Štev. 176.
? Ljubljani, t četrtek. 3. avgusta mil
Leto XXXIX.
sa Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej . S 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'—
V	spravi prejeman msseCno K 1*90
Pl i l rnmmm* Inseratl: ■mi n' icsi
Enostolpna petitrrsta(72 nun): u enkrat . . . . po 15 t za dvakrat . . , , „ 13 „ sa trikrat .... H tO „ na večkrat primeren popust.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, Izvzemšl nedelje In praznike, ob 5. url popoldne.
oar Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlfitvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8. tcu Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštno hran. račun št 28.511. — Upravnlškega telefona it 188.
3** Današnja številka obsega 4 strani. ^C
Kaj po mi?
Na svetovnem pozorišču se odigravajo zelo važni dogodki, kakšno vlogo pa igra pri tem naša monarhija, to Bog vedi. Napetost med Turčijo in Čr-liogoro zaradi albanskega upora postaja čedalje večja in utegne sc zgoditi, da bo kmalu Balkan v ognju. To so stvari, ki v prvi vrsti tangirajo Avstrijo in zato bi pač vsak rad vedel, kakšno stališče zavzema naša vlada nasproti dogodkom v osmanski državi. Avstrija ima protektorat nad katoli-I škimi Albanci in že to ji nalaga dolžnost se zanje zavzeti. Noben človek ne uvidi, kakšen pomen naj ima podpirali mladoturško krutovlado, ki je skozi in skozi gnjila .in razpada. Vrhtega je v turško-albanskom sporu najbolj angažirana Črnagora, čila slovanska državica, ki bi Avstriji bila zelo hvaležna za njeno diplomatično pomoč. Balkanskim Slovanom bi morala Avstrija stali vseskozi na strani in čuvali njihove interese. S tem bi naša država dosegla na jugu nekako moralno hegemonijo, ki bi tudi lc njej v prid bila. Mesto tega pa igrajo menda naši diplomati v Stambulu vlogo lojalnih, komodnili in pasivnih gledalccv.
Bavnotako jc glede Maroka. Nemčija in Francija hočeta meni nič tebi nič maroško vprašanje med seboj urediti, kakor da bi bile same na svetu. Avstrija pa ima v Maroku ravno take trgovinske interese, kakor Nemčija. Naš eksport v Maroku je med vsemi državami na četrtem mestu. Naše pa-robrodstvo se lepo razvija, Trst ima veliko prihodnjost, na Sredozemskem morju igramo lahko važno vlogo in vendar se naša država ne gane, da bi pokazala: Tudi jaz sem tukaj! V tem oziru je imel predsednik avstrijske zbornice dr. Svlvester prav, ko je 1. t. roes. v Solnogradu pred svojimi volilei povdaril, da mora Avstrija svojo pozicijo ob Sredozemskem morju varovati in jo utrjevati, ne pa ob tako važnih dogodkih kakor se odigravajo zdaj glede Maroka, stati ob strani. Če ne, se utegne zopet to-le zgoditi: Anglija bo sporazum med Francijo in Nemčijo najbržeje preprečila, ker Angleži od nekdaj mislijo, da so vsa svetovna morja njihova. Poslcdica bo, da se bo morala zaradi Maroka zopet sklicati evropska konferenca. Kakšno vlogo bo tu Avstrija igrala? Isto kot svoj čas v
TiHoiopčgvo m.
Bretonska povest. A. Lc Braz.
(Dalje.)
»Kako? Kaj pravite? — — — Carinski častnik da je tam storil smrt?« sem vprašal in lahek mraz me je iz-preletel.
»Da, v zimski noči, neki večer, ko jc bil dež in divjal vihar, se je zatekel neprevidno tja. Ves teden so ga zaman iskali. Slednjič so ga našle ža-njice mor°ke trave, ki so bile v Lezon-garjevi službi. Glava in trup sta bila zmaščena pod velikansko granitno skalo, le noge so bile pri mrliču nepoškodovane.«
»Grom in strela!« sem si mislil. »Čuden kraj, to je gotovo!-----Odkar ne pošiljajo carinskih stražnikov več s streli na oni svet, poskrbijo za to kamni.«
In tak čuden slučaj je bil vrhu tega še ta, da sem vedno in vodno slišal ime Lezongar s temi zgodbami o tihotapcih in nesrečah?«
»V spomin na nesrečo,« je. nadaljeval brodnik, »je dal treguignecški župan pritrditi na steno železen križ in Pokojnikova rodbina mu jc bila zato
Algezirasu: šla bo v ogenj za Nemčijo, imela pa ne bo nič od tega.
Tudi za nas Jugoslovane sta ti vprašanji, maroško in albansko, velike važnosti. Albansko zato, ker pomeni boj vseh krščanskih, v prvi vrsti slovanskih elementov na Balkanu zoper turško samovladje in ker bi srečna rešitev lega vprašanja pod avstrijsko egido imela za posledico, da naša država na, Balkanu zavzame prvenstvo kot zaščitnica jugoslovanskih narodov. Kaj bi to pomenilo tudi za avstrijske Slovane, ni treba posebič povdarjati. Kar pa sc Maroka tiče, sc tu nc gre samo za. šerifsko državo, ampak za to, hočemo li mi v sredozemskem obmor-ju zavzeti tisto pozicijo, ki nam gre po naravnem razvoju naših trgovskih interesov ali hočemo mirno gledati, da si to za nas tako važno interesno sfero razdelijo mod seboj Francozi, Lahi, Nemci in Angleži. Koliko pa pomeni okrcpljenje naše države v sredozemskem obmorju zlasti za Slovence in Hrvate, ki teže proti Trstu, emporiju avstrijske trgovine na Adriji, to jc na prvi pogled jasno. In zato sta dr. Šu-steršičeVa in Krekova interpelacija glede Maroka in Albanije na ministra zunanjih zadev bili nujno potrebni. V obeh slučajih gre za to, da se naša Avstrija pokaže, in lo je naravno tudi v korist avstrijskih Slovanov, za katere je močna Avstrija neobhoden pogoj za naroden in narodnogospodarski napredek.
Kolera y Trstu.
Trst, 2. avgusta 1011.
Na m eislništ ve n i podpre d se d n i k grof Henrik Attems jc danes v spremstvu deželnega sanitetnega referenta dr. Emila pl. Cclcbrini obiskal mestno infekcijsko bolnišnico in oddelek za kolero pri Sv. Mariji Magdaleni. Na licu mesta ju jc sprejel župan dr. Valo,-rio, mestni fizik dr. Costantini in ravnatelj zavoda dr. Anton Markovič. Na-mestništveni podpredsednik se je o napravah in ravnanju z bolniki jako laskavo izrazil.
Komisija sc je nato podala v vilo Sarforio, kjer so internirane osebe radi opazovanja. Tudi tu se jc ugotovil vzorni red.
Med tem, ko se obrača, zasebnemu uradniku Cezarju Kolin na bolje, je bil včeraj zvečer nanovo naznanjen slučaj aztatske kolere pri 231ctni imeji-teljici zloglasne hiše v starem delu mosta, (Via Vitelli 2), Romildi Colognati,
zelo hvaležna. Imel je, to za neke vrste pokoro, o kateri je mislil, da .jo jc dolžan, ker so njegovi predniki bili naredili ta podzemeljski hodnik.«
»Ah, kaj gre do Treztela, ta podzemeljski hodnik?«
»Nekoč da, tedaj je vezal otok z grajščino. Toda za časa. grozovla.de sc je baje. skrilo v njem nekaj duhovnikov, kakor sc pripoveduje, da bi tam počakali ladjo, ki bi jih prepeljala na, Angleško. Toda. vohun jih jc, izdal, takoj so sc vzdignili treguignecški rodoljubi v dveh trumah, eni v Tome, drugi v Treztel, in so raztrelili s sodčki smodnika na vsakem koncu hodnika velik dol oboka. Tako zazidani duhovniki so umrli lakote po dolgem, strašnem smrtnem boju. Bilo jih je trideset. —-— — So dandanes pripovedujejo stari ljudje, da sc sliši, če sc vozi ladja ponoči mimo najskrajnejše točke otoka, kako rožlja njih trideset kostnjakov in kličejo njih prestrašeni glasovi v naporu cerkvene pesmi: »Miserere mei, Domine! Miserere mei!«
»Kar se tega tiče, je vse gola resnica,« ga. jc prekinil Paranthoen, drugi mornar, majhen, šele osemna jst leten fant. ».laz sam sem žc slišal ta .obrežni miserere,' kakor mu pravijo, z lastnimi1 ušesi, če dovolite, gospod poročnik.«
»Beži,« sem dejal jaz, »kak šaljivec ie bil!« ----
katero so prepeljali v izoliran oddelek bolnišnice Sv. Magdalene.
Ona ženska v Kopru, o kateri sejo zatrjevalo, da ima aziatsko kolero, ni bolna na tej epidemiji.
Mestni magistrat jc izdal ukaz, da sc imajo prodajati figo lc do solnčnega zatona, kar velja za tržne prodajalke. Prestopke zoper lo odredbo se bo kaznovalo z globo 100 K oziroma z zaplembo blaga in odvzet jem tržno licence.
Poleg slučaja Romilde Cologna, je bakteriološka preiskava dognala, da se gre v slučajih 131etne Marije Cipron in Pavla Hoscheb, za kolero. Neka Colognati i, ki jc sinoči obolela, ni bolna na aziatski koleri, temveč na navadni gastro enteritis.
Na koleri je sedaj v Trstu bolnih 10 oseb. V vili Sartorio sc nahaja 32 oseb, katero so lc v nadzorstvu radi katerihkoli stikov z bolniki.
Vseh slučajev jc -sedaj po smrti Chiccija, 23.
Mornar Manguso iz ladje »Brandi-era Mora«, jc popolnoma ozdravil. Radi varnosti ga pa držo v v ili Sartorio. Ker je Manguso regnikolo, ga bo italijanski konzulat poslal v domovino.
PAPEŽ BOLAN?
»Berlinor Tageblalt« poroča iz diplomo tičnih krogov, da jo zdravstveno Stanje papeža zelo rosno. Papež boleha na močnih srčnih slabostih, ki so jih pri -njem konslatirali zdravniki.
TURŠKA OBOROŽEVANJA.
Turški vojni minister, ki sc žc več dni mudi v Londonu, jc poveril neki skupini angleških kapitalistov gradnjo prvega turškega dreadnoughta, ki bo imel 23.000 ton in kateremu bo meseca, marca sledil drugi.
REVOLUCIJA NA HA ITT JU. Predsednik repubb"ke se udal vstašem.
Por t au Prince, 3. avgusta. Predsednik Simon jc včeraj zapustil z družino Port au Prince.
New-York, 3. avgusta. Ko sc je predsednik Simon ukrcaval na ladjo, .ie tolpa napadla policijsko stražo, pri čemur je bilo 5 ljudi Ubitih in 6 ranjenih.
MAROKO.
Glede zahtev Nemčijo v maroškem vprašanju se poroča, da zahteva Nemčija gotov del francosko kolonialne posesti, nc da bi sama odstopila, kak košček nemške zemljo. Dalje želi Nemčija. da sc sklenejo s Francosko gospo-
»Oprostite, gospod poročnik, toda glas jc prihajal ros iz globin, iz peska pod menoj. Bilo jc za časa oseke proti d v cm zjutraj, in kakor daleč sem mogel videti troztčlsko obrežje, jc bilo prazno.«
»In potem. Paranthoen?«
»Bog ve, da sem jo migi o od kuril ... V naših službenih predpisih ni pač nikjčr pisano, da smo dolžni sc brigati za, stvari, ki sc tičejo onega sveta, kaj ne, gospod poročnik?«
Jaz sem sc navidezno nasmehljal njegovemu odgovoru in naša zabava je nehala pri tej točki. Vrhutega smo tudi ravno dospeli dO kraja, kjer smo sc mislili ustaviti, do ozkega, iz surovo obdelanega kamenja sestavljenega pomola.
»Dovolim vama, da do poldne ribarita v zalivu,« sem dejal svojima spremljevalcema.
In ko sem ju na ta, način za par ur odslovil, sem sam začel korakati kvišku po skalnati stezi, ki je končala ob vhodu v podzemeljski hodnik.
VI.
Ko sem si izbral Tome za cilj svojega. izleta, sem nehote ugodil skrivni želji, videli treztelske bregove šc enkrat, dasi lc od daleč.. Vrhutega mi je bilo prav po godu. da bi tudi od svoje strani lahko izzival uodol;o iz sanj
dansko- in trgovsko-politične pogodbe splošnega značaja. Tretja zahteva, ki sc stavi od nemško strani, jc zagotovilo gospodarskih pravic v Maroku.
ANGLEŠKO OBOROŽEVANJE.
Londonski »Ne\vs« poroča, da vlada v vseh angleških mornariških skladiščih pomnožena delavnost. V ladjedelnici v Dcvsnportu dela noč in dan do 10.000 ljudi.
ALBANSKO VPRAŠANJE.
iz Celin ja prinašajo dunajski časniki brzojavko listu »Neue Fr. Presse«, v kateri sc izjavlja, da črnogorski kralj nc želi vojne, ako pa so mu vsili od strani mladoturkov, bodo našli starega leva, pred vhodom v njegovo votlino. — Iz Carigrada poročajo: Turški poslanik v Celin ju izjavlja, da so Malisori sprejeli vso ponudbe od strani turške vlade, tako da ni nobenih diferenc več. Ako sc pa Malisori kljub temu nc povrnejo v svojo domovino, jo temu kriva edino Črna gora. Porla, bo iz tega izvajala skrajne konsckvcncc.
Dnevne novice.
»Pokret« je pri Hrvatih lo, kal pri nas »Slov. Narod« in »Jutro«; vezi med našimi in hrvaškimi liberalci so tudi tako ozko, da vselej zakriči tudi drugi, kadar sc onemu na prste stopi Krvavo klobase dola »Pokret« že nekaj časa iz kranjskega »klcrikaliznia;, n jegovega nasilja in strahovlade, obroku-je dr. Šusteršiča, da je tak, kakor je gotova koalicionaška gospoda, ki jc suženjsko služila Tomašiču in Khuen lle-dervar.vju, dokler jc od obeh dobivala to, kar so nujno potrebovali — nc Hrvatic, marveč razni njeni kolovodje; seveda sc »Pokret« zaganja tudi v istrske poslance, ker niso hoteli biti več žepni robec v fraku dalmatinskega hofratovstva ter se končno kot svobodni in pošteni možje pridružili tisti vrli četi jugoslovanskih poslancev, ki čvrsto in ponosno dviga prapor naših pravic in ki v političnem boju pozna samo eno neuklonljivo geslo: Vedno naprej! Ne prihaja nam seveda na misel, da bi »Pokretu« zamerili, da nas nima rad in da jc zlasti zadnji čas tako popadljiv nasproti nam: saj vemo, kje reveža za njegovo stranko čevelj žuli! Silen udarec jo za koalicijo sporazum pra-vašov; upala in snubila jc pravaše, da sc za bodoče volitve sklene kompromis —- lak seveda, da bi ona prišla v sabor kakor najmočnejša stranka, s katero bi potem moral ban Tomašič znova za-
prejšnje noči in kljuboval zaščitnici tihotapstva, na tistem kosu zemljo, ki ji jo bil nekdaj posvečen. 7.c naprej sem sc otroško veselil, da bom lahko njen poguben \pliv na razvalinah njenega svetišča, teptal z nogami . . . Toda od odkritij mojih dveh spremljevalcev sc jc moja, veselost razgubila. Čutil sem sc zopet tako potrtega, kakor zjutraj, ko sem se vzbudil iz svojih težkih sanj. Tisoč zmešani h misli me je vznemirjalo. Nahajal sem sc med strahom pred nečem neznanim in potrebo priti do jasnosti. Kajti dasi je ležal otok prccl menoj v jasni solnčni luči, sem ga videl sedaj vendar v neki tragični svetlobi. Slutil sem neko strašno skrivnost, ki jc plavala nad mano, in čutil sem, da sc igrani ne lc s svojim življenjem, ampak tudi — in to mi jc bilo šc dražje — z usodo svoje mlado ljubezni, če hočem dospeti do jasnosti. Kaj je pomagalo! Nepremagljiv nagon me jc gnal naprej do odkritja. Bil sem kakor pes, zapo-den na. sled, ki ji sledi, nc da. jo pusti na stran, kamor ga vodi nos. In naj me ta pot pelje do konca mojega bitja — toliko slabše — naj velja, kar hoče, odslej je bilo moje geslo le: »Naprej!«
Tako torej tudi nisem sledil s travo porasli stezi, ki jc peljala krog čeri k zapuščenemu svetišču. Podzemeljski hodnik jc odpiral v isti višini z obrežjem svoje zevajoče žrelo, ki jc bilo vse

ZDRAVILIŠČE PYRMONT POGORELO.
četi pogajanja . k In potem bi koalicija zopet postala vladna stranka in bi uživala vse dobrote vladne mize — zastopanje narodnih koristi pa bi prepustila pravašem. Toda pravaši predobro poznajo koalicijsko gospodo. Privolili so v kompromis le pod pogojem, da se koalicija obveže na izvajanje proti-vladnega programa tudi po volitvah — v saboru. Na to pa vladeželjna koalicija seveda ni hotela pristati in po načelu: reci mu, da ti ne poreče, je začela dolžiti pravaše vladinovstva. Ko sta se na to še zedinili obe pravaški stranki — je koaliciji šel zadnji up po vodi... Kaj čuda, če v tem neprijetnem položaju svoje stranke »Pokret« sedaj črno gleda in brca krog sebe ter se oklepa slovenskega liberalizma, ki mu je po duhu in po srcu brat. Naj si postaneta enaka tudi po — usodi!
-i- Naš župan v Litiji. Včeraj je bil od litijskega okrajnega glavarstva slovesno zaprisežen novi litijski župan gosp. O r o s l a v B r i c. Zapriseženi so bili tudi novi svetovalci.
Na češki katoliški shod v Olo-mucul Gospodje, ki bi se želeli pridružiti slovenski deputaciji na češki katoliški shod v Olomucu, ki sc vrši v dneh 12. do 15. avgusta, naj nemudoma pošljejo svoje naslove našemu uredništvu.
4- Sijajen napredek orlovske organizacije. Češki katoliški narodni poslanec Šramek je imel te dni v Rajhrade shod, na katerem je povedal, da je na Moravskem, v Šleziji in na Nižjem Avstrijskem že 7000 čeških Orlov.
-f- Nagla izprememba. Kdo ne pomni, kakšno glorijo so kranjski liberalci še ne pred enim letom počenjali, ko je kaplan Kopitar ustanovil na Kočevskem izobraževalno društvo in imel zavoljo tega z Nemci opravka. »Narod« in »Jutro« /sta o njem pisala uvodne članke, ga slavila kot najidealnejšega slovenskega duhovnika, ga. proglasila za narodnega mučenika, ko pa ga jc škof prestavil, so ga ribniški Sokoli nosili nr. ramah, liberalni listi pa ga. slikali kot žrtev brezdomovinskega klerikaliz-ma. Zdaj pa beremo v ravno istem »Narodu« in »Jutru« skoro vsak dan naj-ostudnejše napade na ravno istega kaplana Kopitarja, ki v Leskovcu pri Krškem izvršuje svoje dušno - pastirske ddžnosti tako kakor na Kočevskem, le s tem razločkom, da je tam imel za nasprotnike Nemce, tukaj pa liberalne Slovence. Pred nekaj meseci še naroden mučenik, je danes izvržek vsega človeštva. Iz tega lahko vsak razvidi, Koliko je vredna liberalna pohvala. Toliko kot liberalci, namreč nič.
Odlična gosta. Včeraj, sta naše uredništvo obiskala profesorja. P. Me-tod Ustičkov in P. Martin Jugic iz Carigrada. P. Metod je ein pravoslavne družine iz severne Macedonije; na čudovit način je postal katoličan in katoliški duhovnik vzhodnega obreda. Odlikuje se po vsestranski izobrazbi, po ljubeznivem značaju in po pisateljski spretnosti. P. Metod je najodličnejši bolgarski katoliški pisatelj; njegovo najnovejše delo je globoka in izvirna bolgarska apologetika. P. M. Jugie iz reda asumpcioniistov, redovni sobrat P. Metoda, je po rodu Francoz; že več let deluje kot profesor bogoslovja v Carigradu. Napisal je mnogo znanstvenih del o vzhodni cerkvi; vsled svoje učenosti je postal tudi član ruskega arheo-logičnega instituta v Carigradu. Ocllič-
zarastlo s srobotovim in trnjevim gr-mičjem. Zdelo sc mi jc, da me gleda s čudno temnimi, svetlikajočimi se pogledi. Šel sem proti njemu. »Bog in križ božji, zdaj velja!« sem mrmral kakor brodniki, ko se zaupajo temnim močem elementov. — In vstopil sem. Nenadni prehod iz slepeče solnčne luči 5una.j v ta. votlinski polumrak mi je začetkoma branil kaj razločiti. Ko sem se mu pa po par minutah privadil, sem videl dovolj, da sem dobil nagel pregled čez ves prostor. Izredna trdnost zidov-ja je vzbudila takoj mojo pozornost. Lahko bi bilo misliti, da jo to delo ci-klopov. Zidovi so bili postavljeni iz velikanskih kamnov in zvezani z neminljivim cementom. Če so se tu in tam nekateri teh kamnov spustili od obokanega. stropa, jim je gotoVo kdo na umeten način pomagal do padca.
Eden teh ka,mnov je imel obseg nagrobnega spomenika na naših pokopališčih. Ker je bil nalašč zvaljen na levo proti steni in ker jo bil železni križ, o katerem je govoril moj brodar, pritrjen ravno nad njim, se mi je zdelo, da. jo tisti, ki so je odkrušil zato, da je mojega predzadnjega prednika izpremenil v mrtvo, krvavo truplo. Na steni je bil napis s črkami, ki so bilo nekoč belo. (Prižgal sem vžigalico, da bi ga prebral.
Tam je bilo pisano:
Pierre—Louis Mathorel,
Lieutenant de« Donanes.
Pretekli torek zjutraj je pogorelo v Pyrmontu, enem najlepših nemških kopališč, kjer je sedaj nad 5000 leto-vrščnikov, zdraviliško poslopje, ki je bilo zgrajeno šele pred par leti. Gostje so sc vsi rešili iz gorečo stavbe. Pyr-montsko zdraviliško poslopje, ki jo krasna stavba v moderni renesansi, je pustil zgraditi vladajoči knez Wald-
no gosta sta se dva dni mudila v Ljubljani; danes sta odpotovala v Zagreb.
-f- Socialna demokracija je, kakor znano, najbolj širokoustna stranka na svetu. Socialni demokrati so obetali, da bodo oni in edino le oni rešili narodnostno vprašanje v Avstriji, ha hali so se s svojo mednarodno solidarnostjo in pri vsaki priliki kazali na »milijone in milijone«, ki stoje za socialno-dcmo-kraško stranko edini brez razlike narodnosti. Zdaj pa se ravno socialni demokrati najbolj med seboj koljejo. Kako je avstrijska socialno-dcmokratična stranka že razdrta, spričujejo sodrugi sami. Zadnjič je sodrug Bauer v »Kampfu« tožil, kako cla edinstvene socialno-demokratične stranke v Avstriji sploh več ni, zdaj pa piše o tem sam Kautsky, prvi znanstvenik socialno-demokratične stranke. Pravi, da se vrši v avstrijski socialni demokraciji »proces razkrajanja, ki bo nekega lepega dne privedel do katastrofe, tako da bi bilo boljše, čo sc stranka odkrito raz-druži«. Ivautsky vidi v teh pojavih »konec pravega socialističnega mišljenja v avstrijskem proletarlatu«. — Tako daleč je torej že z avstrijsko socialno demokracijo, pre j pa vedno taka ■smešna baharija. »Zarja« to svojim rdečim ovčicam skrbno zakriva in se rajše bavi z argentinskim mesom ter s S. L. S., glede katere jo zelo skrbi, ali bo v vladni večini, ali no. »Zarja« naj nas pusti, da bomo sami zase skrbeli, rajši naj se bavi z dogodki v lastni stranki, ki jih sam Kautskv imenuje katastrofalne.
-f- »Mladost« izide z ozirom na važne odredbe, ki jih je spričo mladeni-škega tabora ta teden pričakovati, mesto 5. t. m. prihodnji teden v soboto.
~r Duhovniške izpremembe v goriški nadškofiji. Preč. g. Ivan Roječ, ■semeniški prefekt, je imenovan za žup-nega upravitelja v Ajdovščini, odkoder pride č. g. Al. N o v a k za prefekta v centralno semenišče. Someniški duhovnik č. g. Anton R u t a r je imenovan za prvega kaplana v Tolminu. Prvi tolminski kaplan č. g. Krištof Tomšič
Est decedš ici lo 17 marš lSii Paix ti son 3me.
(Pierre—Louis Mathorel, Carinski poročnik, Je umrl tukaj dne 17. marca 184i Mir njegovi duši.)
Mathorel "? — — —Spomnil sem se, da sem poznal v Perrosu častnika s tem imenom, s katerim sc je moj oče, bivši kapitan, rad pogovarjal in zabaval. Bil je carinski uradnik slare šole, strog proti sebi in proti drugim. Z velikim ponosom je kazal svoj službeni samokres, s katerim je ,izpovedal' petnajst tihotapcev. Lahko si verjel vsaki njegovi besedi, bahati se ni imel navade. Gorel je ves za svoj poklic in ga izvrševal s pravo strastjo, ki je polagoma narasla v neke vrste hladnokrvno bes-nost. Najtemnejše, najviharnejše noči so ga našle skritega kje za kako skalo na, preži. Če je bil ta Mathorel isti, čigar nagrobni napis som ravnokar bral in jaz pravzaprav nisem dvomil o tem niti za hip — kako naj človek misli, da bi človek njegove vrste bil tako neumen in iskal v votlini zavetja.le zato, ker je bil zunaj viher! — On — in da bi iskal zavetje! Ah, neumnost! Ali si ni izbral ravno najslabše vreme, da se je potikal po obrežju? In ni bil dal ravno on značilnega odgovora, ko ga je nekdo dražil, da jc samec: »Oženiti se? — Toda sa.j sem že. Moja žena jo vihra —--Dalic.
očka in Pyrmonta. V njem je hotel, cela vrsta sijajno opremljenih dvoran, verand in teras, ki vodijo v velik senčnat zdraviliški park. Največjega pomena pa so kopališke naprave, ki so bilo pač najelegantnejše in najrazkoš-nejše te vrste v Nemčiji. Pri požaru ni bil nihče ranjen. Vzrok požara jc bržkone električni kratki stik.
je imenovan za vikarja v Ponikvah. Drugi tolminski kaplan č. g. Štefan pl. P o s a r e 11 i pride za vikarja na Gradišče. Novomašnik č. g. Hcktor Car-1 e t postane kaplan v Ročinju. Novomašnik č. g. Ivan Kodrič pride za kaplana v Kobarid in bo oskrboval Trnovo. Kobariški kaplan č. g. Anton G e r b c c je imenovan za kurata v Mimik. Novomašnik č. g. Fr. 'Pahor je imenovan za drugega kaplana in provizoričnega kateheta v Komen. Novomašnik č. g. Iv. Pišot jc imenovan za prvega kaplana v Cerknem. Dosedanji cerkljanski kaplan č. g. Ivan K o s je imenovan za kaplana v Devin. Devinski kaplan č. g. Fr. Š v a r a pojcle za vikarja v šempolaj. Novomašnik č. g. Andrej B u sij a pride za kaplana v Solkan. Iz Solkana je premeščen č. g. Ciril Z a m a r za kurata v Bilje, odkoder pojde č. g. Jožef Abram za vikarja v Obloke. Semeniški duhovnik Vinko Š t a u t a je imenovan za kaplana v Volee. Iz VolC jo premeščen kaplan č. g. Jožef God nič ml. za vikarja v Ravnico.
— Dve preiskavi pri enoletnih prostovoljcih v Trstu. Kakor je »Slovenec« že poročal, imeli so letos enoletni prostovoljci cele divizije skupa j vaje v Bazovici pri Trstu. Zadnji večer zbrali so se mažarski in laški enoletni prostovoljci, da se poslovč. Pri tej priliki so baje oblivali kip našega cesarja z vinom. Čujemo, da jc temu sledila preiskava. Eden laških jirostovoljccv je pobegnil čez mejo. Iz Vidma je brzoja-vil glavni vojaški straži v Trst, da je dospel čez mejo brez zaprek. Ta preiskava baje ni še končana, a sledi ji menda še sledeča: Prod štirinajstimi dnevi sprehajali so se trije častniki ob morju na pomolu. V enega od teh se obclregne neki laški podanik. Ko ga častnik radi tega posvari, reagira na to laški podanik z vso surovostjo tako, da ga je častnik oklofutal. Na hip je bila zbrana velika množica, ki je pričela žvižgati in se potegnila za laškega podanika. Med to množico so sc baje nahajali tudi laški prostovoljci, ki so baje tudi pomagali množici z žvižganjem. Temu sledi sedaj baje preiskava. O uspehu obeh vam ob svojem času sporočim. Dovoljena naj mi bo sledeča opazka: Če sta ta dva dogodka resnična, ako laški enoletni prostovoljci za-vzemljejo proti našemu vladarju in proti avstrijskim častnikom celo v vojaški suknji tako stališče, kaj naj pa pričakujemo od laških visokošolcev, ki bi bili na laški univerzi v Trstu? Samo ono zdravilo je proti temu in to je: Tržaškim Slovencem slovenske šole! Koliko poitalijančenih Slovencev je med laškimi enoletnimi prostovoljci! Ime onega, ki je pobegnil, končuje sc na »čič«. Ko bi imeli tržaški, oziroma primorski Slovenci zadostno število šol, omejilo bi se poita-lijančevanjc, kar bi gotovo ne škodovalo avstrijski misli. Italija se pripravlja na napad; naj skrbi naša država, da jo ho odbila. To pa se zgodi le tedaj, čo bomo dobro ob meji zavarovani. Zadovoljno slovensko ljudstvo bo najboljše jamstvo, da se Italiji ne uresničijo njene željo!
—	Zunanje gg. podporne člane »Ljubljane« lepo prosimo, da v bližnjih dneh blagohotno poravnajo udnino za leto 1911. Kmalu se prične nova sezona, v kateri bo treba izvršiti nove načrte.
—	Smrtna kosa. Iz Doline pri Trstu nam poročajo: V soboto, dne 29. m. mes., je umrla mirno v Gospodu ,po kratki bolezni previdona < sv. zakramenti snloSno spoštovana gdCna. Ma-
rija Zupan, sestra preč. msgr. Jožefa Zupana, dekana dolinskega. Preč. monsignoru in blagim sorodnikom naše globoko sožalje nad bridko izgubo blage sestre in dobre ljubeznjive tetke! Počivaj sladko v Gospodu!
—	Kolera v Pulju. Vsled nekega sumljivega slučaja obolenja na nekem došleni parniku, so podvržene vse v Pulj došle ladje petdnevni preiskavi.
—	Združena v smrt. Iz Opatije po-ročajo: Te dni sta se pripeljala v Opatijo mlacl in gospod in mlada dama, Mislili so, da sta novoporočenca na že-nitovanjskem potovanju. Najela sta čoln in odveslala na morje. Ker ju ni bilo nazaj, šli so preiskat njuno sobo. V sobi je policija našla na listku za-pisano: »Sva iz Češkega in ker se nama delajo zapreke radi poroke, hoCeva združena umreti«. Doslej niso dobili ne čolna, ne trupel.
Zaboj z mrtvaško glavo sta našla v Trstu Robert Grusovin in Franc Hals na stopnicah pomola Sartorio, ki vodijo v morje. Glava je bila povita v temnovišnjovo platno, znotraj pa v dva časopisa z datumom 31. julija in 1. avgusta t. 1. Glava je morala ležati kakih šest tednov v vodi, kakor se sodi po trohnobi. Gre se za glavo moža od 20 do tO let. Sodi se, da je glava kakega ponesrečenca izza burne noči 15. junija. Vendar pa je čudno, kako je prišla ta glava v omot.
—	Utopljenko, neko okolu 20 let staro natakarico so včeraj pri Kresnicah potegnili iz Save.
—	Imenovanje. C. kr. namestnik v Trstu jo imenoval za policijskega komisarja concipista Mezza v Pulju in dr. Arturja pl. Sterlini v Trstu; konceptna praktikanta Gustava Puis v Trstu iti Josipa Zoreč v Zaclru pa za provizorič-na koncipista.
—	Novi falzifikati po 10 K. Pozna se jih na tem, cla nimajo številke in serijo ter podpisov. Ti faizifikati so sploh jako slabo napravljeni.
— Nagle smrti je v Trstu umrla 441ctna Pavlina Maršič.
—	Lačni tatovi. Ko je gostilničar Kari Giovanella zaprl svojo gostilno »Giovanella« v Trstu, so se utihotapili v gostilno neznani tatovi ter brskali po predalih za denarjem. To pot so imeli smolo, ker niso dobili več kot 20 K. Iz jeze so gostilničarju poškodovali opravo in pokradli veliko salam, mesa itd,, kar so našli v kuhinji in spravili na prosto. Tudi so pobasali veliko cigaret in en samokres. Med tem pa, ko so hoteli odnesti plen, t-o iz strahu pred šumom, ki so ga slišali vse popustili in zbežali; odnesli so le okrog 20 K denarja, katerega so vzeli iz igralnega aparata.
—	80,000.000 za alkohol izda vsako leto prebivalstvo Hrvaške in Slavonije; alkohol požre torej na Hrvaškem v enem letu več, nego znaša triletni avtonomni proračun dežele. 15. t. m. se vrši v Zagrebu protialkoholni sestanek, kjer se bo razpravljalo o hrambi proti groznemu sovražniku ljudstva.
—	Mizarji štrajkajo v Osjeku; spor je nastal vsled plač. Štrajkujočih je krog 300.
—	Izgnana rdeča delavska vodite« lja. Radi revolucionarne politične agitacije sta iz Bosne in Hercegovine izgnana bivši predsednik želozničarske zveze v Sarajevu Milan Dragovič in sedanji predsednik iste zveze Anton Ve-ronesč. S svojim ščuvanjem sta povzročala večne štrajke železničarjev. Socialistično delavstvo je vsled izgona, teh dveh uprizorilo demonstracijo proti vladi, a je bilo hitro razgnano.
—	Deček ponesrečil. S Kresnic po< ročajo: Pri železniškem prehodu v bližini čuvajnice št. 615 med Kresnicami in Litijo sc je v torej zvečer dogodila grozna nesreča. Okoli 8. zvečer je sin kmeta Nžoka iz Poljan, star okrog 25 Jot, vozil čez železniški prehod. Takoj za prehodom se začenja hud ovinek in za njim strm klanec. Vsak voznik mora na tem mestu povečati svojo previdnost in pozornost, ker drugače je takoj nesreča za petami. Stari, dovolj pametni Nžok pa je sedel pijan od zadaj na sori in pustil, da je držal vajeti njegov bratec, komaj kakšnih 10 let star fantek. Konji so po klancu zdirjali, fantku so se zapletli vajeti med noge in ga potegnili pod težko obložen voz. Kolesa so šla črez njegove pnsi in nezavestnega so ga po dolgem času prenesli v čuvajnico št. 615, kjer je kmalu izdihnil.
—	Grozodejstva pijanega gozdnega adjunkta. V Vukovaru se je mladi gozdni adjunkt Štefan Masura tako napil, da so ga prijatelji prinesli v stanovanje gozdnega uradnika Vranika, Masura se je Vraniku zahvalil za gostoljubnost s tem, da ga je hotel zabosti z lovskim nožem, katerega mu je p« Vranik izvil. Masura je nato streljal na Vranika, ki mu jo ušel na cesto. Masura jc nato streljal iz okna za Vrani-kom, na nekega na cesti stoječega
tdravnika in na več policistov. Vse je ranil. Neki policist se je zgrudil smrtno zadet v prsi in vrat. Došli orožniki io pozvali Masuro, naj se uda. Masura je pa dvignil puško ter je hotel na orožnike streljati. Orožniki so oddali salvo In Masura se je smrtno zadet mrtev egrudil.
—	Hrvaška šolska Matica. 1. t. m.
fe osrednji odbor za narodni blagdan imel v Zagrebu sejo, na kateri se je razpravljalo vprašanje ustanovitve »Hrvatske Matice školske«; v »Matico« naj bi se strnila vsa dosedanja šolska društva in klubi sirom hrvaške zemlje: Klub Ciril - Metodovih zidarjev v Zagrebu, istrska družba sv. Cirila in Metoda, Ljuclevit Gajevo društvo v Reki, Napredak v Bosni in Zrinji - Franko-panski klub. i. t. m. je v to svrho zopet sklicana seja, h kateri so povabljeni tudi predsedniki vseh kulturnih društev in pokrovitelj narodnega blag-dana župan Iloljac. — Dohodki narodnega praznika so donesli, kolikor je dozdaj znanih uspehov, nad 64.000 K čistega.
—	Poskušen samoumor radi nesrečne ljubezni je izvršil v Trstu 231et-ni Karol Wediak; radi bede pa Franc Rudolf. Oba so prepeljali v bolnišnico.
—	Solnčarica Je zadela v Trstu kramarja Antona Vouk iz Rocola pri Trstu. Rešilna postaja mu je clala prvo pomoč.
—	Avtomobil je povozil v celovški okolici ubogo Ivano Tiefenbacher, ki je obležala na cesti mrtva. Avtomobil je bil z Dunaja.
—	Častniki ne smejo v Italijo. Vojno ministrstvo je odredilo, da ne da dopusta častnikom, ki bi želeli potovati v Italijo, ker je nevarnost, da se kolero še bolj zanese v Avstrijo.
—	Slavnost koroških narodnih noš bodo priredili v Celovcu 27. in 28. avgusta.
—	Kaznovana voznikova nepremišljenost. Iz Laz poročajo: Neki voznik je pripeljal k Savi voz, v katerem sta bila vprežena dva konja. Voznik je šel v gostilno, konja ista jo pa sama krenila proti Savi, meneč da gresta na brod. Nakrat sta bila konja v Savi, preko katere sta plavajoč vlekla voz. Ko sta bila že skoro pri drugem bregu, zašla sta nakrat v vrtinec, ki ju je potegnil nazaj v reko, v kateri sta utonila.
—	Zrakoplovne polete v Zagrebu uprizori g. Čermak na Merčepovein aeit>planu dne 6., 14. in 20. t. m.
—	Aviatični poleti v Trstu. Včeraj so se nadaljevali pri Žavljah poleti s potniki. Kot prva je poletela v zrak neka dama, gdč. Eliza pl. Sigmund z aviatikom Fisclierjem na. njegovem Farman- aparatu. Aviatik Mannisscro je poletel 1200 m visoko. To višino je dosegel v šestih minutah. Tudi Legag-neux je izvršil par poletov.
—	Ubil se je pri trganju planink na Stolu 21 letni tovarniški delavec .Tože Zupan s Potokov, občine Koroška Bela. V nedeljo, 30. julija., je šel z doma sam in v sredo, 2. avgusta so ga našli mrtvega z veliko rano na glavi in zlomljenimi rokami in nogami. Pokopan jc bil na Koroški Beli.
—	Uporaba policijskih psov pri orožništvu. Deželnobrambno ministrstvo je v nekem ravnokar izdanem odloku odredilo, da se smejo posamezne orožniške postaje poslužiti policijskih psov, ako se gre za nujne in važne slučaje in ako je pričakovati od uporabe policijskega psa uspehov. Orožniške postaje imajo izposlovati policijske pse v določenih postajah s policijskimi psi, na kar se voditelj psov takoj napoti na lice mesta, kjer se hoče uporabiti policijske pse.
Ljubljanske novice.
lj Seja glavnega odbora za katoliški shod jugoslovanske mladine l>o
jutri ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«. Vsi gg. odborniki naj se velevažne seje gotovo udeleže.
lj Ljudski oder priredi v četrtek, dne 10. t. m. ob 7. uri zvečer javno predstavo s kulisami, meblemajem, električno razsvetljavo in vsem oderskim aparatom. Pokazali se bodo najrazličnejši svetlobni efekti, prirejeni po najmodernejših gledaliških zahtevah; stavila se bo scenerija, bodisi arhitekto-nična ali pokrajinska, v vseh raznovrstnih Slikah in premembah. Ker je za petje in godbo v odmorih preskrbljeno in se vrši večer pri pogrnjenih mizah, se je nadejati prav prijetne zabave. Vstopnina za osebo 1 K.
lj Opozarjamo ljubljanske somišljenike na vrtno veselico Šentpeterske-ga prosvetnega društva, v nedeljo, dne 6. avgusta, na vrtu g. Flegarja na Zaloški cesti, nasproti deželne bolnišnice. Pri veselici sodeluje prvič v Ljubljani godba telovadnega odseka Orel od D. M. v Polju; godba šteje 24 fantov-igrnl-cev, ki so dosegli s svojo pridnostjo že
do sedaj velik napredek. Ob tej priliki
nastopi tudi prvič pevski zbor Šentpe-terskega Orla, ki nam zapoje Orlovsko himno, zloženo na besede g. dr. Evgen Lampeta. Tudi društveni mešani zbor nas bo presenetil z dvema novima domačima skladbama. Nasmejal se bo tudi vsak lahko! Na sporedu so trije šalospevi, ki jih bodo uprizorili znani šaljivci gg. Masič, Vrančič, Peterlin, Velkavrh in Pajk. Gostilničar bo pa preskrbel dobro pijačo in ceno in tečno hrano. Torej oni, ki hočete preživeti Iie-deljo v veselju in zabavi, pohitite na vrtno veselico Šcntpeterskega prosvetnega društva! Čisti dobiček je namenjen zgradbi novega društvenega doma, zato pričakujemo velike udeležbe. V nedeljo, Ljubljančani, gremo vsi na l o veselico.
lj Nova maša. V nedeljo 6. avgusta bo imel pri Sv. Jakobu ob 9. uri dopoldne slovesno prvo sveto mašo č. gosp. Andrej Nartnik, novomašnik tržaške škofije. Rojen je bil v Notranjih Goricah, župnija Brezovica pri Ljubljani. Pridigoval mu bode č. g. dr. Josip Jerše.
lj Liberalna surovost pred sodiščem. — Predsednik š šenskega političnega društva »Vodnik« obsojen.
Včeraj popoldne se je pred ljubljanskim okrajnim sodiščem obravnaval zopet slučaj liberalne surovosti, ki se je pokazala v popolni luči dne 11. junija na znanem shodu v gostilni gosp. Zajca v Zgornji Šiški. Predsednika liberalnega političnega društva »Vodnik« v Šiški, znanega Seidla, ki je tudi na onem shodu kazal svoje zmožnosti, je tožil g. Janko Babnik zaradi razža-ljenja časti in lahke telesne poškodbe. Janko Babnik je bil sklicatelj volilnega shoda S. L. S., ki je bil sklican na nedeljo, 11. junija, popoldne v Zg. Šiški v gostilni pri Zajcu, ter je takrat pomirjeval Seidla, ki je z večimi drugimi svojimi enakovrednimi tovariši udri v gostilno, da bi razbil shod volilcev S. L. S. Babnik jc popolnoma mimo govoril nasproti Seidlu, ta pa je začel v veži gostilne ves divji mahati okoli sebe ter vpiti nad g. Babnikom: »Ven ž njim!« Nato je pograbil g. Babnika, udaril ga s pestjo po glavi, vlekel za lase do vežnih vrat, kjer sc je g. Babnik komaj vjel, da ni padel na cesto. V trenotku je prišel mimo njegov brat g. Jak. Babnik, poštni sluga in posestnik v Šiški, ki je videl, da je v stiski ter je priskočil zraven in potegnil Seidla. Seidl trdi, da ga je Jakob Babnik vlekel za lase (če bi ga kdo v mladih letih, bi mu gotovo koristilo) ter je vložil tožbo proti njemu zaradi razžaljenja časti in telesne poškodbe. Priča Ivan Piš in drugi so opisani položaj pred sodiščem popolnoma potrdili. Priča Matevž Jeko-vec, delavec tobačne tovarne, jc čul, kako je Janko Babnik pogovarjal Seidla s palicami. Poškodoval si je obleko sklican samo za somišljenike S. L. S. Seidl pa je Babnika napadel in je Janko Babnik pozneje kazal rano pri levem očesu, kamor ga je Seidl udaril. Priča Julij Arhar je videl, kako so Janka Babnika tiščali iz gostilne do vežnih vrat, njega samega pa je Seidl sunil med druhal, da je padel po tleh. V tem pa ga je razdivjana tolpa liberalcev in socialnih demokratov že napadla s palicami. Zoškodoval si je obleko in jo imel na životu krvne podplutbe. Priča Milan Cimerman, zasebni uradnik, je prišel v Zajčevo gostilno baje tudi samo radi ljubega miru, kot vsi Seidlove družbe. Videl je v veži, kako so se prepirali, nakar je odšel na cesto. Da bi Seidla kdo vlekel za lase, ni vido]. Pozneje, ko je čez dvorišče pritisnila večja gruča ljudi, je videl, kako so letele palice, a no ve po kom. — Seidl je imel pozneje povaljan tudi klobuk ter površnik. Naclaljnega dogodka med Seidlom in Babnikom ni videl. Priča Anton Peterlin, mizar na državni železnici, ni videl dogodkov v veži gostilne. Priča Ro.žek, odvetniški kandidat v Spodnji Šiški, je videl okoli Seidla in Babnika gručo ljudi. Na cesti so letele tudi palico in nekatere so položili tudi na Seidla. Kdo je tolkel, ne ve. Priča Anton Ojster, vla-kovodja v pok., je stal na cesti ter gledal v vežo gostilno. Tam je stal Seidl ter okoli sebe z rokami mahal. Ne ve pa, ali je Seidl »miril ali se branil«. Da bi tolkli po Seidlu s palicami, ni videl. Ja n k o Babnik, asistent tobačne tovarne, jc izpovedal, da jo miril Seidla, češ naj ne vpije. Že prej je videl, kako ie Seidl napadel Orelika. Nad njim in Orehkom je vpil »Ven ž njim«, ko pa je tudi njega dejansko napadel, je prišel zraven njegov brat Jakob, ki je Seidla proč. vlekel. Da bi .lnkob vlekel Seidla za lase, ni videl. Nato je šel Janko Babnik na bližnjo orožniško posla jo. Dokler Seidl ti ni bilo na zboroval išče, I ni bil nihče dejansko napaden; lji.nljo so pa vpili, a šolo Sohllom so pri-čeli dejanski napadi. Janko r.i-b.nU io i
bil poškodovan na levem očesu ter je
imel na desni roke krvne podplutbe. Priča Orehek, uradnik Vzaj. podporn. društva, izpove, kako ga je Seidl napadel. Ko je Seidl Orehka v veži gostilne zagledal s ceste, je odrinil vse ljudi okoli sebe, planil v vežo k Orehku ter ga prijel za vrat. Seidl ga je vlekel do vrat, vpil »ven ž njim«, tolkel po njem ter izbil klobuk iz glave. Pozneje pa je Seidl napadel tudi Babnika. — Zastopnik državnega pravdni-štva je predlagal, da se Seidl kaznuje, pri Jakobu Babniku pa uporabo zakona. Seidl je zahteval za svoje bolečine 500 K. češ da se v drugič ne da niti za 5000 K udariti čez glavo, kot jih je menda takrat dobil. No, Seidl včeraj ni dobil niti 500 niti 5000 K. Pač pa mu je povedal sodnik, da je kriv razžaljenja časti g. Fran Orehka, ker jc vpil »ven ž njim« ter mu zbil klobuk z glave, dalje da je kriv razžaljenja, časti in lahke telesne poškodbe g. Janko Babnika, katerega je udaril s pestjo, za kar mora odsedeti 3 dni zapora ali pa plačati 40 K globe. Povrniti mora tudi stroške kazenske pravde in plačati gosp. Janku Babniku 50 K za bolečine in 6 K za zdravniško izpričevalo. Jakob Babnik pa se oprosti, ker ni dokazano, da je Seidla vlekel za lase, če bi ga pa, bi bil to samo silo-bran, ker je branil svojega brata. Seidl je vsled te obsodbe nekaj robantil pred sodiščem ler vpil, da se bo pritožil na vse instance. S svojim obnašanjem pa jo le še bolj dokazal svojo nedolžnost. Res lepega predsednika imajo šišenski liberalci!
lj Več lesenih pultov se ceno proda.
Vsa pojasnila daje tajništvo S. K. S. Z. v Ljubljani, Ljudski Dom. Na ugodno priliko opozarjamo tamburaške in god-bone klube.
lj Rimski grob v Komenskega ulici. Na stavbišču g. primarija dr. Dcrganca v Komenskega ulici, so dne 15. julija t. 1. pri izkopavanju zadeli na. okostje, ki je ležalo tik zahodnega roba stavbišča. Kol prilogi so našli dvojo rimskih nagrobnih svetilk; večja nosi znano tvor-niško znamko »Fortis«, pri manjši, ki je videti zelo obrabljena, je znamka nejasna: najbrž smemo brati Fruscu(s). Okostje se je našlo le 40 cm pod sedanjo površino, kar je izredno nizko. Dva dni pozneje so zadeli ob zahodnem robu parcele še ob človeško čeljust. Veliko, deloma znanstveno preiskano rimsko grobišče, se je razprostiralo, kakor znano, na obeh straneh Dunajske coste.	M. jp.
1 j Vsled preteče kolere se občinstvo nujno opozarja, da ima vsakega priseljenca nemudoma, to je še tisti dan policijsko zglasiti, kajti le na ta način je mogoče pravilno nadzorovanje tujcev iz okuženih krajev. Malomarnosti v tem oziru bi lahko imele nedogledne posledice, ker bi se bolezen tudi pri nas lahko razširila. V interesu nas vseh je torej, da vsakega tujca takoj zglasimo ter obenem naznanimo policijski oblasli, odkod je prišel.
tj Umrli so v Ljubljani: Jerica Smrekar, posestnica, 70 let. — Fran Gliha, kramar in posestnik, 33 lot. — Helena čertalič, čevljar jeva žena, 55 let. — Josipina Tancek, hči krojača in posestnika, 5 mesecev. — Ivan Jozer-šek, rejenec, 7 mesecev.
lj Huda žena. Ko je sinoči neki mož, potem ko se je z ženo spri, šel s svojim prijateljem po Poljanskem nasipu, jc za, njim prihitela njegova boljša polovica in mu velela, naj gre. takoj domov. Ker se mož za to ni zmenil, ga je žena na ves glats začela obdelovati z raznimi lepimi in nelepimi priimki, konečno mu jo vzela slamnik in ga vrgla — v vodo. Slednjič je mož dobil šo par zaušnic, nakar jo napravil pouličnega manevra konec stražnik.
lj Nesreča. Ko jo včeraj popoldne mizarski pomočnik Ivan Kovačič žagal nek los, mu je pri tem spodletelo in mu je žaga na levi roki. razun palca odžagala vse prste. Kovačič jo šel nato sam v deželno bolnišnico po*, a jo na poti onemogel in so zgrudil. Bil jo nato prepeljan v bolnišnico z rešilnim vozom.
lj Zaradi prepovedanega povratka
je bila včeraj aretovana na Slovenskem trgu 291etna Marija Jakovec iz Št. Jurija pri Kran ju. Izročili so jo sodišču in bode po prestani kazni odgnana v pristojno občino.
lj S ceste. Ko je včeraj popoldne na Dunajski cesti hlapec Alojzij Arzenšck pustil prod neko trgovino stati konja brez nadzorstva, jo konj sam šol naprej in zadel v voz izvoščeka Evstahija Lipca. Izvoščekov voz se jc vsled sunka poškodoval.
lj Raco ustrelila sta dva šolska učenca h flobert puško gostilničarju g. Ivanu Grilcu. Pri tem se jo eden deček sam obstfelil na levi roki.
li Pijanci. V teku včerajšnjega dne
je vsled pijanosti obležalo na ulici pet
moških. Policija je vseh pot prepeljala z vozom na hladno.
Telefonska in brzojavna poročilo.
RADI KOLERE PREPOVEDAN IZLET TRŽAŠKEGA »SOKOLA«.
Trst, 3. julija. V nedeljo je tržaški »Sokol« nameraval poleteti skozi Ljubljano v Domžale. Radi kolere je ta izlet tržaškemu »Sokolu« prepovedan.
SMRTNI POHOD VOJAKOV.
Dunaj, 3. avgusta. V Albareale se je na maršu zgrudilo vsled solnčarice 24 vojakov 69. pešpolka. Prenesti so jih morali v bolnico vsled njihovega zelo opasnega stanja.
JUBILEJ HRVATSKEGA SKLADATELJA.
Zagreb, 3. avgusta. Danes praznuje skladatelj Ivan pl. Zaje 801etnico svojega življenja. Komponiral je skupno okoli 1100 skladb, a njegovo najnovejše delo »Očenaš« so bo letos izvajalo v zagrebškem narodnem gledališču. Zaje se je rodil na Reki rine 3. avgusta 1831., oče njegov je bil kapelnik. Leta 1849. jc študiral na milanskem konzer-vatoriju. Vsi hrvatski listi proslavljajo ob priliki 801etnice pl. Zajca kot zaslužnega hrvatskega glasbenika.
TEHNIČNA OBSTRUKCIJA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Budimpešta, 3. avgusta. Cela vče« rajšna seja drž. zbora je bila izpolnjena s poimenskim glasovanjem. Koncem seje jo dobil besedo poslanec Be-nedek, a. mu je zbornica dovolila, da danes govor nadaljuje.
KOLERA.
Trst, 3. avgusta. Ob sumljivih zna« kili sta včeraj zbolela 30 letni Angel Ferm iz ulice Olmo št. 6 in 41 letni težak Fran Bartclj, stanujoč v prenočišču G. Gozzi. Pri vseh obolelih se je konstatiralo, da. so jedli preveč sadja.
Carigrad, 3. avgusta. Včeraj so konstatirali tu 22 slučajev kolere, od teh ,:e bilo 8 smrtnih.
VELIKI NEMIRI NA PORTUGAL-SKEM.
Lizbona, 3. avgusta. Tu so se pred otvoritvijo parlamenta pred parlamentom vršile velike demonstracije. Množica je za,sramovala vlado in poslancc Vojaštvo jc množico razgnalo.
ALBANSKO VPRAŠANJE. KOLERA MED VOJAKI.
Cetinje, 3. avgusta. Tako med ah banskimi begunci, kakor med črnogorskimi bataljoni na meji proti Skadru se je pojavila kolera. V Podgorici je že več vojakov za kolero umrlo.
Carigrad, 3. avgusta. »Tanin« j a. v I ja, da stopi jo mirovni pogoji z Malisori le tedaj v veljavo, ako se malisorskJ begunci vrnejo na svoje ozemlje.
TURČIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJ.
SKO. TROZVEZA.
Carigrad, 3. avgusta. Z vsemi vlak) prihaja in. odhaja vojno orožje. V Carigradu so pripravljeni na vojsko s Črno goro. Z ozirom na Io, da so vse balkanske narodnosti zoper Turčijo, so iz. raža v turških krogih velika bojazen glede na uspeh vojske.
Carigrad, 3. avgusta. Avstrijski po^ slanik je pozval ostale poslanike tro-zveze, naj glede na albansko vprašanje intervenirajo pri turški vladi, toda poslaniki so to odklonili in na porti Turčiji izjavili, da smatrajo albanske vprašanje za notranje vprašanje Tur-či jc.
Carigrad, 3. avgusta. Ruski posla« mk jo vprašal turško vlado, ali misli Črni gori napovedali vojsko. Turška vlada jo odgovorila, da nima tega namena. Ruski poslanik jo izjavil, da za-moro garantirati, da bo črna gora ostala mirna.	1 '
DIJAKI ZAŽGALI UNIVERZO.
Tomsk, 3. avgusta. Tukajšnji dijaki so zanetili ogenj v univerzi. Cela knjižnica je zgorela. Dijaki so se s tem hoteli maščevati nad vladno odredbo, vsled katero je bilo zadnje dni 300 tom-ških. vseučiliščnikov izgnanih v Sibirijo.
PEPEŽEVO ZDRAVJE.
Rim, 3. avgusta. Papež jc danes zjutraj bral sveto mašo in sc rcla-t i v n o počuti dobro,
VELIK POŽAR.
Franzensfeste, 3. avgusta. Ves gozd nad Franzensfeste gori. Ogenj strašno divja. Dim sc vali tako visoko, da ga vidijo celo v Bolcanu.
VELIK STRAJK.
London, 3. avgusta, Tu je stopilo 12.000 delavcev v štrajk.
STAVKA RUSKIH PRISTANIŠKIH DELAVCEV.
Peterburg, 3. avgusta. Stavka pristaniških delavcev traja dalje. Stav-kujočih je 12.000, medlem ko dela Oio 1000 clclavccv.

«
Pijte samo „Tolstovrško slatino"
ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. t47t Naroča se: Tolsti vrh, p. Gaštanj, Koroško.
Razne stvari.
Velika zapuščina za narodne namene. V Londonu umrli bogati Grk Marmo Lenio je zapustil 13 milijonov za grške narodne namene.
58. nemški katoliški shod bo pričel zborovati prihodnjo nedeljo v Mo-guncu. Letošnji nemški katoliški shod je posvečen spominu umrlega mogun-škega škofa Viljema Emanuela Kettel-lerja. V nedeljo popoldne se bo vršil po mestu slavnostni sprevod katoliških delavskih, pomočniških, vajenskih, rokodelskih in podobnih društev, ki sc ga bo udeležilo, kot se računa, nad 6000 društev s 36.000 člani.
Nenadna smrt ameriškega milijonarja. V New Yorku je nenadoma umrl eden najbogatejših ameriških pivovar-narjev Simon Bemheimer. Zapušča okrog 100 milijonov kron premoženja. Umrli je imel veliko veselja do bobna ter je že dalje časa imel angažirano popolno godbo, pri kateri je sam tolkel na veliki boben. Ravno ko jc godba igrala ouverturo neke Wagnerjeve opere, se je zgrudil Bernheimer na tla, zadet od srčne kapi.
Velika sleparija odkrita v Peter-burgu. Ruska državna banka je nedavno poslala pol milijona rubljev v papirnatem denarju in zlatu na svojo podružnico v Ilaborovsku. Ko je došla pošiljatev na podružnico, so našli v njej samo ničvreden papir in kamenje. Kljub temu, da. je ruski finančni minister razpisal 40.000 rubljev za odkritje tatov, nimajo nobenega sledu za njimi.
Aviatik ponesrečil. Iz Londona poročajo, da je v Portlandu padel aviatik Nopier s svojim letalnim strojem na zemljo ter je obležal mrtev s polomljenimi udi. Potniku, ki ga je imel seboj na letalnem stroju sc ni ničesar zgodilo.
Umor ruskega sodnega uradnika.
Iz Peterburga poročajo, da je bil na železniški postaji Kihovo umorjen pomočnik peterburškega držav, pravd-nika, Skopinski.
Odvetnik pobegnil v Ameriko. Odvetnik dr. Lilien v Lvovu je pobegnil v Ameriko ter zapustil nad 1 milijon K dolgov. Zaigral je vse svoje veliko premoženje pri igri ter jc poneveril tudi mnogo denarja, ki jc bil njemu zaupam_
Sprejme se deklica iz poštene hiše kot
ca manufakturno trgovino, Poizve se Kuhnova cesta štev. 3. 2241
20 let stara želi službe v trgovini z mešanim blagom, najraje na deželi. Ponudbe naj se pošiljajo naupr.Slovenca pod št. 2362.
I. V ecchiet
zlatar v LJUBLJANI, nasproti glavne poste
priporoča svojo trgovino vsakovrstne
s zlatnine a
tec precizijskih žepnih ur. Lastna delavniea
Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. — Solidna in re-elna postrežba. Popravila točno.
mr
Odda se takoj po nizki ceni solnčno
z dvema sobama in pritiklinaiui v I. nadstropju na Elizabeta! ccstl 5. 2333
©©©©©©©©©©©©©©©( Dr- Ivan Jenko
le odpotoval do 3. septembra
©©©©©2356 &©©©©©(
Na prodaj je v Ljubljani pod zelo ugodnimi pogoji majhna šele 4 leta stara
2358
obstoječa z dvojih stanovanj po tri sobe in priti-klino, katera je še 14 let davka prosta. Pri trši je obširen sadni vrt in vrt za zelenjavo. Ponudbe pod šifroB I. S." postrestante glavna pošta Ljubljana.
Več pove gospa Kstfar, SL^Mšasia, :: Židossslta steza 4/3. 2.-49 3
z opravo za trgovino s špecerijskim blagom se da pod jako ugodnimi pogoji v najem. Obsega trgovinsko sobo, 3 sobe za stanovanje, kuhinjo, hlev s skednjem in nokaj polja. Ponudbe na naslov: Emil Resečnik, P. Podgorje y Božu, Koroško- 2343
s dobrimi spričevali ne pod 14 let star, iz poštene hiše se sprejme v trgovino z mešanim
blagom pri	ššfrer, p. Lapoija
2350 2 želez. post. Slov. Bistrica (Štajarsko.)
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Po-nudde pod »Merkur«, Brno Neugasse 20.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše iskreno ljubljene in dobre soproge, matnice, stare mamice, tašče in sestre, gospe
Uršule Majcen
hišne posestnice
nam je došlo mnogoštevilno ustmenfh in pismenih sožalnih izjav, katere so nam res v veliko tolažbo hudo potrtim in žalostnim ostalim.
Zatorej se tem potom vsakemu posebej in vsem skupaj za vsa ta izkazana sočustva kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo drage pokoj-nice, dalje za krasne darovane vence in šopke najprisrčncjc zahvaljujemo zlasti pa vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem.
Prav posebno zahvalo smo pa dolžni veleč. gosp. župniku Jankotu Barle-tu za izredno skrbno in ljubeznipolno oskrbo v dolgi in mučni bolezni kakor tudi za mnogobrojne obiske in tolažilne besede naši predragi in nenadomestljivi pokojnici. — Bog povrni stotero vsem skupaj!
V Ljubljani, dne 3. avgusta 1911.
Žalujoči rodbini: Majcen-Levc.
Tužnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena žena, oziroma mati
Karolina Mrcina, roj. Dimnik
posestnica in gostilničarka
danes dne 3. avgusta ob 3. uri zjutraj v 44. letu svoje starosti, večkrat previdena s svetimi zakramenti, po dolgi mučni bolezni zapustila to solzno dolino.
Pogreb bode v petek, dne 4. avgusta 1911 ob 7. uri zvečer iz hiše žalosti v Zgornjem Kašlju št. 15 na občinsko pokopališče pri 1). M. v Polju, kjer so položi truplo rajnice v družinsko rakev.
Sv. maše se bodo brale v župni cerkvi pri D. M. v Polju. Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Zgornji Kašelj, dne 3. avgusta 1911.
2199
Boža, Karolina, Kristina, Anica hčere.
V
Ignacij Mrcina
soprog.
Ivan, Karol
sinova.
10
se ceno proda s 6 sobami, 4 kuhinjami iu lepim vrtom. Rožna dolina štev. 227 pri Ljubljani nasproti Stanovnika.
s tremi parketirauiini sobami ima lepo, solnouo, zračno in mirno lego, •/. vsemi prostori opremljeno, se nahaja v bližini tobačne tovarne in odda za majhno ceno za november.	2357
Več povo lastnik: Zaioška cesta štev. 3.
se prostovoljno proda na lepem prostoru, t
velikim vrtnarskim vrtom. Cena po pogojih Kdor hoče živeti v miru in na dobrem zraku naj ne zamudi ugodne prilike. Odda se tudi stanovanje s 3 sobami, 1 kabinetom ter z vsemi pritiklinami. - Poizve se v upravništvu „Slo venca".	(348 4
pridna in poštenih kmečkih staršev sprejme pekarna Jean Schrey Ljubljana, Gradišče.	236)
prostovoljne prodaje posestva*
Moje posestvo vlož. št. 405 kat. obč. Zagorje, ležeče ob potokb Kotredežca v dolini pri cesti od postaje Zagorje proti temu kraju poleo rudniške železnice, prodani takoj najboljšemu ponudniku.
Posestvo obstoji iz žage (pare. št. 116 2) ter pričete nove stavb«; (njiva pare. št. 116 3) ter je združena s tem posestvom močna vodna sila
Posestvo leži tik ob novo-trasirani cesti po zagorski dolini in bc torej popolnoma za event. stavbe ugodno.
Gena je 9.500 K ter se pod to ceno ne proda; plačilo kupnine, katero se tudi lahko zavaruje na posestvu, se posebej določi.
Ponudbe z 20° /0 kavcije v gotovini naj se dopošljejo do 31. av* gusta 1911 na pisarno advokata dr. J. Jarašeka v Litiji.
Podpisana si pridržim prosto, sprejeti ponudbo, ki se mi zdi najugodnejša.
V Litiji, dne 1. avgusta 1911.	235?,
Julij ana Uštar.
med profili G5—356 načrta na okroglo 74.C00 kron proračunjena dela in dobave
se bodo oddalo potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svote je predložiti
do ZC5. avgusta i L, rt IZ. ml opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom: ,.Ponudba za prevzetje gradbe okr, ceste Žiri—Rovte".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni ter da bo pri gradbi po
možnosti uporabljal domače delavce. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v
pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če so mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem
uradu ob navadnih uradnih urah.
deželnega sd&sra krssifsitgga
Ljubljana, dne 31. julija 1911.
23f>0
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Ivan štele.