjan ob 19.55 Dvor Oslavje ob ,0 05 or, kostnici Pevma Št. Maver 20.10 pri spo meni ku.
PD »O. ŽUPANČIČ*
IZ STANDREŽA
priredi danes, 14. t.m. ob 20.30 na sedežu društva v štandrežu predavanje Rudija Hoenna
«SPREHOD PO POLJSKI*
z 250 barvnimi diapozitivi
Vabljeni!
bo že čez nekaj dni zopet dala
...........................
OKROŽNO SODIŠČE V GORICI
Ko je vstopila v sobo je bil za vrati vlomilec
Ni kazniv odpor proti javnim organom, kadar ti ravnajo pravni samovoljno
tovinl. V Ul. S. Franceseo pri hiši št. 49 pa je neki mladenič skočil proti njemu ter mu hotel iztrgati
predavatelj govoril o potovanju po severni slovanski državi, po Poljski.
Čeprav je bilo na dnevnem redu za sodno razpravo pred okrožnim sodiščem v Gorici v petek pripravljena vrsta zadev, pa se teh je le malo zaključilo z obsodbo. Mnogi so bili oproščeni, pomiloščeni ali pa so odložili obravnavo.
Med zaključenimi naj omenimo primer 66-letnega Justa Jazbeca iz Romansa, Ul. Latina 66/3, ki je bil obtožen, da je dne 10. maja letos vdrl v stanovanje Marije Portelli vd. Pausler v Gorici, Ul. Barzelli-ni 1/A ter da je iz stanovanja odnesel 21.450 lir v gotovini, zlato zapestnico in 30 srebrnikov Bilo je okrog 15. ure popoldne tistega dne, ko je hčerka Portellijeve Maria Grazia odprla vrata v stanova nje in opazila za vrati Jazbeca, ki ni mogel dati pravega opravičila za svoj vlom v tuje stanovanje. Policija je pozneje ugotovila, da je
imel ključe, ki si jih je skrivaj prisvojil in gospodinja je pri natančnem pregledu ugotovila, da ji je zmanjkal omenjeni denar in dragocenosti. Čeprav je obtoženec, ki ga pri razpravi ni bilo, vedno tajil krajo, ga je sodišče obsodilo na 2 meseca zapora 60 tisoč Ur globe in plačUo sodnih stroškov. Obenem bo moral povrniti škodo civilni stranki in ji plačati stroške v znesku 90 tisoč lir. Branil ga je odv. Giannattasio.
Pri drugi razpravi sta se morala zagovarjati dva tržiška mladeniča, ki sta v prepiru žalila In pretepla tri finančne stražnike. To se je zgodilo v lokalu »Mini bar* v Drevoredu S. Marco v Tržiču dne 13. septembra zvečer. Obtoženca sta bila 21-letni Elio Bronzin iz Tržiča in 24-letni Giovanni Valenti. Prepir se je začel najprej z baristom gle-
de cen in vanj se je vmešal finančni stražnik v cdvilu in se sprl z Bronzinoro. Kako uro pozneje sta se obtoženca ponovno srečala v istem baru z omenjenim financerjem v družbi še dveh drugih. Od besed so prišli tudi do obračunavanja s pestmi, dokler ni napravila red policija, ki je oba mladeniča prijavila sodišču. SoAii dvor je obsodil Bronzina na 8 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov pogojno. V ostalem pa so oprostili oba obtoženca na osnovi zakona, ki pravi, da niso odgovorne osebe za dejanja proti javnim organom, kadar se izkaže, da so ti v izvrševanju svoje službe ravnali preveč samovoljno. Zagovarjala sta obtoženca odv. BatteUo in Boni.
Drž. tož. dr. LaueHsio; predi. sod. dr. Ceni si; sodnika Mancuso in Succi. Zap. Nodetti.
V ČITALNICI NA PALKIŠČU
bo v sredo. 15. t. m. ob 19.30 predaval Rudi Hoenn o temi
»SPREHOD PO POLJSKI*
z 250 barvnimi diapozitivi. Vabljeni!
CORSO 17.00—22.00: »Ricatto di un commissario di polizia a un giova-ne indiziato di reato*. Philip Moi-ret in C. Cellier. Francoski barvni film.
MODERNISSIMO 16.00—22.00: »Pugni, puppe e peppitte*, J. Wayne in Ca-pucine; ameriški kinemaskopski film v barvah.
VERDI 17.00—22.00: »Lo spavaldo*, R. Redford in M. Roland. Mladini pod 14. letom prepovedano.
CENTRALE 17.00-21.30: «11 peccato di Adamo ed Eva*, G. River in E. Candy; film je v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA 17.00-21.30:	»Vorga I
vampiro*. R. Quarry in D. Anders; film v barvah, mladini pod 14. latom prepovedan.
Tržič
AZZURRO: Danes zaprto.
EXCELSIOR ob 16.00: »Lamant* del prete*. Barvni film. ianni.
PRINCIPE ob 17.30: cLa classe op* raia va in paradiso*. Barvni film.
Nova Gorica
SOČA (N. Gorica):	»Razbiti vrč*,
nemški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter): »Bog oprošča, jaz pa ne», italijanski barvni film - ob 18. in 20.
PRVAČINA: Prosto.
RENČE:	»Privatni detektiv Colsg*,
angleški barvni film — ob 18.30.
ŠEMPAS:	»Dolgi dnevi sovraštva*,
ameriški barvni film — ob 19.30,
KANAL: »Pika nogavička*, švackM barvni film — ob 17.
DESKLE: »človek, ki si je izmišljal stvari*, danski čmobeli film — ob 19.30.
OB 30 LETNICI II. TRŽAŠKEGA PROCESA
Prižgali so iskro upora proti fašizmu
Spomini Vladimira Duj mo vica na Pinka Tomažiča in proces
Kot udeleženec II. tržaškega procesa in sodelavec Pinka Tomažiča želim obuditi	nekaj spominov nanj	najprej	iz časa, ko sem
ga srečal v emigraciji v Jugoslaviji, nato pa za obdobje pred procesom m ob samem procesu.
V	bivšo Jugoslavijo je Tomažič pobegnil v jeseni 1935. leta, ko
ga je fašistična policija že preganjala zaradi njegovega delovanja v vrstah delavskega gibanja v Trstu. Ves prežet z antifašističnim duhom in prepričan marksist že politično izkušen pripadnik komunistične stranke, je takoj navezal stike z naprednimi političnimi emi-gianti iz Julijske krajine, ki so tedaj živeli v Mariboru, Ljubljani Zagrebu in drugih	krajih v	Jugoslaviji.	Bili so	časi tako imeno-
vanega drugega velikega emigracijskega vala mladih vojnih obveznikov, ki so raje pobegnili v Jugoslavijo, kakor da bi služili fašističnemu imperialističnemu pohodu v Etiopijo. Imenovali so jih tudi abesinski emigranti, toda v resnici so bili to narodno zavedni slo-venski tantje, ki so pozneje	z razvojem	novih	dogodkov (španska
državljanska vojna,	fašistični	napad na	druge	države) postali v
Jugoslaviji aktivni borci proti fašizmu in mnogi med njimi so vstopili kot prvoborci v vrste NOB.
V	Mariboru sem bil član Primorskega emigrantskega društva
»NANOS* že od leta 1931 dalje, ki je imelo svoj sedež v mariborskem gradu.	Pinka Tomažiča	sem spoznal pozimi 1935.	leta,	ko
je zahajal v društvo in tam predaval o socialni tematiki in perspektivah nadaljnje usode ter boja našega zatiranega ljudstva. Iz vrst emigrantov je izbral razen mene še druge napredno misleče tovariše in jih organiziral v komunistično skupino. Vodstvo društva je bilo v rokah tedanjemu jugoslovanskemu režimu zvestih elementov, ki so bili povezani s policijo in skupaj z njo preganjali komuniste in napredno misleče emigrante, če so le zasledili kakršnokoli njihovo dejavnost. Izvedli smo tudi razne konkretne akcije proti neznosnim socialnim razmeram. Navajam primer, ko se je Tomažič udeležil stavke delavcev tekstilne tovarne in trosilne akcije letakov protj izkoriščanju delavskega razreda. Prav dobro se spominjam, ko je naslednjega dne vdrla policija v moje stanovanje v Soški ulici in vse prebrskala, vendar o letakih ni bilo nobenega sledu.	Kljub temu sem	bil zaslišan na policiji,	kjer	so
mi očitali, da izkoriščam gostoljubje, ki mi ga kot političnemu emigrantu nudijo. Zagrozili so mi, da, če se bo še kaj takega ponovilo, me bodo izgnali iz države. Prav tako je bil zaslišan član društva »NANOS* in politični emigrant doma iz Slop pri Hrpeljah, tov. Angel Segulin in še mnogi drugi. Za Tomažiča pa niso ob tej priložnosti odkrili njegove dejavnosti. Tomažič je deloval v društvu in izven njega s premišljenimi prejemi, tako da je vsa dejavnost bila izpeljana uspešno.
Komunisti so začeli obširno akcijo za pomoč Republikanski Španiji. Pinko Tomažič je bil povezan tudi z Angelom Besednjakom -Donom, narodnim herojem, ki je	pozneje junaško padel v	borbi	z
okupatorjem, in še z drugimi znanimi mariborskim; komunisti. Za njegovo kratko	obdobje, prebito	v tem kraju, je Finko	pokazal
lastnosti premišljenega organizatorja in taktičnega revolucionarja.
Tomažič je obiskoval univerzo v Zagrebu do januarja 1937. Tedaj so ga izgnali iz Jugoslavije. Policijski organi so ga aretirali na italijanskem mejnem prehodu Brennero. Bil je namenjen v Švico, da bi od tam nadaljeval pot v Španijo. Po krajšem bivanju v tržaških zaporih so ga izpustili na svobodo. V Trstu je v težavnih razmerah policijskega nadzorstva nadaljeval svoje politično delovanje zlasti med mladino.
Jaz sem pobegnil iz Maribora v Avstrijo v juliju 1936. leta. V Gradcu so me aretirali. Bil sem zaprt mesec dni, nato so me izgnali v Italijo. Temu sem se sicer upiral, toda vse je bilo zaman. Ob policijskem spremstvu so me izročili italijanskim obmejnim organom na prehodu Pontebba. Tako sem se vrnil v svoj rojstni kraj Rodik pri Divači.
Ilegalno komunistično gibanje na Primorskem je s Tomažičevo vrnitvijo v Trst dobilo nov zalet. V sodelovanju z Alojzom Budinom in drugimi komunisti je ustanovil v Mejah pri Zgoniku ilegalno tehniko, v kateri so tiskali glasilo komunistične stranke Italije v slovenskem jeziku «Delo» za območje Julijske krajine.
Množili so se stiki, tajni sestanki in razne akcije proti fašizmu. posebno učinnovite so bile razobešanje rdečili zastav, širjenje protifašističnega tiska, priprave za obroženo vstajo, pritegovanje novih somišljenikov v gibanje itd. Medtem je bil Pinko Tomažič junija 1937 poklican na služenje vojaškega roka v Piso (Toskana). Domov se je vrnil oktobra 1938.
Delavsko gibanje je zajemalo Trst, tržaško> okolico, divaško območje, Kras, Vipavsko dolino in goriško območje. Tudi jaz sem moral po vrnitvi domov iz Jugoslavije na služenje vojaškega roka. Vojaščino sem služil v Rivoli (Torino), tam sem srečal Toneta Abrama, ki je bil že prej povezan s Pinkom Tomažičem. Spominjam se, da smo nekoč popisali po zidovih vojašnice razna gesla proti fašizmu in za smago antifašističnih sil v španski državljanski vojni. Pri vojakih smo med slovenskimi fanti pridobili precej somišljenikov protifašističnega gibanja.
Po odsluženju vojaškega roka v letu 1938 sem se takoj povezal s Pinkom Tomažičem in v jeseni tega leta sta prišla k meni v Rodik, kjer sem tedaj živel, Pinko Tomažič in Tone Abram. Od tam smo sli dalje v naselje Slope, kjer smo se sestali pri Segulinovih bratih (Angel, Franc in Ivan), katere je Pinko Tomažič poznal še iz Maribora. Pinko je bil zelo vesel tega srečanja s starimi in prekaljenimi borci za pravice delovnega človeka. Pozneje je Pinko Tomažič navezal stike tudi z divaško skupino.
Kei sem se jaz pozneje zaposlil v Trstu, sva se s Pinkom čestokrat srečala. Nekoč mi je dal ovoj propagandnega gradiva in knjig in mi naročil, naj del tega materiala odnesem na divaško območje. No, in res nekaj tega materiala sem izročil tov. Gašperšiču iz Famelj v Vremski dolini. Čeravno je bil Pinko pod stalnim policijskim nadzorstvom, ni miroval. Stalno je obiskoval Kras, Vipavo, Vremsko dolino in predel Brkinov, kjer je neutrudljivo zbiral somišljenike in utrjeval obstoječe organizacije KSI. Skupaj s pripadniki narodnega protifašističnega gibanja na Primorskem je postala prava Ljudska fronta, ker smo bili raznih svetovnonazorskih pogledov, vendar enotni v prepričanju, da moramo v usodnih dneh zadati fašizmu odločilen udarec, ko se je le-ta pripravljal da sproži svetovno vojno. Za ilustracijo političnih ciljev komunističnega gibanja navajam nekaj ugotovitev iz sestavka »Uprli so se fašizmu* (Vid Vremec Primorski dnevnik, decembra 1936.):	...............
»Pokrajinska konferenca KSI za Julijsko krajino je bila tretjo nedeljo v aprilu 1940 v borovem gozdičku v vasi Briščki med Opčinami in Prosekom. Nekateri udeleženci so prišli peš čez polje, drugi z vlakom in tudi s kolesi. Sešli so se: Pinko Tomažič. Alojz Budin, Srečko Colja, Rudi Vilhem, Ferdo Rukin, Kristjan Gulja, Armid Ukmar. Ludvik Požrl, Ivan Gašperšič, zastopniki ilirskomstriškega. po-stojnskega in goričkega področja ter dva Tržačana italijanske narodnosti. Alojz Budin je najprej na kratko obrazložil nekaj splošnih ugo-tovitev o političnem položaju, nato je prevzel besedo Pinko Tomažič. Sedel je na kamnu, okrog njega so se zvrstili prisotni tovanši. L umirjenim tonom je povzel izkušnje prehojene poti. V roki je držal listič tankega papirja, iz katerega je razlagal temeljne točke bodočega akcijskega programa. Njegove besede so ostale poslušalcem v živem spominu, in sicer:
aj izkoriščano delovno ljudstvo slovenske in italijanske narodnosti si bo izbojevalo svobodo in oblast v oboroženem spopadu s fašizmom;
b) imperialistična vojna bo neizprosno potegnila v svoj vrtinec evropske male države, za svojo obrambo se morajo le-ta naslanjati na SZ, pobomico miru in zaščitnico malih narodov;
O m zmagi socializma bo ustanovljena sovjetska republika in bodoča meja bo zajemala vse Slovence, živeče izven matične dežele;
č) za uresničenje enotne politične akcije je naša internacionalna dolžnost tesno sodelovati z italijanskim proletariatom;
d)	lojalno bomo sodelovali z vsemi antifašističnimi silami na Primorskem za vključitev v boj širokih množic;
e)	krepiti je treba agitacijo in propagando s širjenjem ilegalnega
^^eseca maja 1940., pred vstopom fašistične Italije v imperialistično vojno, so izvedle italijanske oblasti številne aretacije v Trstu in po vsej Julijski krajini. Aretirale so osiunljene komuniste, genske narodnjake, krščanske socialiste in veliko število mladih ljudi iz mesta ter podeželja. V nekaj mesecih so strpali v tržaški zapor Co-roneo. koprske zapore in v druge zapore na italijanskem ozemlju na stotine političnih pripornikov.
Začelo se je mučno obdobje preiskovalnega zapora, polno nasilja nad nekaterimi priporniki, ki so ga brez usmiljenja izvajali agenti nosebne politične policije «OVRA» Posebno so se znašali nad tistimi, kHojih^umili, da imajo opravka z orožjem, in prav tako zoper vo-
^^Itomurvis t Sla^vTsf^klnipml^ so ugonobili v tržaškem zaporu _ Študent Adolf Uršič je znorel zaradi mučenja. Ivančiča, Mlekuža in druge
so strahotno mučili.	j**«* Vladimir - Balkan
(Nadaljevanje sledi)
IZ UMETNOSTMI H GALERIJ
Bajevi smešni generali
Damoklejev meč pošastne vodikove bombe visi nad človeštvom. Razumljivo, da to žalostno dejstvo krepi naraščanje protivojnega razpoloženja po svetu, če mu je dal duška jezuitski pater Daniel Ber-rigon s krajo in sežigom vojaških pozivnic za odhod v vojno v Vietnam. se Enrico Baj v Italiji bori proti vojni s svojo jedko umetnostjo naperjeno v sam vrh tistih, ki vojne pripravljajo in jih vodijo. Galerija Torbandena je razstavila del takih slik, ki so bile nedavno na Bajevi veliki razstavi v Benetkah v palači Grassi.
V bistvu je to nadaljevanje tematike, ki nam jo je Baj predstavil pred leti na beneškem bienalu, kjer smo videli ogromne stene poslikane in opremljene tudi z resničnimi oblekami in podobnim v načinu pop-arta. Nam pa Enrico Baj v uvodni besedi kataloga sam opisuje v sestavku tZadeva z generali*, kako je dospel do njih posmeha polnega upodabljanja in zakaj v tem pravcu nadaljuje. Ako je Giuseppe Zigaina na-cifašistične generale slikal duhovno in snovno v grozljivem razkroju njih teles na ruskih stepah kot dokončno uničene premagance, pa jih Baj predstavlja v svilo-tiskih na bogatem damasku, bohotno prekipevajoče v njih oblasti. Dela pa to tako, da postajajo ka-rikatumo groteskni, bedno smešni, kljub množici pristnih pozlačenih in srebrnih voiaških križcev in drugih odlikovanj, ki krase njih prsi.
Višek tega pa je po našem mnenju v napihnjeni plastiki torza tGeneral za klofutanje*, katerega mogočnost pa se zamaje ob najmanjšem dotiku. Stoji pa namenoma pod ogromno podobo generala — spake, ki jo obdaja okvir iz težke verige, pravcatim malikom vojne, v dokaz pač, da ne stoji na tako trdnih nogah, da ga bi sodobna družba ne mogla zrušiti. Razstavo dopolnjujejo listi iz velike mape »Baj chez Picasso*, ki so vsekakor bolj umetniško občuteni, in še iz aluminijaste folije oblikovane fantastične figure.
Grimani v občinski
Prihodnje dni, točno 21. decembra, poteče sto let, odkar se je rodil že 38 let pokorni tržaški slikar Guido Grimani. Spominu te obletnice je bila posvečena razstava v občinski galeriji, na kateri nam je bilo dano videti v zaokroženem prikazu delček umetnikove ustvarjalnosti iz skoraj pol stoletja, saj je Grimani, kot to kaže malo olje razgleda Trsta, opazovanega z morske strani, že kot štirinajstletni deček dobro slikal, z osemnajstimi leti pa je tudi z uspehom razstavil v Budimpešti.
Po dokončani akademiji v Miinchnu je tam razstavljal v znanem cGlasspalastu» ter na beneških bienalih, živel pa je do smrti, v letu 1933, v Trstu.
Ta pa mu vsekakor ni bil primemo torišče za uspešnejši umetniški vzpon, ki vidno niha. Sever
in jug sta mu posredovala eden natančnost oblik, drugi pa živahno barvitost, ki pa se nista znali nikdar vzpeti v vrhunsko popolna dela. Opazno je, kako se je moral Grimani prilagajati okusu svojih meščanskih naročnikov. Zato menimo, da je njegovo pravo dojemanje narave v malih skicah, ki si jih je slikal zase. Zato je tudi vrsta prikazanih razglednic morda prav zaradi tega zelo umetniška.
Privlačevalo ga je morje, ki ga je slikal tudi pred kitajsko zemljo na svojem potovanju na Japonsko. Ni pa v tem dosegel tiste spretnosti, kot n.pr. Flumiani. Čudno se dazdeva, da ogromna slika iz leta 1924, ponovitev razgleda Trsta, ki ga je slikal kot deček, kaže isto stavbno značilnost nabrežja. To nas navaja k misli, da je Grimani duhovno živel v mladostnih spominih in se zaprl sam vase, stremeč v preprostost prirode, ki jo je iskal na Krasu, da je tega podal morda v najobčutenejših oljih kot sta kmetija na Opčinah in slika iz leta pred smrtjo z naslovom *Naš Kras*.
MILKO BAMBIČ
Znana ital. umetnica Valeria Moriconi, ki igra sedaj v Trstu in sicer v delu Vita Pandolfija ter Franca Enriqueza »Isabella comica gelosa«, s katerim nastopa v našem mestu torinski Teatro stabile
PULJSKI «ULJANIK> JE V SOBOTO SLAVIL
Dosedanji rezultati: milijon ton ladjevja
Zadnje čase so prešli na gradnjo velikanskih ladij z nosilnostjo 225.000 ton - Priprave na še večje gradnje
PULJ, 13. — V soboto zvečer je ladjedelnila »Uljanik* slavila. S svečano sejo osrednjega delavske ga sveta ter s podelitvijo nagrad 110 zaslužnim delavcem ladjedelnice ter tovarne Dieslovih motorjev so proslavili 115. obletnico obstoja podjetja ter 21. obletnico, odkar so v podjetju uvedli samo upravni sistem. V imenu izvršnega sveta sabora SR Hrvatske je kolektivu čestital Anton Bubič, spregovorili pa so tudi predstavniki podjetja in oblastvenih organov.
Svečano sejo, ki so jo imeli v domu jugoslovanske ljudske armade, je začel sedanji predsednik delavskega sveta Ivan Cukon, ki je na kratko prikazal razvojno pot ladjedelnice od 9. decembra 1856, ko so postavili temeljni kamen za pomorski arzenal v puljskem pristanišču, pa do današnjih dnb ko se v isti ladjedelnici dokončuje največja ladja, kar so jih zgradili ne samo v tej ladjedelnici, pač pa v Jugoslaviji nasploh, in sicer ladja »Berge Istra* z nosilnostjo 225.000 ton, ki je tudi ena največjih ladij, kar so jih zgradili doslej v Evropi.
V svojem poročilu je predsednik delavskega sveta poudaril, da je bila v 115 letih svojega obstoja
iiiuiiiMiiumiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuMMHmHmii
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zadovoljstvo nad odlično opravljenim delom. Vaši prijatelji vas zelo cenijo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Možnosti nepričakovanega dobička. Živahna diskusija med starimi, dobrimi prijatelji.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Poklicno napredovanje vam je zagotovljeno. Odločno se zoperstavite svoji melanholiji.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vaša podjetnost in vztrajnost bosta poplačani. Ogibajte se preostrim polemikam v družini.
LEV (od 23.7. do 22 8.) Brž ko bo razčiščen neki nesporazum, bo vse šlo lažje. Večer vam bo potekel v izredno prijetni družbi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ugoden dan za poslovna potovanja. Dragocena pomoč s strani iskrenega prijatelja.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Šele po daljšem in treznem preudarku se odločite za korak, ki ga imate v mislih. Edinstveno srečanje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Upoštevajte kritike onih, ki niso neposredno zainteresirani. Z učinkovito pomočjo boste rešili prijatelja.
STRELEC (od 23.11. do 21.12.) V tem trenutku je za vas najbolj primemo skupinsko delo. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v ljubezen.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Med vami in nekim partnerjem bo precej ropota za prazen nič. Važen družinski sestanek.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V svoje delo vnesite več reda. Naučite se priznati napake.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne podcenjujte ponudbe, ki jo boste prejeli. Obnovite čimprej svoje duhovno ravnovesje.
in razvoja ladjedelnica tesno povezana z usodo svojega mesta in da je pretežni del razvoja Pulja bil odvisen od razvoja ladjedelnice, pa čeprav je Pulj nekoč predstavljal tudi pomembno vojaško središče, ko je bil največja vojna luka avstro-ogrskega cesarstva.
V	preteklih 115 letih so v ladjedelnici »Uljanik* zgradili 296 plovnih objektov najrazličnejše vrste. Toda največje uspehe je «Uljanik» dosegel v zadnjih dveh desetletjih, ko je kolektivni, po končani drugi svetovmi vojni in po osvoboditvi, uspelo dvigniti iz ruševin in razviti največji jugoslovanski ladje-delniški obrat.
Odkar so leta 1951 v ladjedelnici »Uljanik* izdelali vlačilec »Neptun*, pa do danes so v Pulju potisnili v morje že 160 plovnih objektov s skupno nosilnostjo okoli enega milijona ton. Istočasno so v oddelku Dieslovih motorjev podjetja «Uljanik» izdelali 140 velikih Dieslovih motorjev s skupno pogonsko močjo enega milijona konjiških sil. Hkrati ko sta se razvijala oddeika ladjedelništva in Dieslov! h motorjev se je razvijal tudi oddelek za električne naprave in stroje.
V	zadnjih letih je puljska ladjedelnica dosegla zelo pomembne rezultate, ko je prešla na gradnjo velikih ladij, ki pa jih mora graditi v dveh delih, ker jih zaradi utesnjenosti ne more graditi scela. V tem smislu so se pri ladjedelnici sedaj domenili za gradnjo štirih ladij z nosilnostjo 225 tisoč ton vsaka, ter dveh ladij, ki bosta imeli celo po 265 tisoč ton nosilnosti, to se pravi, da bodo samo z dograditvijo teh šestih objektov dosegli obilen poldrugi milijon ton nosilnosti, to se pravi, da bodo samo s tem dosegli za 150 odst. več kot so napravili doslej.
Nadalje se v ladjedelnici že pri-privljajo na to, da >i njihova ladjedelnica izdelovala tudi ladje s 400 tisoč tonami nosilnosti.
Kolektiv puljske ladjedelnice šteje trenutno 6.000 delovnih moči, ki so hkrati slavili tudi 21. obletnico, odkar so prešli na samoupravni sistem. Po podrobnih analizah so ugotovili, da je šel skozi razne organe samoupravnega sistema v ladjedelnici že vsak drugi član kolektiva, kajti od začet-
ka samouprave do danes je bilo izvoljenih v razne samoupravne organe že nad 3.000 članov kolektiva.
Po tem bežnem pregledu dosedanjega razvoja, ki ga je podal predsednik delavskega sveta Cukon, je povzel besedo tudi predsednik puljske občinske skupščine Josip Lazarič, ki je poudaril velik pomen, ki ga je imela in ga ima ladjedelnica za Pulj kot mesto, za puljsko gospodarstvo, celo za gospodarstvo vsega področja južne Istre.
NA FILMSKIH PLATNIH
Joseph Losey:
«Messaggero
d’amore»
Originalni naslov:	»THE GO-
BETVVEEN*. Izvor: Velika Britanija 1971. Scenarij: HAROLD PIN TER. Igrajo: Julie Christie, Alan Bates, Dominic Guard, Michael Redgrave, Edward Fox, Michael Gough itd. Fotografija: Gerry Fi-sher. Glasba: Michel Legrand.
Losegev rThe Go-Between», ki je dobil prvo nagrado na festivalu v Cannesu, je gotovo eden najlepših filmov vseh časov.
Ko ga vidimo prvič, se ne moremo poglobiti v podrobno analizo, ki bi jo zahteval. Kajti to je eden izmed tistih filmov, ki zahteva ponovno gledanje in ki nam zaradi svoje kompleksnosti vsakokrat nekaj novega pove. Prvič se lahko ustavimo le ob vtisu velike globine in izrednega umetniškega nivoja, ter lahko izrazimo le nekaj misli. Ocene nekega dnevnika imajo nalogo, da spodbujajo bralca -gledalca k razmišljanju, ne pa da izrečejo definitivno oceno.
Lasegevi filmi, ki so snemani po izvrstnih scenarjih angleškega dramatika Pinterja (pred tem »H ser-vo» in ih’incidente*), so dosti bolj «abstraktni», «posredni* kot ostali filmi tega ameriškega režiserja. Ne rečem, da so boljši: so pa drugačni. V «La scogliera dei desids-ri* (Boom, scenarij Tennessee Wil-liams), tCerimonia segreta* in deloma «Caccia sadica» (Figures in a Landscape) je bil Doseg bolj neposredno deležen dogodivščin protagonistov; prva dva filma sta celo spominjala na melodramo. Trije Losegevi filmi s Pinterjevimi scenariji pa so na prvi pogled dosti bolj hladni. Že Pinteriev stil temelji na formalni vrednosti besednega izraza in na njegovi neskladnosti z notranjim doživetjem oseb. Losegeva uprizoritev je čudovita: nas ne prizadene takoj in na prvi pogled, a le postopoma in v kolikor je gledalec aktiven.
Doseg se zaveda nemoči filmskega izraza, da reši ali celo prikaže trpljenje - stremljenje realnosti. Zato je vse bolj nakazano kot izraženo. Film je sestavljen iz neskončnega števila nivojev, ki se počasi odkrivajo, a se ne nikdar uzak-Ijučijo*.
Uporaba časa in prostora je nedosegljiva. Zgodba je sestavljena iz izsekov, ki se dogajajo v treh časovnih dimenzijah: «sedanjost*, <preteklost* in «brez časa*. Povezava treh dimenzij izraža nemoč
iiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ČEPRAV PEDAGOGI DRUGAČE MISLIJO...
Imena novih «igrač»: krvnik, mučilnica itd.
NEV.’ YORK. 13. - Kaže da je Američane zajel val blaznosti. Sicer je res, da bi se jim mogli kaj malo rogati, saj bo ta val prej ali slej zajel tudi nas v Evropi in verjetno ne bo dolgo, ko bomo z Američani kar tekmovali, kdo bo šel v tej norosti bolj daleč. Pedagogi in psihologi dokazujejo, kolikšnega pomenu je lahko igrača, kako vzgojno ali kvarno lahko vpliva na mali rod in posredno s tem na človeka in človeštvo. Toda tisti, ki imajo v rokah vzgibe naše potrošniške družbe, se kaj malo zmenijo za mnenja psihologov in pedagogov in raje producirajo tisto, kar gre več v promet, kar več nese. pa čeprav škoduje. V teh dneh. ko ameriški človek meče milijarde za igračke, »da bi razveselil* svoje najmlajše, so trgovine polne igračk. Tudi igrač z naslednjimi imeni: »The victim*, to se pravi «žrteu», »The pain parlor*, to se pravi tdvorana mučenja», »The two heads monster*, to se pravi «spaka z dvema glavama*. »The hengman*. to se pravi tmorilec* oziroma krvnik, *Teenager’s cof-fin*, to se pravi tkrsta za teena-gerja*. torej za mladeniča, oziroma mladenko.
Kakor nam povedo imena igračk, gre za prave pravcate spake, ozi-
roma za igrače, ki bi ne smele kvariti duševnosti otroka, celo odraslega človeka ne. In vendar Američani kupujejo to s tolikšno vnemo, da tudi producenti niso kaj takšnega pričakovali, in to za aotroke vseh starosti* to se pravi za ljudi tod 8. do 80. leta* starosti.
Igrače so zložene v škatlah in zabojih, ki jih krasijo strahotne podobe. V mnogih primerih gre za igrače, ki so zložljive in ki jih bo otrok zlagal ter »užival v sestavljanju*. Dogično, da gre za igrače iz plastike, saj smo v dobi plastike, in posamezni deli »so napravljeni tako, da bo otrok sestavljal in si s tem bistril um*. Čudno, da ne rečejo še, da si bo s tem tudi plemenitil duha.
Po mnenju dr. Roberta McAlli-stera, znanega ameriškega strokovnjaka za otroško psihologijo, je treba ta svojevrstni ameriški pojav pripisati prvenstveno zelo razširjeni «literaturi*, ki je o zadnjih letih zajela vse ZDA in tudi druge dežele in ki so jo pisali in izdajali «nezreli ljudje*. Vprašanje je, koliko so ti ljudje bili nezreli ali celo neodgovorni Djudje, ki bi jim morala biti na skrbi bodočnost dežele in so to dopuščali, pa so prav gotovo neodgovorni.
(filma in oseb); prizori iz narav poudarjajo, da ni nobenega ne kega povratka* (narava je zunanja, indiferentna, zatiralna sila).
Med osebami ostane prepad. Be-litev dela se izraža tudi v njm°‘ vih intimnih doživetjih. Juhe Dnn-stie je ločena v trojni djubezrit*. uradni odnos z Edvardom Fozom, spolni z Alanom Batesom in »Pj®" tonični* s «posredovalcem* (UO\ Betiueen) Deom. Zunanji uspem mladega Dea so v nasprotnem sorazmerju z razvojem nemogočeg odnosa z Julie Christie.
Depota ambientov ni }zra?,, ^ vekove ustvarjalne energije je trdil, da ustvarja človek tuat po pravilih lepote), temveč ja sila, prav tako kot estetsko doživetje v umetnosti kapitalistične družbe.	.
Film prevrne časovno logiko, hoče prikazovati bistw realnosti t ne njen videz. Kolikor bolj se Ff bližuje temu bistvu, toliko se zaveda njegove nedosegljiv'05 ■ Kajti le v spreminjanju rea^^ spoznava sama sebe. tThe Go-voeen* je višek umetnosti, kakršna je možna v kapitalistični družbi.
Alan J. Pakula:
«Una squil!o per 1’ispettore KIute»
Originalni naslov: «KLUTE»-_J glavnih vlogah: Jane Fonda, B°" nald Sutherland.
Alan J. Pakula, ki je pved te filmom režiral «Pookie* in ki J bil še prej producent rezt^.rL Roberta Mulligana, se v tem izkaže za zanimivega režiserja.
Zgodba je detektivka, vendar t melji prav malo na mehanizmu, je največja omejenost te zvri’ Dosti bolj zanimata Pakulo P** logija oseb in njihovo iskanje dr gačnega življenja od tistega. v K terem živijo. Odnos med Pr0.jl. nistoma je zelo zadet v svojt~ma jasnosti; zasluga gre tudi dvema odličnima igralcema. Počasni rit in scenografija, ki se zelo ma spreminja, daje ta občutek stat nosti realnosti, v kateri osebe vi jo.	.
Zanimivi so tudi prizori, v * terih se Jane Fonda izpovedujrs psihoanalistu: njunemu monologu odgovora. Prav tako ostane log brez odgovora izpoved tnorj na koncu. Tudi med protagoats ma se bistveno notranje dožive J razvija izven njunih pogovorov.
Premiera v »Capelli Underground*
L ni s Bunuel:
«Violenza
per una giovane*
Originalni naslov: «THE YOUNB ONE LA JOVEN*. Izvor: Me«®® ZDA 1960. Fotografija: Gabriel gueroa. Igrajo: Zachary Scott, B* nie Hamilton, Key Meersman.
Claudio Brook.
To je Bunuelov film, drugac od zadnjih proizvodov tega ,eztS:i, rja, tako kot od njegovih P^ ^ (ki so bili neposredno vezam surrealističnim gibanjem). vomno je bolj pogojen od struk filmske industrije: saj je snelJfk(l
v angleščini kot ameriško-rnehisK
koprodukcija in ima na prvi P°d * «realistično* zgodbo. Prav zar<ta. tega je film zelo zanimiv: do* zuje (kolikor je to še potrebnoh da je vrednost tega filma v ni govsm cdrugem nivoju*, ki gre m ko pogojevanja filmske industrv■
Kljub realistični zgodbi je surrealen in se v njem izraža a torjeva osebnost. Zanimivo je 1,0^ darjanje materialnih elementov proizvodnje: film je «provokat° ska* aplikacija marksizma. JzvTia na je prisotnost narave, ki n' med Rousseaujem in zavestjo kPf tega življenjskega boja. Ta dv°u" nost se odseva v doživljanju os ‘ Njihovi predsodki (rasizem. J~.u gija...) se osmešijo sami ob trie ^
na materialno realnost, ne do Bunuel potreboval avtoritarneg nastopa.	,
Kot trdi kritik Buache, je nuelu uspelo dokazati gledalcu »ne živi v najboljšem mozne svetu*.	.
Sergij Grmek
11.
Vid Vremec:
Delavsko gibanje v slovenski Istri
1926-1934
Naši hlevi se praznijo. Naši pridelki gnijejo. Mi umiramo pod davkom, pod carino, pod občinskimi dokladami. Na občinah so naši sovražniki — fašisti, živijo od naših žuljev In znoja. V šolah, katere smo mi sezidali, se šopirijo tuji učitelji in učiteljice. Smo brez zaslužka, brez kruha, brez svobode! Vsi skupno, v enotno fronto! Za obrambo našega imetja, za obrambo naših narodnih pravic...» (29)
Oglejmo si še nekaj tedanjih protifašističnih gesel. Pred državnim praznikom v počastitev ustanovitve Rima, so razširili lističe z napisi: «Dol 21. april — Natale dl Roma — Fašizem pripravlja človeško klavnico!«, «Otrokom kruha In delavcem dela!« z narisano podobo kruha. Ob 1. maju je bila izvedena obsežna akcija po vaseh in večjih krajih z napisi: «Zivel prvi maj!«, «Proletarci vseh dežel, združite se!», medtem ko so po gričih plapolale rdeče zastave s srpom in kladivom ter napisom «2ivel Lenin, voditelj delavskega razreda!«
Ciklostilno tehniko so proti koncu aprila oziroma prve dni maja premestili v bunker, ki ga je pripravil Anton Smot-lak v svojem kamnolomu med Mačkovljami in Domjom, po predhodnem dogovoru s Kolaričem. Smotlaku je pomagal u-rejatd bunker njegov sodelavec Matija Žerjal - Fič. Bil Je zelo dobro zamaskiran. Z delom so začeli v nočnem času,
pred bunkerjem so stražili oboroženi stražarji. Natiskano gradivo so razpečevali po mreži strankine organizacije. V Boljuncu ga je širil sekretar krajevne celice Ivan Sancin-Nine Brvinc, v Dolini Maks Ota, v Ricmanjih in Dom ju Martin Montagna, na ilirskobistriško območje ga je odnašal Ivan Cvetina - Kranjc iz Korošcev, razen teh so sodelovali še drugi antifašisti. Zanimiva je pri tem ugotovitev, da sta Klement Purger in Albert Ivančič dvakrat ali trikrat odpeljala velike količine protifašističnega graddva v Pazin, Buzet, Motovun in Buje. A. Ivančič ga je izročil Emilu Ribariču in brivcu Ivanu Oblaku, oba Iz Pazina. V kratkih presledkih sta tjakaj odnesla približno petnajst tisoč raznih letakov, lističev In drugega gradiva.
Ciklostilno tehniko, Je bilo potrebno pogostoma premeščati, da je ne bi Izsledil sovražnik. O tem povzemamo nekaj podatkov iz razprave prof. Janeza Kramarja (Leto 1932 — revolucionarno leto v slovenski Istri, revija Obala, Koper 1969, štev. l) in sicer: «Od začetka junija do 9. julija 1932 je bila tehnika: v čežarjih, v hiši Nazarija Vatovoa; v hiši Novela in Silvestra Kocjančiča na Kostanjevem pri Rižani; na Serminu pri Ivanu Hrastovcu in Karlu Starcu - Černelči ter ponovno v Čežarjih v hiši Antona Tedeška - Rudla. V hiši Nazarija Vatovca v Čežarjih sta po Izjavi Ernesta Vatovoa razmnoževala letake in drugo Natal Kolarič in Nazarij Vatovec. Tehniko so prenesli iz Cežarjev v Kostanjevo v dveh etapah. Najprej jo je prevzel Kristjan Bertok v kopah sena na polju nekega Gravisija in jo prenesel v gozd pri Pobegih. Od tu sta jo prenesla na Kostanjevo Ernesta Jakomin in Silvester Kocjančič. Po prenosu sta prišla na Kostanjevo k Petru Krastiju, ki je stanoval v hiši Novela in Silvestra Kocjančiča, Natal Kolarič ln Klement Purger. Na tem mestu Je ostala tehnika do požiga hiše — 24. junija 1932. Na Ser-min so prenesli tehniko Ernesta Jakomin, Silvester Kocjančič, Ivan Jakomin ln Peter Krasti.«
Iz navedenega lahko sklepamo, da je bila tista ciklostilna tehnika izrednega pomena za krepitev revolucionarne zavesti delovnih množic. Vzporedno z agitacijsko propagandnim
delovanjem je Natal Kolarič na območju celotne Julijske W8 jine razvil obsežno organizacijsko in politično delo, na strani za utrditev komunistične organizacije, na drugi Pa v razširitev njene množične organizacije med kmečkim življ6® V ta namen so se vrstili razni sestanki, dogovori in priprflV za izvedbo kmečkih demonstracij proti fašizmu.	^
Eden od važnih sestankov področnega značaja med Ste*" nlmi, ki jih je organiziral Natal Kolarič, je bil v drugi P°10 vici maja 1932 na Rebe miti pri Boljuncu. Vodil ga je s&n Natal Kolarič. Sestanku so prisostvovali Natal Ota, Jože
rošec - Bepo, Ivan Sancin - Nino, Josip Ota - Mižo,
Duš®
*	o uoip uta * iVLiZii/f
Ota - Cimbla Iz Boljunca, Maks Ota, Ivan Ota - Nane, Vikv Mihalič in Florjan Jercog Iz Kregelj, Izidor Vodopivec, tin Santin - Lapčev in Jože Pangerc . Petrine iz Doline. jetno je bil prisoten tudi Martin Montagna iz Ricmanj vena® se ga udeleženci ne spominjajo. Obravnavali so trenutna 1* litična vprašanja glede širjenja tiska in druge organizacij9" naloge. (30)
Natal Kolarič se je večkrat zadrževal na tamkajšnjem P°® ročju. Povezan je bil z Ivanom Sanoinom ln z brati Ota te z drugimi tovariši, pri katerih se je včasih ustavil nekaj u‘
Glede organiziranja kmečkega prebivalstva v Združenje * kmečko obrambo navajamo nekaj podatkov po pripovedovanj Ivana Filipčiča ln Ivana Andrijašlča Iz Podgorja. Proti konc maja leta 1932 Je Anton Smotlak pobegnil iz MačkovelJ Pre' policijo. Najprej se je oglasil pri Zoru Hreščaku v Podgori1 Cez nekaj dni sta organizirala sestanek, ki so se ga udele® Ivan Filipčič, Ivan Andrijašič, Karel Andrijašič, Vladimir #r£ Sčak, Anton Koren ln še nekateri drugi mladinci.
(Nadaljevanje sledi)
(29)
(30)
Faksimile Kmetskega glasa iz Pokraijnskega arhiva KoP
Ustne pripovedi Ivana Sancina, Jožeta Korošca, Josip®, Maksa Ote, Petra Viole in Lazarja Škerjana, zapiski V krajinskem arhivu Koper.
PRIMORSKI dnevnik
■=
IZIDI 9. KOLA
Bfkgna — Milan ***cntina — Vicenza «ter — Cagliari Mantova — Sampdoria Napoli — Roma Torino — Catapzaro »arese — Juventus Verona — Atalanta
LESTVICA
Juventus
Milan
^ter, Torino in Fiorentina Koma
jjugliari in Sampdoria
Napoli
Ajalanta
Vicenza
Mantova in Verona Jjatanzaro in Bologna Varese
PRIHODNJE KOLO
Atalanta — Catanzaro Jagliari — Fiorentina "Uventus — Sampdoria Vicenza — Inter Mantova — Varese ™lan - Roma Napoli - Torino Verona — Bologna
__ == —::: ^
0:“
2:1
0:0
1:2
4:0
1:0
0:1
1:2
15
13
12
11
10
9
8
7
6
5
3
1:0
3:0
2:0
0:2
1:0
1:0
0:1
0:0
1:0
2:0
18
16
15
14
12
11
10
8
6
IZIDI 12. KOLA
Arezzo — Novara “Uri — Reggina “tescia — Sorrento Jasena — Ternana Genoa — Foggia ~aao — Catania Modena — Taranto Mo-nza — Como £alermo — Reggiana ‘vrugia — Livorno
LESTVICA
Jurnana
turio, Palermo in Taranto jkggiana
“Uri, Catania in Perugia v°nio, Brescia, Novara, Ce-, Sena in Reggina Monza '°ggia
Jjezzo, Genoa in Livorno Modena in Sorrento
PRIHODNJE KOLO
Catania — Livorno jesena — Monza p°Sgia — Bari pnoa — Modena nazio — Perugia p°vara — Sorrento Palermo — Arezzo {■aggiana — Brescia ffoggina — Taranto *®nana — Como
DLIGA
IZIDI 13. KOLA
Agense — Pordenone	2:0
Arco — S. Dona	5:0
Massano — CLodiasott. 3:1 j*?!zano — Monfalcone 0:0 Mestrina — Malo	1:0
;°rtogruaro — Montebelluna 4:1 j*liio — Li gnano	2:1
jUlestiiia — Oltrisarco 0:0 'Uidagno — Torvis Snia 3:1
LESTVICA
pestri na	21
jjalzano in Triestina	17
jmrtogruaro in Clodiasott. 16 Monfalcone in San Doni 14 i0rvis Snia, Bassano in Oltrisarco	13
/Jeo in Pordenone	12
Malo in Montebelluna	11
Alense	10
"aldagno, Iignano in Schio 8
PRIHODNJE KOLO
P^diasottom arina — Valdagno rignano — Malo M°nfalcone — Bassano Montebelluna — Alense pltrisarco — Bolzano IPtienone — Arco (jan Dona — Triestina “chio — Portogruaro 4°rvis Snia — Mestrina
iKESiEHJBB
V Bogoti je Brazilija na pred-^Pijskem nogometnem turnirju vogala Peru z 1:0 in se je ta-^ Uvrstila v finalni nogometni tur-J ua olimpijskih igrah v Milnch-
NOGOMETNA D LIGA: PO 0:0 Z OLTRISflRCOM
Triestina potrebuje več samozavesti
Mislim, da je sedaj že čas, da se pri Triestina odločijo za kakšno novost. Nedeljski neuspeh na domačem igrišču proti Oltrisarcu (ki na slabši, ampak niti močnejši od drugih moštev; ki smo jih videli v Trstu) je jasno pokazal, da pri Trie-stini nekaj ne gre, čeprav je vsem jasno, da ima moštvo vse možnosti, da si zagotovi zmago v tem prvenstvu. Če bi hoteli govoriti o nedeljski tekmi, bd morali še enkrat ponoviti že znane stvari: Triestina je napadala vseh 90 minut, vedno bolj očitna pa je trema, ki se loteva igralcev že od vsega začetka, trema ki jim ne dovoljuje, da bi uspešno izpeljali do konca številne prodore, s katerimi se napadalci prerinejo skozi nasprotnikovo obrambo.
Tudi tokrat Triestina ni zaigrala slabo, čeprav so bili nekateri igralci zelo živčni: Scichilone, na primer, je zagrešil celo vrsto neumestnih prekrškov in se je stalno prepiral z drugimi: Brusadelli ni bil točen kot po navadi; Macchia je bil večkrat v napačnem položaju. Kljub temu pa je moštvo imelo stalno pobudo v svojih rokah in je pritiskalo na nasprotnikova vrata: vse zaman. Padla je že tretja enajstmetrovka in že tretjič je nasprotnikov vratar strel ubranil. Krivec za usodno napako je bil tokrat Fri-geri, ki sicer ni dober strelec, a je prevzel to odgovornost predvsem zaradi svoje izkušenosti. Enajstmetrovke so postale za Tržačane prava mora, zato pa nihče nima poguma, da bi jih izvajal. Frigeri torej ni kriv, če je zgrešil v delu, ki ni njegovo. Krivi so Vastini (ki je sicer zaigral bolje kot v prejšnjih tekmah, a vseeno povsem neučinkovito), Razzato (od katerega še vedno pričakujemo gole ali vsaj odločnosti v strelih) in Rakar (ki je zgrešil tudi drugo priložnost, katero mu je ponudil Petagna). Fant je pokazal vso svojo gibčnost in dobro voljo, dokazal pa je tudi, da trenutno Triestini ne služi: bolje M bilo uporabljati borbenega Bertoli-ja, ki je konec koncev še najbolj nevaren pred vrati. Krivcev je torej dosti, verjetno pa bo za vse plačal Petagna, ki sicer tudi ni brez madeža. Triestina potrebuje več samozavesti in bolj organizirano igro.
Trenutno ni nikogar na krilu, razen morda odličnega De Gasperija, ki je najsvetlejša točka v letošnjem moštvu (je pa branilec, torej ne more vedno kriti tega mesta). Nočemo reči, da je trener kriv za vsč, njegova hadorfleštittv pa* bi lahko vsaj psihično vplivala na' ‘e-kipo ki, ponavljam, lahko brez težav osvoji prvenstvo.
Ena dobra novica med toliko slabimi: to je novinec Riva, ki je nadomestil Del Piccola. Mladi igralec je sicer prosti branilec, tudi v vlogi stoperja je prikazal zrelo igro in je popolnoma nadigral nasprotnika. Po De Gasperiju bi morala biti to nova uspešna pridobitev za moštvo.
Nedeljska tekma se je odvijala po že znanih smernicah: domačini stalno v napadu (ampak to se dogaja tudi na tujem), zadovoljiva igra do kazenskega prostora gostov, nato pa po trije igralci, ki startajo na žogo sredi gneče pred vrati, med tem ko je na krilu o-gromna vrzel. Vrzel je tudi na sredini igrišča, saj postane vsaka odbita žoga plen nasprotnih napadalcev alf v najboljšem primeru Macchie, kar seveda škodi neprekinjenemu obleganju. Nihče ne drži svojega mesta, vsak bi rad le preigraval ali streljal proti vratom. Edini, ki je pri tem res nevaren, je Scichilone. Ker pa so mogoči le streli od daleč, je logično, da laihko vsak vratar prikaže tudi več odlik, kot jih v resnici ima.
Poleg zgrešene enajstmetrovke je bilo še precej priložnosti m Vasti-niju je tudi tokrat uspelo zgrešiti stoodstotno priložnost.
Resnici na ljubo, bi morali vsaj v nečem soglašati s Petagno: gledalci so z zgražanjem sprejeli njegovo odločitev, da uporabi Morettija namesto Marinija, češ da je bil Rizzato bolj utrujen. Ne vemo, kje
je v tem logika: pri neodločenem izidu naj bi trener zamenjal napadalca (!) z veznim igralcem!?
* * *
Mestrina je tako še povečala svoj naskok. Pred lastnim občinstvom je premagala Malo, ki je sicer po golu v prvem polčasu do konca tekme oblegal njena vrata in si je zaslužil vsaj izenačenje. Slaba igra a zmaga. To pa velja za lestvico dosti več kot stalno obleganje brez golov.
Že res, da je Triestina močnejša, kot kažejo rezultati, toda njen zaostanek postaja že nevaren. Dobro za Tržačane, da so ostali tekmeci razočarali. Union CS je doživel hud poraz v Bassanu, Bolzano pa je na lastnem igrišču prepustil točko Monfalconeju, katerega poprečncst smo sicer videli pred dvema tednoma v tekmi proti Triestini. To pa pomeni, da ima Triestina trenutno le enega nevarnega tekmeca. Med vodeče se je znova prerinil tudi Portogruaro, ki je visoko premagal Montebelluno, medtem je San Dona (nedeljski nasprotnik Trie-stine), nepričakovano doživel katastrofalen poraz v Arcu.
Na dnu lestvice je vedno več gneče: Valdagno je ponovno zmagal in se pomaknil proti sredini lestvice, zmagal pa je tudi Schio, ki je s tem dohitel Lignano.
Korak naprej je napravil tudi Alense, ki je pripravil še eno razočaranje navijačem Pordenona
uk
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
V grobi tekmi Juventina-Zarja 2:0 Breg in Vesna se zadovoljila s točko
JUVENTINA - ZARJA 2:0 (0:0)
JUVENTINA: Sponton, Feliciano, Zin, Montico, Rupij, Tabaj E., Klau-čič, Nanut, Tabaj M., Marvin, Col-lini (Cetul, Ferletič).
ZARJA: Babuder, Bemetič, Marc, Primožič, Križmančič S., Križman-čič V., Pittoni, Bon, Erčič, Žagar, Vočič (Turco, Metlica).
SODNIK: Lepre iz Ogleja.
STRELCA: v 6. min. d.p. Marvin, v 27. min. d.p. Babuder (avtogol).
IZKLJUČITEV: v 10. min. p.p. S. Križmančič zaradi grobe igre.
Tekma v Štandrežu med Juventi-no in Zarjo je bila izredno ostra, posebno s strani Bazovcev, kar dokazuje tudi izključitev Križman Čiča, ki je med zastojem igre sunil s komolcem Klaučiča v prsi. Sodnik je to opazil in ga je takoj izključil, da bi s tem preprečil še druge grobosti (kar mu je pa u-spelo le delno). Zarja si je na štandreškem terenu hotela pridobiti z grobo igro prednost, ki si je ni uspela ustvariti s tehniko igranja. V vseh 90 minutah je tržaška ekipa le enkrat resno ogrožala vrata domačinov, ko je Žagar že bil sam pred vrati Juventine, a ni streljal, ker se mu je zazdelo, da je sodnik zažvižgal. Branilec Juventine je izkoristil priložnost in je odbil žogo. V ostalem času je bila Zarja prisiljena braniti se, ker ji Štandrežci niso dali možnosti oddaljiti se z lastnega dela igrišča,
zlasti v drugem polčasu.	i padejo. «Plavi» so z izidom tekme
Igra juventincev je bila vseskozi lahko zadovoljni, ker so jim v ne-
prodoma in uspešna. Domača ekipa je popolnoma zaslužila zmago. Prvi gol je prišel po prostem strelu Nanuta, katerega je Collini podal dalje proti vratom Marvina in slednji je enostavno odbil v mrežo mimo vratarja. Drugi gol je padel, ko je Juventina še dalje napadala in je Ferletič, ki je v 25. min. drugega polčasa nadomestil Edija Tabaja (ta si je zvil nogo) izvedel podajo proti vratom Zarje. Žogo je dobil Babuder, branilec, in jo je hotel podati lastnemu vratarju. Lok podaje je bil previsok, vratar je nekoliko stopil iz vrat in žoga je imela prosto pot.
D. R.
LIBERTAS TS - BREG 1:1 (0:0)
LIBERTAS: Primate, Vidoni, Mot-tica. Melon. Delise, Bertoli, Russo, Lupetin (Cvisnovic), Purinani, Cadel-11, Privilegi.
BERG: Favento, čuk, Črmelj, Vat-ta, Gasperutti, Petaros (Krmec), Ro-della, Mikuš, Grahonja.
STRELCA: v 7. min. d. p. Krmec, v 30. min. Melon.
SODNIK: Aldrigo iz Tržiča.
V nedeljo so Brežani igrali neodločeno 1:1 z moštvom Libertasa, ki si je po slabem začetku opomoglo in vsako nedeljo doseže poziUven rezultat. Tekma je bila zelo pomembna za obe enajsterici, ker so vse ekipe, razen prvih dveh, v nevarnosti, da iz-
deljo manjkali nekateri standardni igralci, Petaros pa se je poškodoval že v tretji minuti prvega polčasa, poleg tega pa na igrišču ni bilo trenerja Zanona. Novi trener Kozina je nekoliko spremenil postavo s tem, da je vključil čuka kot levega branilca, Černeta je poslal v sredino obrambe, Racetu pa je poveril nalogo krilca. Poteza je bila posrečena, ker je trener tako okrepil obrambo in krilsko vrsto. Napadalci pa so bili žal še vedno premalo prodorni in so le redkokdaj ogrožali Primateja. Ta pa je vendarle enkrat klonil.
Do polovice prvega polčasa se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča in vratarja sta bila praktično brezdelna. Nato pa so domačini pospešili ritem igre. vendar jim ni uspelo presenetiti odličnega Faventa. V drugem polčasu so šli «plavi» v napad. V 7. min. so pobrali sad svojega pritiska, ko je Mikuš preigral dva nasprotnika in podal Krmcu. Ta je s silovitim strelom ukanil nasprotnega vratarja.
Po golu so Brežani prepustili pobudo Tržačanom, ki so izenačili v 30. min. Slovenski igralci so se tedaj streznili. Stisnili so zobe in so branili do konca dragoceno točko.
IS’T
VESNA - CRDA	1:1 (1:1)
Strelca: v 11. min. p.p. Dapretto (C), v 26. min. Kelemenic iz enajstmetrovke.
lililllliiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiilliiiiiiilliiiliiiiiilliiiiimlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiillliiiiiiiiliiilliiiilifniniuiiHiiiililiiiililiniillllllllllillllililllliiuiiiiiiiiitiiimiiillllllllllinimiiiiiilliniiiiiiuiiiliiiiii
V PRVENSTVU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
Sramota: pretep na proseškem igrišču
PRIMORJE - UNION 1:1	(1:0)
PRIMORJE: Štoka, Vismtin. Per-tot, Verša, Trampuš, Del Bene, Barnaba, Barbiani. Rustja, Prašelj (Verginella), Lipott.
UNION: Pavatic, Vidal, Muiesan, Visintin, Vicini, Fortezza, Del Zio, Fontanot, Nadlišek. Poropat, Mo-rabito (Babuder).
STRELCA: v 5. min. p.p. Barnaba iz enajstmetrovke. V 37. d.p. Fortezza iz enajstmetrovke.
SODNIK: Tiepolo iz Trsta.
Podlonjerska enajsterica Union je v nedeljo pripravila pravo presenečenje ker je na Proseku prisilila Primorje na deli{§y Jy£k. Prosečani so imeli veliko možnost da zrpaga-jo, saj so že v 5. min. prvega polčasa vodili z 1:0. Navijači so že mislih, da bodo domači kmalu ugnali nasprotnika, vendar pripetilo se je drugače. Primorje ie zaigralo solidno le prvih deset minut, nato pa je odpovedalo.
gol razveljavil, kar je seveda raz-1 precej grajali OUmpijo zaradi ne-grelo igralce. Začeli so se suvati, organizirane igre jo moramo danes brcati in pretepati. Sodniku je po pohvaliti, predvsem zaradi dobre dolgem času uspelo, da je znova igre in borbenosti. Čeprav je v e-vznnstavil red na iarišču. igralci na kini manikalo nekaj standardnih i-
vzpostavil red na igrišču, igralci pa so nadaljevati z medsebojnim obračunavanjem do koncu igre.
Sodnik Tiepolo je bil večkrat negotov in prepočasen ter je že od samega začetka dovolil igralcem grobo igro. V zaključnem kaosu pa je dobesedno izgubil glavo.
B. R.
SOVODNJE — VERMELIANO 1:0 Sovodenjci so tudi včeraj na domačen}^ .igrišču osvojiti obe točki, tokrat na račun Vermeliana. Pohvaliti moramo našo ekipo saj je po ,petih tekmah pridobila sedem točk in se tudi usidrala v sredino lestvice. Toda ne zadostuje samo dosedanja dobra uvrstitev, potreb no je še več pozitivnih rezultatov. Naj omenimo še potek nedeljske
Igra je bila zato zelo počasna hbnm	"L ^krVo ***
žale nasprotna vrata. Fantje so
in dolgočasna, gostje pa nimajo zato nobene krivde. Verjetno bi
bili zadovoljili s častnim porazom.
Trener Primorja Verginella bo moral v kratkem rešiti več problemov. Enajsterica je v zadnjih tekmah z močnimi nasprotniki pokazala svoje hibe, vendar še nikob ni zaigrala tako porazno kot v nedel jo.
Prosečani so igrati preveč na sredini igrišča in niso pritisniti, ko so imeti priliko. Tekma bo verjetno v opozorilo, da se morajo igralci Primorja tehnično in telesno bolje pripraviti, če hočejo napredovati v višjo kategorijo.
Med Prosečani je najbolj požrtvovalno igral Rustja, ki ie bil stalno trn v peti za nasprotno obrambo. Vsi ostati niso pokazati, kaj znajo.
Gostje so dokazati, da so solidno moštvo, vendar igrajo zelo grobo.
Ob zaključku pa maramo seveda omeniti tudi nešportne dogodke, katerim smo bili priča ob zaključku tekme. Primorje ie povedlo z enajstmetrovko, ki jo ie realiziral Barnaba, gostje pa so prav tako izenačili s strelom z bele pike osem minut pred koncem. Dve minuti kasneje je Barbiani prehitel nasprotnega vratarja Fortezzo in podal Rustji, ki ie brez oklevanja poslal žogo v vrata. Sodnik pa je
streljali iz različnih pozicij toda do gola ni prišlo ves prvi polčas.
V	drugem polčasu so Sovodenjci (čeprav živčno) še vedno napadali in tudi realizirali.
V	tej tekmi moramo omeniti tudi sodnika, ki je sodil zelo slabo in obenem tudi razdražil igralce.
Sovodenjska ekipa: Marson. Pa-škulin, Batistič, Florenin, Kovic, Ferfolja, Tomšič, Gruden, Marson B., Vižintin, Zavadlav.
OLIMPIJA - COOP (3:2) (2:1)
OLIMPIJA: Furlan, Štoka, Trampuš, Bezin, Blažina (Starc), Husu, Rebula, škoda, Živec, Ukmar, Daneu, 12 Roncelli.
COOP: Mačehi, Vallefuoco, Cre-vatin, Micolti, Pittani, Cherma.
STRELCI: v 2. min. Vallefuoco (C), v 10. min. Ukmar (O) in v 12. min. Živec (prvi polčas); v 12. min. Badoni (C) in v 27. min., Živec (O) (drugi polčas).
Po treh zaporednih porazih je Olimpija v nedeljo končno dosegla svojo drugo zmago tega prvenstva. Nedeljski nasprotnik je bilo moštvo Coop, ki se je pogumno borilo a je na koncu moralo prepustiti obe točki.
Medtem ko smo prejšnji teden
kipi manjkalo nekaj standardnih gralcev je vseeno zaigral lepo. Obramba pa je večkrat pešala in tudi napad ni znal izkoristiti vseh priložnosti. Tokrat je najlepše zaigrala sredina igrišča, ki so jo sestavljali Ukmar, Husu in Rebula. Zelo lepo so ustavljati nasprotnikove krilce in so biti nato pobudniki vseh domačih akcij. Končno je treba tudi omeniti, da je slovenska e-kipa streljala v vrata kar osemkrat, kar se v zadnjih tekmah ni zgodilo.
Tokrat je Olimpija dosegla kar tri lepe gole, a če bi napad bil odločnejši (in če ne bi nasprotnikov vratar z dvema posegoma rešil svojih vrat) bi bilo lahko golov še več. Na drugi strani pa bi gostje lahko zmanjšali razliko, če ne bi Furlan s prekrasnim posegom rešil Olimpijo.
Kronika: gostje takoj izkoristijo zmedo v domačem kazenskem prostoru in povedejo že v 2. min. O-limpija sedaj diktira svoj tempo igre in že v 10. min. izenači Ukmar iz prostega strela. Takoj nato Živec v krasnem skoku izkoristi dolgo podajo in neubranljivo realizira. Sedaj Olimpija nekoliko zaustavi ritem igre in raje kontrolira goste, ki so tu in tam nevarni.
V	drugem polčasu nič novega. O-timpija nekoliko popusti, kar gostje izkoristijo in izenačijo v 12. min. iz prostega strela. Od te minute dalje pa se Olimpija zopet prebudi in neprestano napada. Nasprotniki so v obrambi, a Olimpija doseže zmagoviti gol: po dolgi skupni akciji Ukmar silovito strelja, žoga se odbije od prečke in Živec jo v skoku neubranljivo pošlje v mrežo. Nasprotniki so v stiski, mladi igralci Olimpije silovito napadajo in le vratar COOP prepreči višji rezultat v korist Olimpije.
V	vrstah Olimpije so vsi zaigrali dobro. Ekipi manjka samo še u-igranost nekaterih igralcev. A prepričani smo, da zmore mnogo več in bo gotovo pokazala svojo moč v nedeljskem derbiju proti Pri-
morju.
D. U.
PRIMOREC - ACEGAT 2:2 (0:0)
PRIMOREC: Kralj Vladimir, Pap-patico, Sluga, Milkovič, Livij Sosič, Baldassin, Pavel Kralj, Bogdan Čuk (v 40. min. drugega polčasa Stranjščak), Kralj Mauro, Val-di Možina, Sinico, 12 Kante.
KOTI 3:3.
Tokrat je Primorec odnesel s pa-driškega igrišča točko enajsterici ACEGAT. Rezultat je pravičen, čeprav pa bi povsem lahko ostal pri 2:1 v korist trebenskega moštva, če ne bi gostje izenačiti le minuto pred koncem srečanja. Na splošno pa je bila igra precej uravnovešena. Pri Trebencih sta manjkala Teodor Možina m Saina zaradi izključitve. Možinovo mesto je prevzel novi igralec 'Baldassin, ki je pristopil od Zarje k Primorcu, Sa-inovo mesto pa je prevzel Sinico. Kljub spremembam v moštvu pa je bila igra na strani domačinov precej zadovoljiva. Škoda je, da niso odnesli celotnega izkupička, toda ACEGAT se je dobro upiral množičnim napadom domačinov.
Že v peti minuti je bil Primorec blizu zadetka s Pavlom Kraljem, ki (sam pred vratarjem) ni izkoristil ugodne priložnosti. V osmi minuli je Mauro Kralj zgrešil cilj, ko je poslal pred praznimi vrati žogo čez prečko. V 30. min. je Sinico preusmeril z glavo žogo proti mreži, toda vratar je z lepim skokom rešil v kot. V 41. min. in 42. min. bi gostje skoraj realizirali, a prej prečka potem drog sta pomagala Vladimiru Kralju pri obrambi njegovih vrat.
V drugem polčasu je v 15. min. Bogdan Čuk dosegel prvi gol tekme s precej močnim strelom v desni kot vrat. V 23. min. drugi gol za Primorca: Pavel Kralj se je znašel z žogo sam pred vratarjem in je brez težav realiziral. Pri 2:0 so se domačini čutiti varni, a v 32. min, so gostje znižati na 2:1 s srednjim napadlcem, ki je izkoristil napako obrambe. V 44. min. izenačenje: sodnik je neupravičeno dosodil prosti strel izven kazenskega prostora, gostje pa so izkoristili priložnost in izenačili. Zaman so bili še zadnji napadi Trbencev, rezultat se ni več spremenil.
BRK
VESNA: Potasso, Verzier, Botti, Nicolli, Skrem, Zudini, Germani, Valente, Caharija, Kelemenic, Gra-niero, 12 Kozlovič, 13 Tence.
CRDA: Giugovaz, Dicandia, Fer-ro, Vivoda, Detoni, Maddaleni, Cot-terle, Bartoli, Piccione, Punis, Dapretto, 12 Quassi, 13 Del Monaco.
SODNIK: Gottai (Latisana).
Da Vesna ni v najboljši formi smo videli tudi v nedeljo, ko so se kriški nogometaši spoprijeli s skromno enajsterico CRDA. V tej tekmi so namreč Križani iztržili boro točko in so v poslednjih minutah srečanja močno tvegali, saj so gostje zastreljali enajstmetrovko, potem ko je bilo stanje izenačeno 1:1. Bili so to dramatični trenutki za domače navijače, ki so od te tekme pričakovali gotovo kaj več, doživeli pa bi lahko celo razočaranje, poraz proti zadnjemu z lestvice.
Tudi v tem srečanju so prišle na dan običajne hibe kriške enajsterice. Predvsem ji manjka učinkovitih napadalcev, ki bi znati prisebno izkoristiti ugodne priložnosti pred nasprotnimi vrati. Do sedaj se je pri tem «posluj> izkazal le mladi Caharija, ki pa je ostal že dve nedelji praznih rok. Drugi napadalci so sicer požrtvovalni, večkrat celo sodelujejo pri režiranju igre, a to je vse premalo. Vesna le s težavo pride do gola. In tudi v nedeljo so Križani dosegli svoj zadetek iz enajstmetrovke, katero je sodnik dosodil povsem upravičeno. Upoštevati pa moramo tudi, da je v kriških vrstah tokrat manjkal Milič, ki je navadno glavni pobudnik vseh akcij svojega moštva. Sicer pa je to le boro opravičilo za skromen nastop celotnega moštva.
Gostje so prvi prišli v vodstvo že v 11. minuti prvega polčasa, ko je Dapretto ukanil vratarja Po-tassa. Križani so takoj odgovorili in so tudi izenačili s Kelemenicem, ki je realiziral iz enajstmetrovke. Po danem golu Vesni nikakor ni uspelo trdno prevzeti vajeti igre v svoje roke. Nasprotno, prav gostje so bili tisti, ki so odločneje napadali^ in so bili nevarnejši za domačine. Sicer pa ne ena ekipa ne druga ni pokazala prijetne igre, tako da je bila tekma na dokaj nizki ravni.
b. 1.
SMUČANJE
Jugoslovanska nogometaš prvenstva 1. ZVEZNA LIGA
IZIDI 17. KOLA
Olimpija - Maribor	3:0
Željezničar - Partizan	2:0
Velež - Sloboda	0:0
Sutjeska - Radnički (N)	2:1
Beograd - Čelik	1:0
Vardar - Hajduk	1:1
C. Zvezda - Sarajevo	1:0
Dinamo - Borac	0:0
Vojvodina - Radnički (K)	5:1
LESTVICA
Željezničar	24
C. Zvezda, Vojvodina in Beograd	23
Velež, Dinamo in Hajduk	18
Sarajevo in Sloboda	16
Partizan, Vardar Radnički (N) in Čelik	15
Olimpija in Radnički (K)	14
Sutjeska, Borac in Maribor 13
PRVO SPOMLADANSKO KOLO:
Borac — Partizan; Željezničar
—	Radnički (K); Vojvodina — Maribor; Olimpija — Sloboda; Velež - Radnički (N); Sutjeska
—	Čelik; Beograd — Hajduk; Vardar — Sarajevo; C. Zvezda — Dinamo.
2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD
IZIDI 17. KOLA:
Zagreb - Karlovac	3:2
Šibenik - Istra	5:2
Mura - Kozara	3:0
Železničar - Ljubljana	1:3
Rijeka - Zgb. plavi	1:1
Trešnjevka - Orijent	2:0
Mercator - Jedinstvo	1:0
Split - Rudar	0:0
Varteks - Junak	1:1
LESTVICA	
Rijeka	23
Rudar	22
Orijent, Šibenik, Varteks	
in Zagreb	21
Trešnjevka	20
Mura in Jedinstvo	19
Kozara	18
Istra	17
Mercator in Split	16
Zgb. plavi	15
Karlovac	14
Junak	11
Ljubljana	9
Železničar	1
PRVO SPOMLADANSKO KOLO:
Karlovac — Junak; Varteks — Rudar; Split — Jedinstvo; Mercator — Orijent; Trešnjevka — Zgb. plavi; Rijeka — Ljubljana; Železničar — Kozara; Mura — Istra; Šibenik — Zagreb.
SMUK V VAL 0’ISERU
Velik uspeh Avstrijcev: Schranz 1. in Messner 2.
Samo Švicarji so se upirali premočnim Avstrijcem
VAL D’ISERE, 13, - Avstrijski smučarji so dosegli velik uspeh na smuku za 8. pokal Henrija Oreiller-ja. Prvo mesto je osvojil Karl Schranz, drugi je bil Messner, mladi Cordin pa je zasedel četrto mesto.
To je prva pomembna zmaga, ki jo je dosegel avstrijski prvak, potem, ko je leta 1970 drugič osvojil svetovni pokal. Lani so uspehi izostati, ker ga je stalno bolel desni gleženj, letos pa je pokazal zobe že ob začetku sezone.
Veliko smolo je imel svetovni prvak v smuku Švicar Russi, kateremu so se na nekem ovinku odpele vezi in se je zato zaril v kup snega. Nekoliko so razočarali Francozi, ki so zasedli šele osmo mesto z Duvillardom, in Italijani, ki so zasedli 14., 15. in 16. mesto z Va-rallom, Anzijem in Thoenijem. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je bil Varallo pred kratkim operiran na kolenu, lanski svetovni prvak Thoeni pa ni v smuku nikoli izstopil.
Edina resnejša nasprotnika avstrijskih smučarjev sta bila švicar-
ska brata Daetwyler, ki sta zasedla tretje in peto mesto.
Tekmovanja so se udeležili tudi jugoslovanski smučarji. Njihov prvi predstavnik je bil Gazvoda, ki je zasedel 77. mesto.
Lestvica
1.	Karl Schranz
2.	Messner
3.	M. Daetwyler
4.	Cordin
5.	J. D. Daetwyler
Po tem tekmovanju je lestvica za svetovni pokal sledeča: 1. Messner 40 točk, 2. Schranz 33, 3, Russi 29, 4. M. Daetwyler 26 in 6. Haker 25.
TENIS
Na mednarodnem teniškem turnirju v Parizu je čehoslovak Kodeš premagal Jugoslovana Franuloviča s 6:4, 2:6 in 7:5.
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI
^OME SVETIMA
CKitiVA
TRETJA KNJIGA
i Ana je z velikim veseljem opravila vlogo gospodinje. Vsak j? dobil velik kos kruha in kos suhega mesa, po dve pesti ^jev za poslastico in po tri cigarete.
Medtem so se v peči že pekle ribe v ponvah, kar v zaseki. ^ Preden so bile pečene, so že pomleli kruh in meso. Ana je ' (La'a< ko jih je gledala, mlade, močne in zdrave, kako z zobmi trgajo meso, se zbadajo in si pripovedujejo šale.
s'“u zoprni trgajo meso, se zuauajo mi oj.	saie.
u? bolj Je bila vesela, ko so prišle na vrsto ribe. Obirali so j s slastjo, kot mački. Tu! kostmi in glavami vred.
^ s slastjo, kot mački. Tušar in Mihajlo sta jih hrustala kar 'tostml in glavami vred.
“Fantje, napolnite si trebuhe! Na Cerkljanskem bo stra-
|K "Jamjo, napomiie si ueuuuei	stia-
s*l» jim je zabičal Tušar in pristavil v peč še lonec čaja.
J® Priskrbel tako, da je tik za hišo narezal šop smre-jjih vejic in jih vrgel v lonec. Vanj Je usul tudi zadnjo pest ^®torja, ki jo Je premogla njegova torba, j. S sitostjo je pr.šia dobra volja, za katero je poskrbel šp rjfko, ki si jih je privoščil vse od kraja, posebno pa Tu-^Ja, ker se mu je zasadila v grlo ribja kost in mu jo je ba s pinceto komaj izpulila.
t Čeprav navadno molčeč, je po nekajkratnem kroženju ču-postal zgovoren tudi Mihajlo. Ano Je zanimal zlasti 0 ker so Blisk, Primož in Vojko imeli vedno kaj povedati bjem. Na njegovem obrazu so se prelivala vsa čustva. Bil * °troško razigran, včasih pa mu je preblisnil oči nevaren "ket, podoben noževi ostrini. Kdo bi mogel verjeti po nje-
govem videzu, da je to diverzant, ki je na Primorskem pobil nekaj sto Nemcev. Prav gotovo jih ni nihče več in jih tudi ne bo. Zanimalo jo je, če se med Nemci obnaša prav tako mimo kot tu, med partizani. Poleg tega je bdi še sovjetski oficir, po poklicu umetnik, in je govoril z njo v treh jezikih — znal pa jih je petero.
«Mihajlo, povej nam, kako se le moreš med Nemci tako obvladati, da se ne izdaš, da nisi njihov?» ga je dreznil Tušar, ki je želel, da bi Mihajlo pripovedoval svoje doživljaje.
Mihajlo se je nasmehnil.
«Igrati je treba. In to tako, da so prepričani, da si njihov. Njo vprašaj, kako se igra! Dekleta so večji mojstri kot mi.»
«Tu ni primerjave,« se je branila. «Jaz znam igrati, ni sem pa sposobna prevzeti nase bremena za veliko smrti. Kaj takega so zmožni zelo redki ljudje. Pravzaprav ne vem, kaj je za to potrebno. Gotovo ne samo sposobnost pretvarjanja. Jaz kot ženska mislim, da je za to potrebna neka izjemna moč.«
Mihajlo jo Je hvaležno pogledal in dejal:
«In izjemno sovraštvo. Poznamo se med seboj to lahko govorimo odkrito. To, kar delamo ml, je težko, težje kot karkoli na svetu. O tem razmišljam samo takrat, kadar sem malo pijan, pa še takrat mi je grenko pri srcu.»
«No, kaj je zate najhujše, Mihajlo?« ga je vprašal Marko.
«Ubiti človeka.«
Vsi so ga začudeno pogledali, toda nihče se ni zasmejal.
«21vimo v nemogočih okoliščinah, ko je maščevanje edina dovolj močna strast, ki obdrži človeka pri življenju to ga žene v akcijo, da vzdrži tudi najhujše in da vztraja.«
((Dobro si povedal, Mihajlo,« je rekel Tomo. «Vsi, ki smo tu, imamo dovolj in še preveč razloga za to, da se vdajamo tej strasti, ki teši podobno, kot bi žejo preganjal s pijačo, ki še bolj užeja.«
«Kar naravnost govori, Poljak. Kri vzbuja žejo po krvi — vsakomur, ki jo je začel prelivati. Dokler se mu ne zagabi... Tako je kot z mamilom: ko začneš, ne moreš ne
hati,» je dejal Marko to nagnil čutarico.
«Ne smem razmišljati, kaj so napravili Poljski, kaj vam in drugim. Zgubljam razsodnost. In tvegam. To ml je strast to užitek.«
Mihajlo je priprl oči to govoril:
«Vse je relativno. Tudi tveganje to junaštvo. Ko drugi mislijo, da tvegaš največ, je tveganje najmanjše. In ko po sodbi drugih ne tvegaš skoraj nič, je tveganje pogubno. In prav tako je s hrabrostjo. Preslepiti sovražnika pomeni, obnašati se natanko tako, kot on najmanj pričakuje. Kdor se hoče uspešno boriti, mora, če mu je to všeč ali ne, premagati strah pred sovražnikom. Ogledati si ga od blizu, iz oči v oči — to je najboljši način, da spoznaš njega to sebe Potem ga lahko preziraš ali spoštuješ to si sposoben uničiti ga. Dovolj sem jih že spravil s sveta, nisem pa še srečal tistega, ki bi ga najrajši. Najbrž ga tudi nikoli ne bom. Zanj bodo plačali drugi.«
Tako je, vedno se najde človek, ki nam da povod to prižge sovraštvo, ki ne ugasne kar tako. Za vsak velik podvig pa je potrebno veliko sovraštvo,« je menil Tomo.
IVIihajlu je legla na obraz senca. Trpko je dejal;
((Nevami so tisti, ki ubijajo z razumom. In brez čustva. Za te vrste ljudi je vseeno, ali ubijejo enega ali milijone.«
((Ubijanje na industrijski način... tako kot Nemci spravljajo nas Poljake to Jude s sveta.«
Nato se je oglasil Marko:
«Le kaj razglabljate o ubijanju? Ali vas grize vest? Jaz nikoli ne razmišljam o tem. Kar pade, leži! Saj tudi tisti, ki bodo ubili mene, ne bodo Jokali za mano! Kakšno ubijanje pa bi bilo pravilno? Pa mi povej ti, Rus, ki si specialist! Tu govorite o več vrstah ubijanja: ubijanje iz potrebe, ubijanje iz strasti, ubijanje brez čustva, ubijanje v obrambi, ubijanje zaradi maščevanja, ubijanje zaradi stremuštva, za prestiž, za boga, proti bogu, za državo to proti nji, ubijanje za svobodo to za zasužnjevanje... Jaz, ki sem oscai več sveta, kot ste ga videli,« je spet ponovil svojo priljubljeno primero, «vam lahko do Jutra naštevam vzroke, zakaj se ubi-
ja, da ne govorim o posledicah. Vi mi objasnite, s čim naj si zdaj, na =*tara leta, ko mi že odpovedujejo noge. pomirim vest ob vprašanju, zakaj se lahko ubija. Kajti uboj je uboj. Nekoga, ki je bil, n! več.»
Mihajlo se je zazrl starcu v vprašujoče oči.
«Jaz ubijam zato, da ubijanja nikoli več ne bi bilo.«
Marko se je zasmejal skozi orumenele zobe.
«Uboj pregnati z bojem! Ha! Ali si nor?! To se ne bo nikoli nehalo! Ljudje se pobijajo od nekdaj. Menda že od takrat, ko so nehali biti opice, če ni vojne, se koljejo po gostilnah ali se vas tepe z vasjo, sosed s sosedom!«
*(Ni tako, Marko,« je oporekal Mihajlo. «Svet gre naprej. Vsaka stvar ima svoj začetek to konec, vzrok to posledico. Biblija pravi, da je uboj prišel na svet, ko je Kajn ubit Abla. Od takrat naprej se krik vseh nasilno ubitih turobno razlega čez vse planjave sveta iz dobe v dobo. Prepad se odpira. Sedaj je v modi množični umor, umor za iztrebljenje celih narodov.«
Malo se je oddahnil, potem pa nadaljeval:
((Ubijanje je človeku tuje prav tako, kot ga tudi privlači, človek doživlja umor kot gnusobo. Prav tako vojno, ki stvari znova zaostri, ki se Je človeštvo boji, pa se vedno znova zapleta vanjo... Po moje pomeni vojna v ljudskih oHnnmh zmago strasti nad razumom. Vsako osvajanje pa je nasilno uresničevanje nemoralnih ciljev. Razbojništvo gigantskih razmer... To je največja prevara duha, od katere nima nihče koristi. Kaj bi bilo treba proglasiti za skupni imenovalec interesov vseh narodov to vseh ras, da se ne bi iH seboj uničili? Jaz slutim glas novega človeka. Zaslišal sem ga v bitki pred Stalingradom. Sredi umiranja. Med zvokom »m* med eksplozijami bomb, v gladu to v vztrajanju. Nas n<«n zlomili. Tudi potem ne, ko smo bili v verigah. In tudi takrat no, bo so nas oblekli v nemške uniforme. Nasilje je rang.
Kaj so dosegli z menoj? V kaj so me spremenili?
(Nadaljevanje slediJ
Uredništvo TRST	Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	J SFRJ posa-
mezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
14. decembra 1971
Za SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1
«ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon zz"
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančne>
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali °9 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& Pubblicita 0
Glavni urednik Stanislav Renko	frst
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdala In tiska

PORT ŠPORT ŠPORT
V MOŠKI ODBOJKARSKI B IN C LIGI
Nezaslužen poraz Bora v Vercelliju V Mestrah prvi spodrsljaj Krasa
v
Bor nastopil močno okrnjen - Žaljivo in nešportno obnašanje občinstva v Mestrah
VBC OLIMPIA — BOR 3:2 (9:15, 15:6, 15:11, 11:15, 16:14) OLIMPIA: Pastori, Zuppoli, Milo, Turchetti, Casali, Viscerlini, Bossola, Binaschi, Bardizza, Mirsi, Moretti.
BOR: K. in S. Veljak, Neubauer, Starc, Može, Vodopivec, Orel.
SODNIK: Romano (Milan), stranski sodnik: Ripetto (GE), zapisnikar Bignini (VC).
Borovi odbojkarji so v soboto doživeli že tretji zaporedni poraz v gosteh. Medtem ko prejšnjo soboto v Bergamu za borovce ni bilo o-pravičila, pa lahko tokrat rečemo, da poraza niso zaslužili in so imeli neverjetno smolo. Predvsem naj omenimo odsotnost Fučke, Plesničarja in Grmeka, ki niso mogli na pot; prvi, ker se je med tednom poškodoval, druga dva pa sta bila zadržana zaradi dela. Tako so bili «plav» prisiljeni nastopili v povsem spremenjeni postavi; kljub temu
pa bi lahko osvojili obe točki, če bi kapetan in trener Sergij Veljak lahko igral na moč. Žal, pa ga je v začetku tekme zajela slabost in moral je za več časa zapustiti igrišče. Ključni dogodek srečanja se je pripetil prav v zadnjem setu in to pri stanju 14:14, ko so «plavi» imeli servis v rokah. Tedaj je Veljaku zopet postalo slabo, zapustil je igrišče in tekme je bilo praktično konec. Naše igralce je namreč precej p>otrlo, poleg tega pa je bil Veljak prav tedaj v prvi vrsti, kjer je njegov doprinos največji.
Borovcev se skratka letos drži izredna smola. Najprej je bila na vrsti nesrečno zgubljena tekma s SPEM, nato so v nepopolni postavi zgubili tekmo s 3:2 v Alessandrii, zatem so klonili Grittiju, sedaj pa še višek v soboto z Olimpijo, ko so jih premagale prej navedene o-koliščine.
Začetek tekme je bil zelo obeta-
Bor — Sokol: Nevi ca Zidarič v napadu
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiftiiMiiiiiiiiiniimiiiiiiiiuiiiiiiiiitmiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiirimmmiiiiiiiii
ODBOJKARSKO PRVENSTVO MLADINK
Sokol uveljavil svojo premoč
SOKOL - BREG 2:1 (15:6, 8:15, 15:0)
BREG: Lovrenčič, Pavletič, Kofol, Svetina, Zahar, Germani, K. in T. Sancin.
SOKOL: Škerk, Petelin, Ban, Luksa, Verša, Colja, Ukmar.
SODNIK:	Pimazzoni, stranski:
Tranquillini.
Že v naprej je bilo jasno, da Brežanke v tej tekmi ne morejo pričakovati večjega uspeha, saj so na drugi strani mreže igrale zelo dobre igralke, kot n. pr. Skerkova. «Plave» so zato stopile na igrišče s precejšnjo tremo, ki jih je nekoliko ohromila. Prvi set so zato zgubile. V drugem delu tekme pa so strah «prebolele» in so z odlično igro, tako v obrambi, kot v napadu, presenetile ne samo svoje nasprotnice, ampak tudi svojega trenerja, ki od svojih varovank ni pričakoval tako dobre odbojke. Bre-žankam je šlo dobro izpod rok tudi zato, ker so Nabrežinke popustile in so precej grešile zlasti v napadu. V tretjem setu pa je Sokol zopet zaigral zelo dobro, Breg je povsem popustil in ni osvojil niti točke.
Med tekmo je morala zapustiti igrišče Tatjana Sancin, ker si je zvila nogo.
PAT
V	soboto:
SOVODNJE — MLADOST 2:0 (15:7, 15:13)
V	nedeljo:
SOVODNJE — CORRIDONI C 2:0 (15:9, 15:13)
SOVODNJE: Krašček, Tomšič. S. in M. Pelegrin, Petejan, Batistič, A. Petejan, S. in V. Devetak, letti in L. Petejan.
Zenska ekipa Sovodenj v zadnjem času kar dobro napreduje. Škoda, da je mladinskega prvenstva skoraj konec, toda upanje na tretje mesto je še, če osvoje dekleta še zadnjo tekmo v Gradišču proti Itali.
Pohvaliti moramo mlade odbojkarice, ker borbeno branijo ime Sovodenj, čeprav so bile pred časom v slabih vodah. Toda pristopili sta dve Sovodenjki, ki sta igrali
pri goriškem AGI (in ta igra v A ligi). Nova pridobitev je sovodenj-ski odbojkarski ekipi mnogo pripomogla v znanju in disciplini.
D.
KOŠARKA
V MOŠKI B LIGI
Nepričakovan uspeh ekipe Spliigen Brau
V Cremoni: Spliigen Brau — C: mona 79:77 (36:35)
Spliigen: Di Nallo 36, Devetag I. 5, Miseri, Spezzamonte 10, Damia-ni, Devetag II. 7, Devetag HI. 7, Flebus 14, Krainer, Soro.
Cremona: Poleari 22, Bertuol 18, Carini 2, Castagnetti 13, Baiguera 8, Malaspina 4, Pegorer 6, Celona 8, Peplis.
Sodnika: Gatto in Fioretti iz Livorna.
Prosti meti: 19:26 za Spliigen in 9:14 za Cremono.
5 osebnih napak:	Spezzamonte,
Pegorer, Malaspina, Celoria, Bai-guerra.
Skoraj nepričakovano je prišla v Gorici vest, da se je ekipa vrnila kot zmagovalka. Goriška ekipa, ki je trenutno na tretjem mestu, res neprenehoma preseneča. Ima odlične, zelo mlade in obetajoče igralce, ki so v nedeljo zelo dobro izrabili nekaj velikih napak nasprotnika, (ki je minuto in nekaj sekund pred koncem tekme vodil s štirimi točkami), in z neverjetno hladnostjo in požrtvovalnostjo spreobrnili izid v svojo korist. Di Nallo, dvajsetletni goriški igralec, je polnil koš iz vseh mogočih pozicij. Deležen je bil celo pohvale nasprotnikov, katerim ni šlo v račun, da igralec srednje velikosti, (toda odlične atletske priprave) zmore kaj takega. Pohvale sta bila deležna tudi Spazzamonte in Flebus. Obžalovati pa je treba zelo slab nastop sodnikov, ki so oškodovali obe ekipi.
N.
joč. Čeprav z nekoliko zmedeno i-gro, ki je bila nujna posledica improvizirane postave, so «plavi» povsem onemogočili nasprotnike, čeprav so zgrešili kar tri servise, so kljub temu v tem nizu domačim igralcem prepustili samo devet točk.
Kaže pa da je borovcem ta uspeh bolj škodil kot koristil, saj so v nadaljevanju precej popustili. Po začetnih udarcih v drugem setu so namreč domačini visoko povedli z 8:1 in set je bil že skoraj njihov. Čeprav niso več zbirali točk s tako lahkoto so se vendar počasi a vztrajno bližali petnajstici, Boru pa je uspelo zbrati le šest točk.
V	tretjem setu so borovci zapravili izredno priložnost. Vodili so namreč z 10:4 in kar neverjetno je, da so -Ljvolili nasprotniku, da je nadoknadil tak zaostanek. Sicer so se dobro borili, saj je nasprotnik osvajal le po eno ali dve točki hkrati. Ta set je bil najdaljši v vsej tekmi, saj je trajal celih 45 minut.
Tudi naslednji del igre je bil v začetku povsem ugoden za naše odbojkarje. Vodili so z 8:1 in nato 9:3, ko se je zopet nekaj zataknilo in bali smo se, da se ne bi ponovil razplet prejšnjega seta. O-limpia je lx>rovce že skoraj ujela, več na ni zmogla in Bor je izenačil stanje v setih 2:2.
Vse je bilo tako odvisno od zadnjega seta. Žal so bili 'Tržačani bolj utrujeni od domačinov, saj so ti v preišnjih setih opravili vrsto men.iav. Kliub temu pa so se splavi* dobro UDirali. kar kaže tudi stanje v točkah. Najvišie vodstvo ie imela Olimoia v začetku, ko je vodila s 4:1. nato na razlika ni uresoffla dveh točk. Pri meniavi i-grišča je vo^il Bor z 8:7. nato so rahlo prevladovali nasnrotniki. vsa do stania 14:14, ko je moral Vel tok z igrišča in se ie tekma končala s oorazom stovenske ekipe.
V	soboto bodo »plavi* nastopili zopet na domačih tleh. Srečali se bodo z ekipo CUS iz Turina, ki zaseda prvo mesto na lestvici in do seflSj še tn* zgubila seta: skušali bodo osvojiti vsaj prestižno zmago.
MIG
KRAS - DLF MESTRE 1:3 (15:2. 9:15, 11:15, 3:15)
KRAS: Wilhelm, Grilanc, Guštin, Živec, Vesnaver, Ušaj, Drasič, B. in L. Milič, Zadnik, Budin, Pašku-lin.
SODNIK: Schiavo iz Trevisa. Šesterka Krasa je v nedeljo povsem nepričakovano izgubila v Mestrah. Poraz je še toliko bolj presenetil, ker so krasovci v prvem setu dovolili nasprotniku, da je dosegel samo dve točki. Ko so odpotovali v Mestre, so bili slovenski fantje prepričani v svojo moč in so se že nadejali letošnje tretje zmage, na igrišču pa se jim je nekaj zataknilo.
Po prepričljivi zmagi v prvem setu so krasovci odpovedali in so nudili le malo odpora šibkemu nasprotniku, zadnji set pa je bil prava polomija, saj so dosegli vsega skupaj le tri točke.
K porazu slovenskih predstavnikov je tudi zelo pripomogla nešportna publika, ki je stalno kričala «Viva lTtalia* in «Tomate da Tito*. To je krasovce še bolj potrlo in je negativno vplivalo na končni izid.
Poleg psihološkega pritiska pa moramo povedati, da nekateri i-gralei Krasa ne hodijo stalno na treninge in to se seveda pozna.
Sodnik je dobro opravil svojo nalogo in je sodil objektivno. Kras bo prihodnjo nedeljo igral v Gorici proti tamkajšnji šesterki Cal-dini.	V. K.
mm
TREVISO — BOR 60:47 (30:21) BOR: Zavadlal 2, Fabjan 6, Rudes 2, Ukovič 12, Starc 19, Škerlj, Rajmund Kralj, Ambrožič 2, Martin Kralj 4, Pertot.
TREVISO: Luchese 10, Toši 4, Ma-tuizzo 10, Pin, Dal Pos 17, Camiato 1, Luise 2, Cappelletto, Frezza 16, Mot-ta, Gobbo.
SODNIKA: Tonzig (Gorica) in Vižintin (Tržič).
PROSTI METI: Bor 11:16, Treviso 10:20.
Vse kaže, da igrajo Borovi košarkarji na lastnem igrišču dokaj slabo. To pravilo je — žal — obveljalo tudi v nedeljo proti Trevisu. »Plavi* so namreč doživeli visok poraz in so poleg tega igrali zelo slabo. V napadu jim ni šlo od rok, kar so takoj uvideli gostje. Spremenili so o-brambo mož moža v cono in so tako dokaj »ugodno* ohranili vodstvo, ki so si ga zasluženo priborili. Predvsem pa so borovci razočarali v o-brambi. kjer so bili vsekakor prepo-. časni, tako da so jim tudi nižji gost-Polet — Calza Bloch: pod koše so stopile tudi mladinke	| je pobirali skoraj vse odbite žoge.
7V;
,	V ŽENSKI ODBOJKARSKI B LIGI
V derbiju Sokol odvzel Boru le set Brežunke ostule v Mil juh brez točk
V MOŠKI KOŠARKARSKI D LIGI
Visok poraz in slaba igra ekipe «plavih» proti Trevisu
Sirkova odsotnost je za našo ekipo gotovo odločilne važnosti, saj brez odbitih žog ni protinapada, ni predvsem sproščenosti v napadu. Kajti za Borovo ekipo še, žal, velja pravilo, da po enem težko danem košu sledi nerodno prejet koš. In to se je stalno ponavljalo na nedeljski tekmi. Borovci so z veliko težavo iskali prostor v nasprotnikovi obrambi, iskali so ugodne položaje za met.' Gostje pa so z dvema podajema prešli v napad, metali. Uvideli so namreč možnost, da lahko kar enostavno pridejo tudi do odbite žoge.
Priznati pa je seveda treba, da so gostje zasluženo zmagali. Treviso je namreč tehnično dobra ekipa, z zadovoljivim metom od daleč.
Kronika.
Gostje so odlično startali in so takoj povedli s 6:0. «Plavi» so končno le uredili svoje vrste. Že od vsega začetka pa je bilo jasno, da so bili naši košarkarji v težavah. V napadu so le s težavo prišli do koša. v obrambi so bili odločno prepočasni. Vse to so seveda dobro izkoristili gostje, ki so svoje vodstvo še povečali in so tako zaključili prvi polčas z devetimi točkami prednosti (30:21).
V drugem delu igre so naši predstavniki le bolje začeli. Vse je kazalo, da bodo nasprotnike tudi dohiteli. Ponovno pa se je našim zataknilo.
Gostje so večali svojo prednost in so tako tudi zasluženo zmagali.
V Borovih vrstah so vsi igrali P°" prečno.
Sodnika sta dobro opravila svojo nalogo.
* * *
Izidi mladinskih moštev MLADINCI
POM — Bor 80:45 MLADINKE
Calza Bloch — Polet 54:39 PRVENSTVO »POMLAD*
Ardita GO — Polet odgodena NARAŠČAJNIKI
Italsider — Bor 67:62
b. *•
Karlu Grgiču je v soboto žena Savica povila brhko hcertco DUNJO. Ob tej priložnosti cesti ta srečnima staršema, nto Dunji pa želi mnogo sreče njeni življenjski poti ŠD Zarr*
Tajništvo VSŠD iskreno čestita svojemu tajniku K°r. Grgiču in njegovi soprogi rojstvu njune prvorojenke, kar teri želi v življenju obilo sreče, zdravja in radosti.
BOR - SOKOL	3:1
(15:9, 15:10, 14:16, 15:3)
BOR: Zavadlav, Pečar, Bezeljak. Barei, Artač, Hrovatin, Gabrovec, Kufersin, Bolčina, Kalan, švagelj.
SOKOL: Pertot, Zidarič, Colja, Petelin, Furlan, Rebula, Škerk, Ban, Ukmar, Lukša.
Slovenski derbi med Borom in Sokolom se je v nedeljo končal z zmago Tržačank. Po treh kolih ima tako Bor na lestvici štiri točke, kar predstavlja dokaj zadovoljiv rezultat. Slabše je za Sokol, saj do sedaj še ni osvojil točke. Ne smemo pa pozabiti, da mu žreb ni bil posebno naklonjen, saj se je moral v prvih treh tekmah pomeriti s tremi najmočnejšimi ekipami svoje skupine. Od sedaj naprej namreč čakajo Nabrežinke le tekme proti enakovrednejšim nasprotnikom.
V nedeljo je Sokol zaigral neprimerno bolje kot proti Bregu. Imel je dobro obrambo in tudi učinkovit napad, ki je pa slonel, kot vedno. predvsem na Škerkovi in Zi-daričevi. Ekipa se je predstavila tudi kot zelo uigrana in je bila morda le prevelika neizkušenost mladih igralk kriva, da je Sokol odvzel Boru le set.
Tudi Bor je zaigral zadovoljivo. Dober je bil, kot običaino, napad, za n'im pa ni zaosta jala obramba. Tudi tokrat pa večkrat ni moglo zadovoljiti prestrezanje prvih žog. Od časa do časa se je tudi pokazala že stara napaka: zgrešeni 'servisi.
Tekma se je začela v znamenju izenačenosti obeh ekip. Vsaka je osvojila točko, morda dve, ko je žoga prišla k nasprotniku. To se je nadaljevalo do stanja 10:9 za Bor, ko so se «plave» le odlepile od nasprotnic in osvojile set.
Povsem podobna je bila slika drugega niza. Ekipi sta si bili po točkah izenačeni, le proti koncu je Bor povedel.
Kazalo je, da bo v tretjem setu Sokol lahek plen Bora. saj so Tržačanke vodile že z 10:5. Toda nerazumljivo so popustile, kar je Sokol izkoristil. Najprej je izenačil, nato pa tudi povedel. Ponovno je vsaka ekipa osvajala po eno točko, le da so bile na koncu tokrat uspešnejše Nabrežinke, ki so povsem zasluženo odvzele nasprotnicam set . Borovke so ponovno zaigrale na-
iiiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniM
padalno v zadnjem setu. O poteku dogodkov na igrišču dovolj zgovorno priča rezultat 15:3 v korist Bora, ki je tako osvojil svojo drugo prvenstveno zmago.
V naslednjem kolu čaka borovke srečanje z Vigonijem, ki je precej neznana ekipa, saj ni še nobena od naših šesterk igrala proti njej.
Sokol bo pa igral proti tržaški OMA, na račun katere bi lahko osvojil svoji prvi točki.
INKA
OMA - BREG	3:1
(15:10, 15:6, 9:15, 15:10)
BREG: Klabjan, Sedmak, Pavletič, Barut, Kofol, Foraus, Zobec, Hmeljak.
Po prepričljivem nastopu proti Sokolu so Brežanke v nedeljo v tekmi z OMA popolnoma odpovedale. Vzrokov, ki so dovedli do tega nepričakovanega poraza, bi bilo lahko več. Morda so dolinska dekleta bila že vnaprej prepričana, da bodo nasprotnice lahek plen. Ta adut pa je deloval na igrišču popolnoma nasprotno. OMA je kljub pomlajeni postavi takoj začela diktirati svoj hiter tempo in je zmedla naša dekleta. Slabo prestrezanje servisov in seveda še slabša graditev je kmalu pripomogla, da je Breg zašel v resne težave. Po dveh izgubljenih setih je bilo že skoraj težko misliti, da se bodo dekleta opomogla. Izbojevale so tretji set in kazalo je, da je kriza vsaj delno mimo, a v četrtem in zadnjem nizu so v začetku zopet popustile, kar se jim je prav na koncu tega niza še posebno poznalo. Pri stanju 5:13 v korist OMA so se Brežanke »zbudile* in so v teh trenutkih igre dokazale, da bi lahko že prej zaigrale, kot to znajo. Če pomislimo, da so tolkačice plasirale le vsaka po dve tolčeni žogi, je to bore premalo.	’
Zares škoda. Škoda za grenak nedeljski popoldan tudi za vodstvo in številne navijače.
S. K.
miller, 3. Corradi, 4. Pouteil Noble, 5. Tschudi.
V tekmovanju za evropski pokal vodi Schmalzl s 50 točkami pred Heckemillerjem 44, Riegarjem 38, Pecholtom 33 in Mattom 32.
OBVESTILO
SPDT obvešča tečajnike 3. razreda smučarske šole in tekmovalce mladince, da bo naslednji trening na PLASTIČNEM SMUČIŠČU v Nabrežini, danes od 14.30 do 16.30. Zbirališče tečajnikov v Nabrežini pri avtobusni postaji, najkasneje ob 14. uri.
NAMIZNI TUNIS
V MOŠKI B LIGI
Zgolj formalnost
Za ekipo Sokola je prvič (in uspešno) nastopil v tej liji tudi naraščajnik Radovič
SOKOL - TT BOLZANO 5:1
SOKOL: Radovič (ni/4), Košuta (II/0-2), Bole (H/4).
TT BOLZANO: Fardin (m/NC), Minesso (ni/3), De Gasperi (III/3).
SODNK: Hauser (Trst).
Izidi:
Radovič — Fardin	2:0
(14, 10)
Košuta — Minesso	2:0
(10, 18)
Bole — De Gasperi	2:0
(16, 11)
Košuta — Fardin	2:0
(12, 12)
Radovič — De Gasperi	0:2
(22, 13)
Bole — Minesso	2:0
(14. 14)
Kot smo predvidevali je bila nedeljska tekma namiznoteniške B lige zgolj formalnost. Nasprotniki niso povzročali ekipi nabrežinskega Sokola nobenih težav in Sokol je tako ohranil prednost na lestvici.
Novost v vrstah Sokola je bil nastop naraščajnika Radoviča, ki je bil tokrat vključen v prvo ekipo, da si nabere izkušenj za svoje bodoče nastope. Radovič v nedeljo ni razočaral, kot bi lahko pričakovali. Nasprotno:	z izredno lahkoto in
brez treme je odpravil svojega prvega nasprotnika, drugemu, močnejšemu De Gasperiju, pa je klonil po zelo napeti in izenačeni igri. To je bila tudi edina zanimifa tekma dneva, saj sta Bole in Košuta zaigrala lahkotno in sta brez posebnega truda osvojila vsak po dve točki.
Vse je torej šlo po predvidevanjih, saj od nabrežinske ekipe ni bilo moč pričakovati drugačnih izidov.
V soboto bo Sokol nastopil v Veroni, kjer se bo srečal z moštvom S. Marco BM.
S. J.
				
1	lil		j	p 1
SMUČANJE Italijan Schmalzl prvi v Kleinkirchheimu
KLEINKIRCHHEIM, 13. - 21 letni italijanski smučar Ebernard Schmalzl je z današnjo zmago v slalomu prevzel vodstvo v boju za evropski pokal. Dobil je težko preizkušnjo, v kateri je oba teka končalo samo 33 tekmovalcev od 108, kolikor se jih je javilo na startu. Izmed Jugoslovanov je uvrščen le Jamnik, ki je zasedel 29. mesto.
Schmalzl je bil najhitrejši v obeh vožnjah. Posebno prva proga, ki jo je opremil Avstrijec Wolfer je bila zelo zahtevna, saj je izpadla skoraj polovica tekmovalcev. Druga proga je bila primernejša, ker ni zahtevala tako izjemnega tempa.
Lestvica: 1. Schmalzl, 2. Hecke-
1	— 1. Mitzuko
2. Fayusa
2	— 1. Sacemo
2. Triobolo
3	— 1. Sella
2. Tenerife
4	— 1. Arapaho
2. Bisanzio
5	— 1. Ieffren
2. Cacito
6	— 1. Solaro
2. Mariolino
KVOTE:
11 — 487.517 lir 10 - 23.725 lir
X
1
2
X
1
1
1
1
1
1
2
X
Bologna - Milan	2
Fiorentina - Vicenza	1
Inter - Cagliari	X
Mantova - Sampdoria	2
Napoli - Roma	1
Torino - Catanzaro	1
Varese - Juventus	2
Verona - Atalanta	2
Bari - Reggina	1
Lazio - Catania	1
Palermo - Reggiana	1
Savona - Imperia	1
Sambenedettese - Rimini	1
KVOTE:
13 — 646.900 lir 12 — 32.000 lir
J
j2___	jjr	Bor — Treviso: »plavi« so v nedeljo doživeli dokaj hud pora* ^
.........m ,i i um n  .................................t.....
m
TRST A
7.15, 8.15. 11.30, 13.15, 14.15, 17.15. 20.15. 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slov. pesmi; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Boschettijev trio;
17.20	Za mlade poslušalce; 1815 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18 55 Jazz; 19.10 Pesniški svet Srečka Kosovela; 19.45 Armenske pesmi in plesi; 20.00 Šport; 20.35 Opera: »Fedra*; 22.40 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 16.00 Oglej in Istra; 16.iO Glasba deželnih avtorjev.
KOPER
6.30,	7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; j.45 Radio za vas; 10.05 Medigra; 10.30 Prisluhnimo jim; 11.45 Popevke; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Moški zbor Nino Mariani iz Pulja; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL;
15.30	Mladim poslušalcem; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Ženski pevski zbor »Postoj*; 17.30 Plošče;
18.00	Operni odlomki; 18.30 Ritmi za mladino; 19.30 Prenos RL;
22.15	Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00. 15.00, 17.00, 20 00,
23.00	Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz;
11.30	Radio za šole; 12.10 Plošče;
13.15	Ital. balade: 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček;
16.20	Za vas mlade; 19.00 Plošče;
19.30	TV glasba; 20.20 Mozartova opera.
II. PROGRAM
7.30.	8.30, 9.30, 10.30,	12.30,
TOREK, 14. DECEMBRA 1971
15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo «1 Pooh* in Nino Fer-rer; 8.40 Orkestri; 9.50 «Quo vadiš?*; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 «Alto gradi-mento*; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Ne vse toda o vsem; 15.15 Nove ital. popevke; 15.40 Kulturna oddaja; 16.05 Glasbena oddaja; 19.00 Zabavni tečaj francoščine; 20.10 »Super-campionissimo*; 21.00 Spored z Lilian Terry; 21.20 Pingpong; 22.00 Brez naslova; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba.
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.20 Ital. sodobna glasba; 12.20 Operni odlomki; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče; 15.30 Simfonični koncert; 17.35 Jazz; 18.45 Mladinski kriminal v Italiji; 19.15 Vsakovečer-ni koncert; 20.15 Umetnost dirigiranja; 21.30 Mednarodni festival sodobne glasbe v Benetkah.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Pagandnijevi koncerti; 10.20 Vzporedni motivi; 11.00 Medigra; 12.30 Strnjena melodrama; 13.30 Portret avtorja; 14.15 Antologija izvajal-
15.30 Lahka glasba — stereo.
kega Radia; 17.10 PopoMe^ simfonični koncert; 18.15 * rek nasvidenje!; 18.45 Pot"a ^ dobne medicine; 19.00 Lahko , ' otroci!; 20.00 Prodajalna "fU dij; 20.30 Goldman: »Sovrag vsepovsod*: 21.10 Koncert glasbe: 22.15 Stara in nova
za ansambel na trobila!
:mi; 23.15
pevcev zabavne f!*a
ba
P. Šajtinac: ja jug. .
ITAL. TELEVIZIJA
cev;
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00,	10.00,	11.00,
13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila;
8.10	Operna matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slov. narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Mozartovi glasbeni bomboni; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli; 13.15 Zabavna glasba;
14.10	Glasbena tribuna mladih;
14.30	Z ansamblom J. Privška;
15.30	Intermezzo; 15.40 Recital flavtista F. Rupla; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Norveš-
12.30	Kulturna oddaja: 13-0°
njeniki neba; 13.30 Dnevnik; 'zg Tečaj francoščine; 17.00 ,,730 najmlajše: »Na dnu morja*!. Dnevnik: 17.45 TV za otroke. . štor in 18.15 risanke; 18 >	:a;
na oddaja; 19.15 Kulturna odaaJ3o
19.45	šport in kronike; „ Dnevnik: 21.00 TV priredba: ' lja kot vesoljska ladja; 22,0U rico Caruso; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
18.30	Odprta šola; 21.00 Dn fl nik; 21.15 Človek in okolje! Glasbena oddaja.
JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli: TV vrtec. ^ in krožnica. Osnove gospodar .. Uka: 10.40 Ruščina: 1100 Sp*" izobrazba: Od gline d". .Aina! 15.55 TV vrtec; 16.10	„
17.45	Tiktak: Snežna kralji^ Qb. n. del; 17.55 Risanka; zornik; 18.35 Festival v pa ^aj - I del; 19.05 Iz psihologije: ^ osnovnejše o nevrozah: 19.*» dobno gospodarstvo: Marketms ^ II. del; 20.00 TV dnevnik! Bledolični ubijalec — frf, ir0o: film; 22.25 Glasbeni noktu* Češki madrigalisti; 22.45 PorvJ
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček: dok^: tarec o Grčiji; 20.15 20.25 TV film: Otriox 5; sen na istrskem nabrežju.