Jasni se! (Po III. počitniškem pedagoškem teČaju Pedagoške centrale v Mariboru) V letošnjem letu — bogatem na tečajih, kongresih in skupščinah — je priredila tudi »Pedagoška centrala« v Mariboru počitniški tečaj. Obiskovalcev je bilo okoli 100, rednih malo manj. Nekaj je bilo tudi priložnostnih, ki so prihajali poslušat le »izbrana« predavanja ali so se pa odtegnili diskusijam iz kakršnega koli vzroka. Veliko večino je imela mladina. Lepo je bilo število takih, ki bodo v tem letu delali v Mariboru praktični izpit. Pa tudi starejših ni manjkalo. Če bi skušali opredeliti tečajnike, bi rekli takole: četrtina je bila takih, ki je prišla na tečaj, da je pač bila; dobra polovica je bila onih, ki žele dobiti na tečajih praktične migljaje za svoje dclo, katerim je teorija več ali manj potrebno ali nepotrebno zlo, in končno četrtina take mladine, ki želi prvenstveno jasnosti v gleda- nju na ped. probleme in šele v drugi vrsti »navodil«. Posebno so bili pozdravljeni prvič na mariborskem tečaju kot predavatelji zastopniki ljubljanskega pedagoškega kroga in Beograda. Hvalevredno je, da P. C. izpopolni svoj krog predavateljev tudi od drugod, da tako spoznavamo gledanja in delo pedagogov celotne domovine. V dopoldanskem in popoldanskem delu v tečaju je predavalo 15 predavateljev, zato bomo posamezna predavanja naznačili le v glavnih obrisih in kolikor mogoče zgoščeno: 1. Prof. Anica Černejeva je obravnavala »Posebne naloge dekliške vzgoje v višjih razredih ljudske šole«. Prikazala je žensko bitje kot enakovredno moškemu, poudarjala je raznovrstnost njene duševne strukture, ki je enotnejša in živi v vsakem trenutku vsa. Nje- no glcdanje je bolj življenjsko, teži za uporabnostjo in intuitivno čuti globlje kakor kavzalni moški. Ona daje ncprestano, a se ne »razdaje«. Po razčlembi duševncga razvoja ženske mladine in v vzporejanju z moško je predavateljica ugotovila, da je duševna podoba že v razvojnih fazah izrazitejša in končno enotnejša kakor moška. Individualne razlike nadarjenosti so večje od spolnih. O nalogah bodoče vzgoje ženske mladine je poudarila: zdrav odnos moža do žene; ženo bodriti in jo opogumiti ter ji dati možnost uspeha; obračati posebno pažnjo na duševne prelome mladostnice, ki so navadno vzrok moralnega padca, v višje dekliške razrede spada prvenstveno ženska učna moč; v pubertetni dobi je najjačje vzgojno sredstvo zaupanje in končno bo treba dati večji poudarek spolni vzgoji in pouku. Pri tem pa ni zanemarjati poklicne vzgoje, gospodinjske in materinske vzgoje. (Obvezne gospod. - nad. šole). Koedukacija ni popolnoma izvedljiva, pri nas se ji vsaj po možnosti približujemo s koinstrukcijo. 2. Dva svetova v življenjskem, torej tudi v pedagoškem gledanju je skušal prikazati nepristransko učitelj Ciril Drekonja, ko je govoril o »Moderni šoli v luči idealizma in materializma«. Uvodoma se je dotaknil šolsko - reformnih gibanj, ki so nastala radi sočasnih življenjskih razgibanosti in se javIjajo^ zavestno in podzavestno. Diferenciacija še ni končana. Danes se prikazujejo trije tipi šol: a) stara šola — šola zlate sredine, ki je v likvidacijl, b) nova šola v pravcu idealizma in c) nova šola v smislu materijalizma. Težišče oziroma svojstvenost posameznih tipov se nahaja v postavljanju vzgojnih ciljev. »I d e a 1 i z e m in šolo« je označil predavatelj v glavnem nekako tako: Idealistično naziranje v duhu, materiji in življenju obrača človeka k samemu sebi — k subjektu. Središče pouka je otrok, katerega je treba preroditi. Šola je oblikovalnica otrokovega duha. Novo šolo v luči materijalizma je prikazal v povezanosti človeka z materijo, s prirodo, z družbo, z gospodarskimi in življenjskimi potrebami. Moč okolja in razmere silijo človeka v proučevanje družbe. Težišče šolskega dela v samem življenju učenčevega okolja. >. v »Učitelj mora nujno poznati vsa obstoječa stremljenja v pedag. gibanju, strogo lociti ter kritično in požrtvovalno vršiti svoje vzgojno poslanstvo«, je nekako zaključil predavatelj svoja izvajanja. 3. O »karakterologiji in njenemu pomenu za vzgojno delo« je govoril docent dr. Stanko Gogala. Poudarjal je sledeče: Troje je važnooblikovanec —- kulturne vrednote — oblikovalec, vzgojiteljeva osebnost. Pot vzgojitelja, ki se zaveda vzgojnega optimizma, ni egocentrična. Spoznavati je treba gojenca = karakterologija, ki je totalna, celotna in ji daje snov sintetična psihologija. Sinteza je umetnost in vzgojitelj naj bi bil umetnik v gledanju in oblikovanju. Karakterologija je mlada veda; dal jo je razvoj psihološke znanosti, ki ne secira več temveč zagrabi celega človeka, kakršen je. Predavatelj je prikazal razne sisteme v karakterologiji in jih podrobno označil in razčlenil: Kretschmer gleda osnove karakterja po razmerju duševnih sposobnosti in telesni konstituciji. Loči dva glavna tipa: shicotimičnega (razdvojenega) in cikličnega (zaokroženega) človeka. Jacutschev ejdetski tip človeka loči dva podtipa: integrski ejdetski (nedotaknjen, celoten, 70 do 80% ljudi) in neintegrski ejdetski tip (razcepljen in raztrgan, 20 do 30% ljudi). Sprangerjevi tipi so zgrajeni na duhovni človekovi usmerjenosti, t. j. na gospodarskih, kulturnih, socialnih i. dr. odnosih. Kiinkl pa Ioči po psihoanalizi in individualni psiholotjiji mehkužni in odporni tip, oba z aktivnim in pasivnim odtenkom: junak filma — »Heimhen«, Cezarjev tip — »Tolpl«. Karakter primaren, karakterne poteze so elementarne. V odnosih karakterja do indi- vidualnosti pravi: dva karakterja ista individualnost. Tudi tip in karakter ni isto. Prvi je analitičen — zunanji izraz (uradniški, profesorski, policijski, učiteljski itd.), drugi je sintetična — notranja zgradba. Individualnost se ne spremeni, karakter se po gotovih močnih pretresih in doživetjih do neke mere spreminja. Za spremembo pa mora biti neka podlaga, kajti sprememba ne zavisi samo od doživetja, ampak tudi od tega, kakšen sem. Pri tem predavanju menda ni bilo poslušalca, ki ne bi sebe iskal v teh »tipih«, ni bilo pa gotovo nobenega, ki bi mogel reči: sem 100% shicotimik, integrsko ejdetski ali celo »Tolpl«. 4. Martin Mencej nam je v svojem predavanju »Vloga domoznanstva v sodobni šoli« prikazal, kako se naj učitelj s šolo vred vrašča v razmere svojega šolskega okoliša. Šola naj ne stoji izven domačih razmer in pojavov. Učitelj naj se seznani z vsem bitjem in žitjem naroda, katerega mladino vzgaja. Naj ne ostaja na površju, temveč naj gre v globino, to spozna in iz tega stališča usmerja delo in vzgojo poverjene mu mladine. Študira naj gospodarsko stanje in lastninske razmere svojega kraja, zbira naj ljudsko blago: vraže, ljudska medicina, zdravilne rastline in njih pomen med narodom itd. Spoznati mora socialne prilike: izseljevanje, rojstva, umrljivost, vprašanje nezakonskih otrok, stanovanjske prilike, prehrano, obleko itd. Seznani se naj z gospodarsko - organizatoričnim delom v kraju: zakaj naš človek mogoče ni dostopen za zadružništvo, zakaj se bolj ne zanima za obč. gospodarstvo, zakaj ne izboljšuje lastnega gospodarstva, kako plačuje davke itd. Zmotno je naziranje učitelja, da naj spoznava le ono, kar bo porabljal neposredno kot snov učnega dela, treba mu je tudi življenjskih osnov in pravilnega gledanja in razumevanja naroda za vzgojno delo. V daljni Pariz, na svetovno razstavo sta nas povedla visokošolec Kociper Stanko in učitelj Vranc Ernest. Prvi nam je v karakterističnih potezah podal »Vtise slovenskega študenta iz Parlza«, kjer se je udeležil 9. mednarodnega filozofskega kongresa. Prikazal je francoske razmere kakršne so (demokracija, svobodoljublje, samozavest, vzgoja) in kako se slikajo pri nas. Tudi Jugoslovenstvo in Slovenstvo zavisita od gospodarske moči in spoštovanja do jezika. Značilnost francoske kulture se izraža v socialnem skrbstvu (otrok, invalid) in v povezanosti življenjskih vprašanj. 6. Na »letošnji pedagoški kongres v Parizu« nas je popeljal Vranc Ernest. Prikazal nam je strogo povezanost šolstva z gospodarskimi in političnimi vprašanji. Z meščanskim režimom se vedno naznačuje padec šolstva, a s prevzemom vodstva države po zastopnikih širokih ljudskih plasti se kaže porast šolstva. Francosko šolstvo ni na višku, dasi vlada v šoli velika svoboda. % šol je laičnih, a % verskih, v katerih je nadzorstvo strogo, celo na igriščih so razredi ločeni v posamezne predele (šola Issy de Moullirleau!). Učiteljstva je 130.000, od teh je 95.000 organiziranih v sindikatu. Učiteljstvo se izobražuje na učiteljiščih s tremi letniki, vendar so na vidiku posebne pedagoške akademije. Mednarodni kongres je delal v duhu »Miru in napredka v prid otroku«. Predavatelj je prisostvoval delu plenuma (3000 delegatov), ki je obravnaval »Odnose gospodarskega stanja do šole«. Predavatelj poudarja razvoj franc. mladinskega čtiva in čitanja, v čemer danes Francija prednjači. Prevladujejo basni in romantične dogodivščine v moderni obliki. Šole so vzorno opremljene z opravo in modernimi učili (kino, radio, gramofon). Zanimiva je bila tudi razstava šolstva raznih držav. Za kongres so si Francozi naročili 4 razrede osnovne šole iz Bruslja, kjer so kongresisti lahko spoznali delo po Decrolijevih na- čelih, ki se tudi pri nas že uvažujejo. Značilnosti: razred ni avditorij, temveč laboratorij, zmerno število otrok, koedukacija, doživljaji itd. Predavatelj je hospitiral v treh razredih: 1. r. je obravnaval neko kino-predstavo in v šoli oblikoval v plastilinu nastopajoče figure v gibanju. II. r. se je razgovarjal o obisku na živilskem trgu. IV. r. pa je sličil anatomskemu institutu, kjer so secirali pravega in pristnega zajca. Značilno je razmerje učiteljev do otrok. 7. Z »mladinoslovnim raziskovanjem vaške dece«, in to s klinično metodo raziskovanja razvoja mišljenja dece po švicarskem pedagogu Jean Piagetu, nas je seznanil profesor višje ped. šole v Bcogradu dr. Slobodan Popovič. Je to metoda opazovanja in eksperimentiranja. Ugotovil je naslednje rezultate razumevanja misli v predšolski in šolski dobi: a) otrok smatra, da mislimo z ustmi, besede so strogo vezane na objekt, b) do 10. leta je misel »glas v glavi«, misliti znači govoriti, c) okoli 11. leta se zgubi realizem, misel se loči od materije, lokalizacija misli v glavi. Eksperimentator mora delati s polnim kontaktom z otrokom, ki ga raziskuje. Raziskovalec se neprisiljeno razgovarja z otrokom, medtem pa njegov pomočnik neopaženo beleži njegova izražanja: ustna, vedenje, geste itd. Predavatelj je s pomočjo učiteljev — svojih bivših učencev — raziskoval otroke na 6 šolah v Srbiji. Rezultatov še ni objavil, ker niso dovoljno verificirani. Ugotovil pa je, da bodo mogli dati le učitelji osnove za poznavanje naše nar. duše, za to delo pa jim je treba temeljite psihološke izobrazbc. (Dalje prihodnjič.) Ledinek M