Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti
>
1 fl.30 kr
Te čaj XII
Ljubljani y sredo 12
aprila
1854
List 29
Ne
jemati smemo zemlji, tuđi dajati
• t
moramo

Predsednik dunajské kmetijske družbe knez
vozi na njivo. Če kdo misli, da je s tem že dober gospodar, se pac silno moti in sam sebe goljufa !"
On
Pravi gospodar mora veliko vec storiti
mora vsako mervico
nskega gnoja pridno sprav
J. A. Schwarzenberg je v poslednjem velikem zboru Jjati in ne enega bokala gnojnice ne smé zgubiti;
^	'	v	: kje in
ćanja zemlje, "da ga je, kakor nam družtvíni odkod bo še kaj gnoja dobil, in nobene priložnosti
I.	_v f|)~lm'1 kaj vio
Kakor jastrob na kokoši mora kmetovavec na
21. sušca tako lepo in mikavno govoril od krep- zraven tega pa mora še zmirom skerbeti 5 an ja zemlje, da ga je, kakor nam družtvini odkod bo še kaj gnoja dobil, in nobe časnik pripoveduje, vès zbor pažljivo pažljivo .po- ne smé zanemariti, ako mu je mogoče
slusal.
viti
Čujmo tudi mi, kaj je gospod predsednik go- gnoj biti"
• t	t	i i	vf	• i i •	>4
voril; saj je res, da potrebne reci se nikoli pre- v	je p« p» na» iatva* jrujui ^icuíii ^nuj
večkrat ne slišijo. Knezov govor se je blizo takole njsča grajšakov in malih kmetov — kakošne so! V^e
Al je pa pri nas taka?
i 1 ft 1 1 Û
P oj (1
gledat gnoj
glasil :
čidel boš vidil dost nečimernosti
malokje pa prave
55
Zemljo z gnojem krepčati je vpij o ča po- skerbí! Kaj se borno hvalili, če nismo hvale vredni
cc
treba, in čast in poštenje bi moralo vsacega kmetovavcanaganjati, da daje zemlji kar zem
ï • •	r
Iji gre
Učeni možje ločijo gnoj od gnoja. Od ne kterih stvari pravijo, da so naravnost živež
(Dalje sledi,)
55
Kmetijske skušnje

rastlinam, ki ga v-se serkajo po koreninicah od druzih pa, da zemljo tako pr edel uje jo
da
(Nova skušnja, da ima po dor ana zelenjad veliko gnojno moč). Na nekem gradu so mogli po zimi zavolj pljučne kuge vse goveda proč djati, in
uiu^in p«, u« vismiiajv p vui/iuji-juj wo,	zu uji zavuij pijucne Kuge vse goveua proc ujau, i«
s pusa iz sebe red/vne drobce in jih podaja potem	še le v jeseni potem so nadomestili drugo. Čeravno
rastlinam. Zivinsko^ blato je gnoj, pa ludi soi in	je 150 oralov veliko zemljišče dobro gnojeno bilo apno ste gnoj
da pa vsak teh po svoji potí
1 11	• I •	V	•	ftV##
ću,	p«	vcr cvvji	ji} venuar za aonro spoznan, vse siernisca z gra-
služi rastlinju, je lahko verjeti, čeravno je težji hom obsejati in ga pred zimo, ko je čez poldrug
to do zadnjega razložiti. Al to razlaganje ni moj čevelj zrasel, podorati. Prihodnjo spomlad se je
namen
»gnoj
u
; tudi sem premalo učen za tako razkladanje; na nektere njive sadil krompir, na druge se je se vse gnojivne stvari imenujem tedaj z občno besedo jal ječmen z deteljo. Kaj veselo je raslo vse na
teh njivah in pridelk krompirja in ječmena je bil Gnojiti se pravi zemlji povraćati, kar za šesti del večji kakor na druzih njivah brez vzeli. Kmetovavec terja veliko od zemlje: zelenega gnoja.
55
smo
daj! daj! in veliko
daj!
to so njegove zelje
vsako leto. Da pa more dati, mora imeti. Kako bo reva dala, če nima! Kdor hoče zemlji jemati,
ca
vse eno : kakosna živina se pase na trav
V ft! • f	r AT	t	1	• r	«	V m
mora tudi dajati. Lačna (gladna) zemlja nas pitati ne more".
nicih ali spašnikifi). Znano je, da ne jé vsaka vina vsake rastline in da se nektera nekterih zelis celô ne dotakne. Ako bi se take preveć zarasle

darja
55
se
Tedaj tudi zemlja terja marsikaj od gospo Ona dá vse, kar ima, in nič ne obderžíza al za tega voljo pa tudi kaj dobiti hoče da je v stanu dajati. To je menda pravična raz mera !"
Ali nasi kmetovavci niso vsi tak pravični
je to škoda za pašo. Če se pa več sort živine na
spasnik goni, pomuli ena, kar ostaj
drug
Naj
5

u«oi IVIUVtUVUir V. ...OV	»««X
Veliko jih je, ki hočejo le imeti, nič pa ji dati
5
ce
ali
malo dajo, veliko terjajo od nje. To pa ne more biti. Kdor hoče rodovitno zemljo imeti ali rodovitnostnjeno še povikšati, jo mora dostojno
brez gnoja
bi se pa živina takole verstila: Naj pervo naj se žene goveja živina na pašnik: ona šavsne po naj večji travi. Za goveđi naj pridejo konji: ti jedó že bolj pritlično travo; na mokre travnikepa naj se ne pušajo konji, da s kopiti preglobocih jam ne
napravijo po zemlj
• v v
Zadnje naj přidej
c
one pomulijo, kar je unim ostalo; ker pa se ne po
polnoma
5
gnojiti. Gnoj je duša kmetijstva je zemljiše mertvo, kakor telo brez duše. Obra čajmo kmetijo kakor jo hoćemo, ravnajmo ž njo
vred
koreninj
travo izrujejo s koreninicami
5
ni dobro ovác spušati na mlade senožeti
učeno ali po domaće: nazadnje pridemo vsi na enem mestu skupaj — na gnoj niše u. Imenitnost in po
Ali
naša svila (žida) kaj vredna?
Na vso moč priporočamo že leta in leta svojim
trebo gnoja vsak spozná
in vendar kako malo jakom: sadite murve in redite
svilode, da přiděláte svile .l
jih je
JU. JC, , IV. C
spravljati !"
uuj« > odiv ajjuůiia, - ni v i/iiuai nanu muiu j«»«"1 •	■	" * — 7--1---------
ki si marljivo prizadevajo ga nabirati in Svila je blago, ki se zmirom lahko in dobro prodaj
Po pravici nas pa
otee
kdo prasati: ali je pa
?
„Marsikteri kmetovavec misli, kako da je pri- naša svila tudi dobro blago? jeli jo fabrikanti tudi
će spravlja živinsko blato na kup, in če mu tako obrajtajo in plačajo, kakor na gorkejem Laškem přiděláno? Al so tudi nase murve take, da svilodom listje
den
primeče še kakošno drugo sodergo, potem pa pustí
1111 v w Kj v ti w im v vj u v vi i vt ^ v	? H v «vin j/m» j^vi^«-^	«.w- —. — - —- v - —"
vse kakor je in leží do tistega časá, kadar ga iz- njih dobro tekne?
114
Večkrat smo že svilorejce zagotovljali, da tadi na slovenski zemlji prirejena svila je dobra, in da jo fa-brikanti tako radi imajo kakor drugo. Danes pa jim zamoremo kaj očiten dokaz o tem dati, ki smo ga zve-
bodili marsikterega svojih bravcov, da pristopi k ti ase kuracii, ktere dobiček je jasen kot beli dan.
dili po prijaznosti Smledniskega barona Laz zari ni-ta. Gospod baron se pridno peča z zasejevanjem murb , in je lani přidělal toliko kokonov, da se je iz njih v gosp. dr. Orlovi sviioprejnici napredlo 6funtov čiste svile. Go-
spod baron, bivši ravno na Dunaji, ponudi svoj pridelk fabrikantu sviluatega blaga Antonu H vala-tu (v pred
Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji
Poslovenil Mihael Verne.
Podzemeljski ogenj
Ko se poveršje zemlje

ki
ga sončni žarki
presi
------------------------0----------— ------ v. r—	njajo, prekoplje , se pride bolj na hladno. Zato si přeni estj u Schottenfeld), kterega krajnski kupci dobro poznajo.	bivavci vročih krajev lahko celo leto led hranijo, da si
Fabrikant ogleduje in le ogleduje svilo in vpraša začu-	pjja£0 hlade. Če pa 40 do 50 čevljev globokeje pridejo deno barona: od kod imate to svilo? „Kaj ni dobra ?"
*
zaverne baron, ki se je ze bal, da bo fabrikant za- tak0 vroče
je že očitno bolj gorko
in
v se
veči globočini je nek
bavljal. Al fabrikant réče: ne le lepa, temuč prav
?
da cloveku sape zmanjka, in da luč več
in res je fabrikant za 6 fan
posebno lepa je, in da se prepričate, da jo po vred nosti cenim, bodem namést na vadne funt po 12 il. pla
cal to po 13 fl. 20 kr. tov naštel 80
Več kakor vse besede zamore ta izgled prepričati naše rojake po Krajnskem, Stajarskem ltd.. da tudi naša
ne gon
OJ kod pa ta vročina pride, je vprašanje, ua ktero
se ne dá lahko in gotovo odgovoriti.
Zna biti. da so
gotovega dnarja.
tišti
gori

i

ki terdijo, da povsod nekakšen podzemeljski ogenj resnici nar bliže. Kako pa ta ogenj, ki je tako
tesno zapert, goreti zamore

i
evila je lepa in se kakor vsaka druga lahko in dobro
netijo
>
ktere gorljive reci ga ali kaj njegovo silo tako kroti, da vsega krog
sebe ne razdene
epečati dá.
Naj
se tedaj murvo- in sviloreja pri nas
tega gotovo dokazati ni mo^oce.
če dalje bolj množila in širila!
Včasih se prigode prikazni na zemlji, ki razode
Tuđi človeško življenje se dá zavarovati
(Konec.)
Naš namen ni natanko popisovati naprav tacih,
t
vajo čudovite vspehe podzemeljskega ognja. Veliko se pripoveduje o bljuvanju ognja , ki iz zemlje pride. Nar-bolj znana goreča hriba sta Etna v Sicílii in Vezu v i v Napolitanskem kraljestvu. Pripovesti o teh dveh ognjo-
bljuvnih hribih so strašne. Včasih se
vzdiguje
iz tacih
zavarjujejo življenje človeško na imenovano vižo, ampak le sploh bravcem svojim povedati, da tudi v našem ce-earstvu imamo kakošnih 20 let pet tacih asekuracij: na Dunaji in pa v Terstu. Perva v Terstuje „občna asekuracija" (allgemeine Assecuranz-Gesellschaft) bila, ki je začela človeško življenje zavarovati in ki je po-elednji čas tudi nektere prav važne premembe zastran letnega vplačevanja osnovala, da zares zasluži priporo-cevana biti pred vsimi dragimi.
hribov le nek čem dim. Včasih se sliši v njih le mer-mrajoč šum. Hipoma pa nastopi grom in blisk s potresom zemlje. Na to se prikaže dim svetel in bleščeč, kamnje poka, leti kviško in pada poslednjič spet v svoj
březen nazaj. Včasih je bilo to bljuvanje tako silovito, da so se cele skale tako lahko. kakor oblice, v zraku
kvisko vertele. Notranja moc teh hribov je bila včasih tolika, da je v 16. stoletju do tri cente težke kose ska lovja nič manj od treh milj visoko v zrak metala. Pri vsem tem ni tako bljuvanje še narhujše. Zakaj včasih kipi raztopljen, v steklo spremenjen drob zemlje, da se
Vse te družbe so privilegirane od vlade in imajo strašne pene nekoliko milj dalječ čez bližnje polje raz-
kar na svoji poti najdejo. Ognjeni
veliko veliko lastuega premožeuja (na milione), da se ni- lijejo in vse zalijejo, komur ni bati, da bi ob to, kar položí v tako asekura- potok teče nekoliko dni,
m
val na val se valí, dokler
cijo
»
kadaj
uteguil priti, ali da bi se dednikom njegovim, do morja ne pride. In še tù gori po svoji notranji moči
kterim je zapuščino namenil, določeni znesek ne izplačal. tako, da tudi v morju ne vgasne, temuč še nekoliko
Je pa asekuracija ta mnogoverstna: ali si zavarje naprej tece.
deleznik proti določenemu plačilu, ki ga vsako leto od rajtuje, na stare dni, kadar bo toliko in toliko star,
to
Kdo je v stanu brez groze misliti na razdjanje, ki ga tako bljuvanje napravi? Požrč namreč pristave in
liksen in toliksen znesek, ki ga mu asekuracija na en krat plača ali pa ga mu plačuje tako dolgo. dokler živi
ali pa deleznik želi svojim dednikom zapustiti,
vaší z vsimi njih rodovitnimi zemljišči, in razdene žitne
»
polja

oljnike ia
vinograde.
Nekdaj je, kakor se pri
stavim
j
300
500
1
2
}
3
4
>
5
>
ali še več
, po tavžent goldinar
tergov zalil
, in njegov
?
in v ta namen plačuje, ko se je v to
. ki je
3ev HH i p wm m I ■■
asekuracijo zapisati dal, vsako leto neki znesek
toliko večji, kolikor je deležnik starji in kapital vecji. Vse to je natanko po tarifi zrajtano in se pri opravnikih zvé, ki jih imajo te asekuracije v vsakem večjem mestu. Treba je tedaj deležuiku, ki hoče stopiti v tako
list in od asekuracij-
poveduje, Etnov tok 14 mest in sum se je 20 mil. daleč slišal.
Crnu pa sov ti hribi, ki toliko strahu in škode na zemlji delajo? Omu jih je stvari! Stvarnik? Zakaj jim dopustí, da zoper njegove stvari tako nezderžljivo raz-sa j a j o
2
asekuracijo, da prinese kerst nega zdravnika spričbo, da je
d
itd
pl
V «
Kdor se je zapisal v tako asekuracijo, mora letno
Da so taki goreči hribi na zemlji, ne more le primerljej biti, temuč je volja premodrega gospodarja nebés in zemlje. Naj si bodo razvaline, ki jih bljuvanje gorečih hribov napravlja, kolikoršne hočejo, morajo vendar imeti visji namen. Ker se pod zemljo pogo-stoma ogenj n a j d e, je t a c i h hribov neobhodno trebs,
natanko odrajtovati

V
ce
ne
>
pride ob svoje
ker so

tako réči
i
odduški, v kterih se moc
pravice. Tudi se vplacani zneski ne dajejo več nazaj,
Vse to pa mora biti, da se potrebni red ohrani pri
taki imenitni napravi, ki je deloma hranilnica, deloma zavarovavnica.
Kdor želi stopiti v tako asekuracijo, naj se oglasi
tega v Dasi-
oserčju zemlje razaajočega živelja slabí in lomi. ravno so dežele, v kterih je tacega podzemeljskega ognja obilo, navadno potresom zlo podveržene, bi jim
ako bi tacih hribov ne
potresi vendar se huje
nag
ajali
9
bilo. žela
Italia bi ne bila tako blagoslovljena in bogata de ko bi hribi podzemeljske vročine včasih ne ođpe
--'--—	V vr » V. v	MOl/^UI MVIJ V ^ UUj O W 1/^lttDl	I1U U I 111 1 Uf p U V« /i V/ 111 Vljal\w f I V/VIUV f	" v
pri opravnikih, ki imajo po različnih deželah austrianskega	Ijevali. In sploh, kdo vé, če te strašne spremembe celi
cesarstva to reč v rokah; pri njih bo vse natanko zve-	zemlji mnogo druzih še neznanih korist na donašajo? del. - -
kako in kaj. Naš namen jespolnjen, ako smo spod
115
Noriku in Noreji.
Spisal Davorin Terstenjak.
(Dalje.)
Tretji článek.
noreiae avg. sacr.
V
Ze
marlji
starinoslovec Amb
Eichh
omenja v svojih bukvah: „Beitrage zur álteren Geschichte
des Herzogthums Kârnten, str, 41. in 42. (Celovec 1819)
nekejra rimskega kamna, kteri ima napis NOREIA I. . .
AV
DE
AVG
pa ne, da bi nam ga bil razložil. Spomenik ta je bil
Iz vsega tega se vidi, da je Nore ja ime boginjo in sicer slične egiptski I sidi. Kar ostroamni Mo ne o celtiških božanstvih govori, to tudi velja od slovenskih,
namrec: Die celtischen Religionen warden nar in die Haasreligion der Roaier aufgenommen, nicht in die des Staates, und die hauptsachlichen Gutter kommen fast niemals auf den Steinen mit ihren eigenthumlichen, son-dern immer mit den romischen Namen vor. Jene We-
, fiir die es im romischen Glauben wahrscheinlich
sen
keine Gegenstucke gab, behielten auf den Inschriften
p	ihre celtischen Namen, die aber Paraleli en hat
teu, kamen mit beiderlei Benennangen za gleich auf die Steine (glej Mone: Geschichte desHei
cajden na ravnici med Pulscjo (Pulst) in Bistrico na Koroškem in je pozneje prenesen bil v kosarnico gosp. denthums im nôrdlichen Europa II. 340.)
Cajlingerja v bistriški dolini, kjer za podlogo kovačjemu
(Dalje sledí.)
Đaklu sluzi. Nad vratmi stare cerkve sv, Urha v sred-
napis, kjer se imé Noreia
njem Koroškem Isis najde. Celi napis pa se glasí takole:
je drug
bila
NOREAE ISIDI FECIT A TREBONIVS. Do leta 1848 sta ta dva napisa na Koroškem edina
Ozir po svetu

Kar so Rusi
čez
Dobruča.
Do navo na turško zemljo v
?
kjer se ime Noreia nahaja. V omenjenem letu Dobru co prišli, se veliko govori od Do bruče in se
ee je blizo grada hohenstajnskega drug spomenik našel, bo še več govorilo, ker utegne marsiktera huda hitva
kteri, kakor
njegova podoba kaže, je naj beržeje za
v
se
tukaj biti io ker od tod se pride do mnozih imenitnih kak žertvenik služi!. Na tem kamenu je malo podnožje turških terdnjav v Bulgarii, kakor do Silistre, Varné, viditi
znamenje, da je na njem kakosna podoba stala. Šumle itd.
Dobr
Na prednji strani podnožja je napis NOR... zapaziti.
Pod gradom hohenstajnskim ravno tistega leta so

se vleče star zid
5
m
d
Tat
(uekdaj Scy th
m
imenovana) je
zdaj navadno
o-izhodni del
našli drug kamen z napisom:
turške dežele Bulgarij
Dobručo meji od
NOREIAE AVG. SACR Q. FA IVS MODESTVS DOMO ROMA D
DEC AL I. AVG THRACVM PHIALAM ARGENT. P. II.
EMBL. NOREIAE AVREA VNCIAS DVAS D. D.
to je: Noreiae augustae sacrum. Quintus Fabius Modestus domo Roma dicurio alae primae augustae Thra-
ali
9
od
drug
pa cernomorj
strani se stika s suho zemljo Bulgarije otok.
>
ene strane in le od ene
je tedaj pol-
cum phialam argenteam pondo duarum librarum. blemata Noreiae aurea uncias duas dono dedit,
Mold
kaj gori
Unstran Donave leži bolj na široko Valahij
z
, zgor pa
ka dežela Besarabij
9
tu
i
se Donava, ko ste se reki Seret in
se razdeli
Prut v njo iztekle, zavije proti cernemu morju
f
slovenski: Noreji slavni posvećeno. Quint Fabi Modest domom iz Rima dekurio (desetnik) krila pervega slavnega Trakov šalico sreberno teško dve libri. Kin-carije Noreje zlate težke dve unci v dar dal.
Emblemata tudi Crustae imenovane so bili pri
stru«'
v 7
in po teh
9 9
med kterimi je struga Sulinska poglavitna
se izliva v černo morje. V tem se-
)nave zemlji
9
strugah
verno-izhodnem delu je zavolj razlivov D
silno močirna in se Delta Donave imenuje, ki od leta 1829, ko je Rus s Turkom mir sklenil, spada v oblast
starih mytické predstavljenja v reliefi posodvah.
kinčarije na
Drufri ravno tam najdeni kamen ima napis:
Rusov. V teh močvirjih razsajajo ob poletiuski vročini naj hujši merzlice in vročnice, in na milione se izlega strupenih komarjev

ki strašno nadležjejo primorce in
ISIDI NOREI CLE MENTIS
V. S. L. M. PRO SALVTE
SEPTVEI
mornarje na ladjah
CON. FER. N. P. D ET. TI. CL. HERACIAE
Dobruča ima okoli 10.000 stanovavcov, ki so de
ET. CN. OC. A SECVNDI PRO FER. Q. SEPTVEVS VALENS loma bulgarski Turki (Turkomani) , deloma Tatari, Gerk
>
PRO. FERR.
to je:
55
Isidi Noreae votum solvens libenter merito pro jo dolj
Jermeni in Judj
Razdeluje se Dobruča v
ealute Qainti Septuei Clementis conductoris ferri Numini
9
imenitniši kraji in deloma tudi terdnja
jo
od
zgorej doli so: M
Izak
propitio dedicavit et (pro salute) Titiae Claudiae Hera- poleg jezera Ramisa, H eiae et Onei Ocii ac Secundi procuratorum ferri Quintus 8
Doj
v
9
B a b a d a g
5
5
tend
Septuens Valens procurator ferri" Noreji radovoljno storjeno obljubo po dolžnosti je jemavec železne dače Quint Septuej Valens dobrot
ob černem morju, R
K
Bazar dčik in Šumlo prištevajc
3 doli
ali slovenski: Isidi Nekteri celo Si list
V
rešivši
k Dobruči
al
te mesta in terduja
Cernavod

dalj
Med Černovodo in Rasovo je tišti imenitni nasip
Ijivemu božanstvu (ta spomenik postavil) za srečo Quinta ki ga je nekdaj rimski cesar Trajan od D
9
Septueja Klementa najemnika zeleznih rud, ter Ticije Klaudije Heracije in železne dače jemavcev Kneja Ocia Sekunda in Kvinta Septueja Valenta.
Cernivodi) prek
1
d
proti cernemu morju
m
J
Kostendži) napraviti dal in se še dandanašnji T
p (Trajanswall) imenuje. Ta nasip je
v
Celi
Dalje se ime boginje Noreje na nekem kamenu v voj8ki zlo imeniten; proti unauji strani je graben vre , in sicer v tej obliki nahaja:
MARTI
HERCVLI. VICTORIAE NOREIAE.
Tudi v niznem Bavarske m in sicer v vasi ..Weich
môrting"
deželne
sodije
55
55
Rothalmunster" so našli ka
men z napisom:
NOREIAE SACRVM itd. **)
(Glej Iv. Heffner's rômisch. bair. inschriftliche und plastisehe Denkmâler Nr. XXXIII. pag. 221).
*) Glej zgodovino telí kamnov v knigi „Archiv fiir vaterlàndi-sche Geschichte und Topographie, herausgegeben vom histo-sclien Vereine in Kârnthen. 2. Jahrgang od straní 1—19 in
9
zan, zahodna stran tega močnega nasipa ima pa jezera in močirno dolino Karaško ravno pred seboj; notrajni južni nasip se vleče tu in tam za 100, drugod pa tudi za
2000 korakov od severnega oddaljen.
Andersen pripoveduje od teh krajev, ki med Cer-novodo in Kostendžem leže, takole: „Kar pogled dá, se
ne vidi nič druzega kot morje ali pa sila velike pustotě
(štepe); ne h
• Vi
se ne vidi. ne čeda
9
ne
živa
stvar

97
110.
Ta spomenik je postaviti dal desetnik kohorte Breukov, kteri
je v zemlji bavarski bil v posadki. Breuki (Breuci) pa so bili po Pliniju rod panonsk, in ta spomenik je nam priča za slovenščnost Panoncev in boginje Noreje. Glej: „HeíFner das
romische Bayern" str. 105,
116
vsa je nezmerno polje. Blizo mesta smo vidili ne- krajih velika, serćno želé
9
da
se vse take slovesnostř
ktere prostore, brez ograje, kjer je
* V
rez
rastla, pa ne opustile in za nje namenjeni dnar podari! ubogim.
višja kakor trava in ravno take barve. Pozimi razsajajo Nove kolkne marke bojo malane; v sredi bo znesek tukaj večkrat budi viharji in zameti, ki zaženu čede z kolka (štempeljna); na vsakem listu, kteri se s tako njih pastirji vred čez stepe'**	marko stemplja, se mora perva versta pisma (ne pa
nadpis) čez marko pisati, da je po tem takem marka
Slavni nem-
yt
Slovanski popotnik

le za to in nobeno drugo pismo veljavna.
Y>
Milo nam je bilo na potovanju po Horvaskem ski pesnik J. G. Seidel je složil novo cešarsko pesem
v nemškem jeziku, ktero so cesar 27. dan p. m. poter-
na pokopaliscu v tergu Jas ka brati nadgrobnico
v
kteri vès ginjen starček umerli svoji ženici
69 let dili in mu nek viteški križ Franc-Jožefovega reda po
stari
tako hvalo poje, da smo v teh gotovo sercnih delili.
Do 31. sušca se je iz celega našega eesarstva
in zatega volja resničnih besedah se sopct prepričali, da oglasilo 700 obertnikov, ki bojo svoje blago poslali v
prava Ijubezen zares
sega
čez
grob".
S temi besedami Monakovo za razstavo.
so nam častiti gosp. J. L. Wurja podali sledečo nad- vroče in suho
9
V
se
Kakor je pri nas že zlo
huje je v bolj južnih krajih ; na juž
grobnico, ki so jo leta 1846 z dvema svojema prijat- nem Francozkem ima mandelnovo drevje že za grah de loma prepisali od besede do besede. Takole se glasi bel sad. Tudi na Rusovske m se je na Ne v i že od (starim in mladim možém v izgled) na sprednji strani: ta jal led, kar se o tem času od leta 1717 se ni zgo
■ Nut 1 ■ O v di počiva v snu mira do vèka nepozabljena moja to
m	-m	-m	■ » * •	•	V	mm	i
dilo
9
finiski morski zaliv je ledů prost,
kmalo se ba
varstca predraga, dasica. O moja! bila
krutoskerbljiva pri poslu , nevtrudjena paj-
HHIHHMMHBMiMHBHlBittttHBf si
tedaj v izhodnem morju začela vojska. Admiralu Napieru
si vsigdar dobra gospodarica.
Gde
angležka
vlada ukazala, naj hit re je gré naprej
je
Iz Dobruče, kjer imajo Rusi
V
ze
nek 75.000 na več
ij kam si se oddružila? H od mene! o mila! zakaj si mene
pri dusi ij telu tak žuhko razžalila? Ti, o draga, koja si krajih postavljenih vojakov, se sliši, da se je pri Tro vu letu 69tom starosti svoje mene v su z ah zatopila, serce si janském nasipu huda vojska začela 2. dan t. m.
ranila moje. 0 Katarina ! kak si me v cernu zavila ? Jeli! već i kada k meni povras, kaži mi o mila! dan 17ti secna
9
al izid te vojske še ni znan. Omer-paša se je sam tje podal in bo 120.000 Turkov zbral v Bazardčiku
leta 1841 za navèk zaspala i Bogu dragomu dusu si dala.
Na drugi strani je zapisano:
Ti si z menom vsigdar složna bila 38tom letu družtva sent ni g dar zbantuvana vu lubavi prebivajuc do istine o mila! SO bili Rusi zlo tepeni ter so
f
odkodar bo vodil vojsko; le 15.000 jih je pustil pod po-veljstvom Musa-pašata za brambo Silistre. Pri Zimnici
zgubili
1000 moz.
Na
po zuhkoj smerti draga! od mene mentuvana. — Ah! kaj ocu Poljskem bo še ta mesec novo rekrutiranje. Rusovski
vec sada tužen poceti, nemvem ti draga drugu izreci nego za tobum o draga ! moram tugovati, već nima kdo ovdi pomilovati niti moje žuhke suze obrisati, s tem tebi, o draga! dusi lahko keleci, milost od Boga žazgano prošeci — istinski tvoj suprug Sía tobom tugujući ostajem tebi nemiloma umirujući
»
Novičar iz austrianskih krajev
car se nek misli s svojo rodovino iz Petrograda, ki je preblizo angležkih bark , preseliti v Varšavo. Važna novica je (ako je gotova), da Rusi nasproti serbske kva-rantine v Radujevacu delajo čez Donavo most, da bojo unkraj Donave serbski breg obsedli.—Turska vlada

Iz Ljubljane. Ker visoko ministerstvo pripravlja
za celo cesarstvo postavo za prostovoljno zložbo ali arondiranje zemljiš, je kakor
drugod
tudi slavno Ljubljani vprašalo kmetijsko
deželno poglavarstvo v družbo: kaj ona meni o tem gledé na okoljšine krajnske
vprašenja, na ktere naj
je zdaj dovolila napravo Poljake čete. Za pervife 10.000 angležkih vojakov, ki pridejo perve dní maja v
Carigrad, bo dajala turška vlada vsak dan 10.000 funtov kruha, 10.000 funtov mesa (govejega in koštruno
f
9
dezele, in ji postavilo nektere
odgovor dá. Ko je glavni odbor pred poprašal pomoč
podružnice
je prevdaril vse njih na
nice svoje
svete natanko in osnovo take postave předložil 28. dan p. m. slavnému deželnemu poglavarstvu. Ker je vsak umen kmetovavec prepričan, da je velik dobiček na vsako stran, ako ima svoje zemljiše vkupej, ne pa raztre-
15.000 funt. ječmena in 15.000 funtov slame
plačila za to bo prejemala iz Londona. Francozka armada pride nek v kosarne v Skutari. Predsednik tur-škega ministerstva je za božjo voljo prosil francozkega generala in poročnika Baragueja: naj ostane saj en del zedinjenih bark v kanalu carigradskem, ker se je scer bati,
stijanom podeljenih pravíc. Stari Turčini dobro spoznajo, da ta nova postava, po kteri imajo vsi prebivavci
da bi se staro-turška strauka ne spuntala zavoij kri
seno tam
pa tam, bode gotovo vsak želel take postave
>
ktere namen pa nikdar ne bo, kakor visoko ministerstvo določno pravi, da bi gosposka kteremu gospodarju
ukazala: naj zameuja ta ali uni del svojega zemljiša z drugim, ampak ta postava ima še le po tem v djanje stopiti, kadar se je sam gospodar ali po postavi pred-pisana većina gospodarjev oglasila pri gosposki in ji željo razodela po taki zameni. Da pa tudi en gospodar druzemu gospodarju nobene nepravične sile delati ne more, mora postava za vse primerke skerbeti. Zna biti,
Turčije brez razločka vére v vsem enaki biti, je konec Turčije; 11 milionov kristijanov proti 3 mi lione Turkov: rajtinga je lahka, da bodov Turki po tur
Stevilo vstajni
čan i, ne pa kristijani pot urče ni.
kov Gerkov znese nek
že
blizo 17.000
Poslednji
da
bodemo zamogli v „Novícah" naznaniti: kaj
je nasa
družba nasvetovala o tem, in s tem razjasniti to za
dunajski vladni list je oznanil važno novico: da vojska francozke in angležke vlade zoper rusovsko ni razderla e din ih vodil, ktere imate zastran Turčije tudi austrian-ska in pruska vlada, in po kterih bojo vse štiri vlade tudi vprihodnje ravnale; podlaga teh vodil je celota turškega carstva, in bistveni pogoj zato je, da zapusti rusovska armada turške knežije.
devo
9
ktera
5
v druzih deržavah že stara
, je za nas
se nova.
Popravek

Novičar iz mnogih krajev

V 25. listu v sostavku: „nošnja na plaščenici" v 25. ver
î ~ ! «.^i« /v « ««lrl/x X/xr. /»I »«./v /I r» -»v n m a •• vi n m Arf a cf i nn.
8. dan t. m. so pisali cesar gospodu ministru no-tranjih oprav, da se za praznovanje njih poroke priprav-ljajo po deželah celega cesarstva mnogotere slovesnosti zlasti razsvitlevanja, za ktere bi se utegnilo dosti dnarja potrošiti; ker jim je pa znano, da je revšina po mnozih
sti beri „si potegne penklo ćez glavo do pasa tegne penklo ćez glavo do pod vrata^.
namesto „si po
9
na Dunaju
v Gradcu
Loteriine srećke:
8. aprila 1854 :
78. 41. 60. 68. 49. 5. 71. 70. 36. 7.
Prihodnje srećkanje bo na Dunaju in v Gradcu 22. aprila 1854
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiw eis. — Natiskar in založnik: Jozef Blaznik.