II. Številka. V Trstu, v sredo 8. februvarja 1899. Tečaj XVIII „E D I N O S T" (shaja dvakrat na teden, vsako sredo in loboto oh 8 uri zjutraj. „Edinost" stane: ta vse leto gl. «. —; iiven Avst. 9.— gl. la polu leta „ S.—: „ „ 4.50 „ ta orloi in v Ajdovščini po « nor. — „Novičar" pa po 2 nor. OglMl in osnanll« se račune po 8 vrauca t petitu ; za n&elove > debelini črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vratic. Poslana, javne »hvale, osmrtnic« itd. •e račun« po pogodbi. Vsi dopisi so pošiljajo uredništvu Piazza Caserma nt. 2. Vsako pismo mora biti frankovaiio kor nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi do ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate pro-joma npravnlitvo P iazza Caserma St. 8 Odprte reklamacije n proste pofttnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko, ■ V tdlantt •« moč« 0 falziflkatorjo „Slovcnčcvciu". HI.*) Sedaj pridemo k falzifikacijam, na katere nismo še odgovarjali in tudi nismo mogli odgovarjati, ker so bile natisnene v „Slovencu" poslednje dni leta 1892., a smo bili ravno v koneo leta pozvali g. „Liga-|-1" na odgovor. V dopisu „S Primerja" („SI." 28. dec. 1892.) pričenja ta ligaš svoj dopis z naslednjim stavkom : „V boju za n a r od n i obstoj se Slovenci ne smemo ozirati na to, kar pravi vera katoliška". Resničnost to laži hoče „Edinost" nasproti nam žo v tretjem uvodnem članku dokazati. Glej število njeno 99*. Ko Hino čitali ta podčrtani stavek v „Slovencu", smo se takoj popraševali: Ali smo morda zblazneli, ali nas zapušča zares spomin p Ali je pa „Edinost" za trenotek zaupala Homerjevo spanje, ter dopustila, da se je v resnici ugnjezdil v njeno predale tak stavek P Pogledali smo najprej v 99. št. 1. 1892. „Edinosti* t je, kjer govorimo mi. 0 tem stavku ni ondi niti sledu, in jednako gani nikjer tudi v drugih oddelkih iste št. „Edinosti". Gledali smo oiiijo, ali bi ne bil uiorda smisel našega odgovora dal nekak opravičen povod k takeiuu stavku; tudi tega nismo mogli zaslediti. In ko bi so mešala uže naša pamet, prosimo čitatelje „Edinosti" na pomoč; prosimo ves pošteni in trezno mi« sleči slovenski svet, naj prečitajo pazljivo naš članek v 99. št. „Edinosti" 1892., in naj nam naznanijo, ali so zasledili nave-deui stavek, ali tudi samo smisel takega stavka v našem članku. Med pošteno in trezno misleći svet štejemo tudi čitatelje „Slovenčeve", torej pred vseui slovenske svečenike; naj ta ali oni izmed njih, ki bodo Čital te vrstioe, zahteva od uredni* štva „SlovenČovega", da ponatisne naš članek v celoti; tako bodo tudi slovenski svečeniki mogli preiskovati, ali so zasledili v našem članku po našem ligašu navedeni stavek ali tudi samo njegov smisel. Mi menimo, če se nam ne meša pamet, da smo tu skromni dovolj, ko zahtevamo preiskovanja tega, kar se nam očita; med tem pa sami konstatujemo, da stavka: „V boju za narodni obstoj se Slovenci ne smemo ozirati na to, kar pravi vera katoliška", mi nismo zapisali v 99. št. „Ed." 1. 1892 nikdar 1! Ta stavek, ki ga nam podtika „Liga -{- I", je popolnoma Izmišljen; a falzifikacija je tudi to, da bi bil naš članek pisan v smislu tega popolnoma izmišljenega stavka. Stari čitatelji „Edinosti" imajo naš članek od 10. dto. 1892 pri rokah, drugi čitajoči slovenski svet, če ne veruje nain, naj pa skrbi, da ga jim priobči „Slovenec", v katerem je „Liga 1.« slepil in osleparil njegove čitatelje z izmišljenim stavkom in z vsemi izvodi, katere razpravlja nadalje v istem dopisu („SI." 28. dec. 1892.) Mi s svoji strani pozivljemo našega *) V II. oddelku je popraviti tiskovno pomote : V 4. Htnlbloi 22. vrsta zgoroj čitaj : „da je postuvll za p o g o j i v n i naznunivni naklon"; ondi 29. vrsta spodej čitaj : „n o b r o j-n i h" nam. „nabrojenih" ; no drugi strani 1. stol-bioa 24. vrsta zgorej čitaj : „navedeni stavek" nam. članek. Op. „Y." ligaša: 1. da konstatuje v „Slove n c u", da tistega stavka, ki ga Z znamenji podtika kot nas stavek, v dotičnem našem članku ni, 2. da d & ponatisniti v istem „Slovencu" najprej naš članek in neposredno za tem (lankom pa svoj dopis „S Primorja" od 21. dec. („Slovenec" 28. dec. 1892), in to v Isti številki brez vsakega komentarja, To imamo pravico zahtevati, ker želimo, da si čitatelji „Slovenčevi" napravijo samj svojo sodbo o našem članku in potom o komentarju, ki mu ga je dal naš ligaš ; in da je dostojno prepuščati sodbo čitateljem „Slovenčevim", je umevno iz dejstva, da so ti čitatelji misleči slovenski svečeniki, ki so torej po šolanju na isti stopinji naobra-ženja, kakor naš ligaš sam. Ako dobč taki čitatelji naš članek in dopis našega ligaša v roke, bodo mogli a o d i t i tudi o drugih f a 1 z i f i k a c i j a h našega teksta v istem dopisu, v katerem nam še drugod z znamenji podtika besede, katerih nismo zapisali in tudi ne govorili v smislu podtikanih besed. Idimo dalje ! Ko je naš ligaš zavijal naše misli, odgovorili amo mu posebe (II. 61. „Ed." 17. dec. 1892) ter v brambo napisali tudi naslednje stavke: „Cerkve torej ne le da ne odmetamo, ampakjejniti ne očitamo ničesar, če ni primerno organizovana za zapadne Slovane, kakor je bila nekdaj. . . . Kje se je govorilo v našem članku o pogojih zveličanja, katere vpleta naš ligaš v svoj odgovor P Ves naš članek je govoril le o narodih kot takih v smislu, da imajo vsak svoj jezik in svoja Bvojstva, katera so kažejo tudi na zunaj, in da jezik in svoj. stva kakega naroda potrebujejo svoje svojstvene brambo, ako se hoče narod rešiti nevarnosti od stranij agresivnih narodov. Te brambe ne more podeljevati oerkev brez primerne organizioije, in ona moro le pomagati, rešiti pa ne more, zagotoviti torej ne more obstanka narodom, naj si bodo še toliko moralni, kakor ga jim ni mogla zagotoviti v prošlosti. 0 ZVO-ličanju teh narodov ni bilo v našem članku govora; naloge cerkve na to stran nismo zanikali. Zveličati se je možno narodom tudi kedar se potopijo v tujih narodih' zveličati se morejo tudi renegati, iatini-zatorji in vsled zunanjih razmer p o j e d i n i p o t u j č e n c i; ali kot narodi s svojim jezikom, s svojimi svojstvi se pa morejo rešiti le s posebno organizacijo, kakor obstaje tudi cerkev za svoje specifične namene I o s pomočjo svoje svojstvene organizacije. Ako potrebuje cerkev kot Božja ustanovitev svoje organizacije, po-trebujejojo toliko bolj narodi, katerim ni obečan tak obstanek kakor cerkvi . . .* Razvidno je iz teh stavkov, da smo govorili o potrebi posebne organizacije narodov, in da sedaj nam more cerkev le p o m a g at i, ker nima posebne organizacije za zapadne Slovane, organizacije namreč, ne v smislu za zveličan je, ampak v smislu za brambo jezika in svoj- zacije za zveličanje nismo zanikovali, niti v mislih nam ni bilo in ni moglo biti, govoriti na to stran. Nam jo šlo in gre za brambo vidnih znamenj narodnosti vsakega naroda," torej tudi zapadnih Slovanov. In za to brambo jo potreba posebne organizacije, toliko bolj, ko obstanek narodom ni tako zagotovljen kakor cerkvi, in še cerkev ima svojo organizacijo za svoje specifične namene. Vidi ae, da smo mi tu poudarjali razliko mod narodi in cerkvijo in dokazovali potrebo organizacijo v bramb« obstanka narodov, specijalno zapadnih Slovanov, nasproti agresivnim narodom sedanje dobe. Organizacija za zveličanje narodov jo vse kaj drugega, kakor organizacija za brambo jezika in svojstev kakega naroda, in za to smo le kot ilustraoijo navedli renegate, latinizatorjo in vsled zunanjih razmer pojedine potujčence. O teh smo trdili, da se morejo zveličati, kakor celi narodi, potopljeni v tujih narodih, S tem da smo rekli, da se morejo zveličati r o n o -gati i. dr., smo izrekli zajedno možnost vseh vrst za ta del; ali se v r e s n i c i zveličajo, o tom je drugo vprašanje, in gotovo se ne zveliča vsak renegat, ravno tako ne, kakor ne vsak, ki ie krščen [na katoličana. Možnost je pa dana, in le o tej smo govorili. O zveličanju renegatov, latinizatorjev itd. kot takih mi nismo govorili, drugače bi se ne zveličala niti velika kopica sedanjih latinizatorjev in žo umrlih renegatov na Slovenskem ; o vseh se je nadejati, da se spravijo z Bogom pred Bmrtjo, tudi če delajo sedaj proti temu, kar bi bistveno služilo v zaščito obstanka stev slovenskega naroda in v nih Slovanov. Naša sestava po takem govori o določeni vlogi, ki jo gati, latinazatorji v oškodovanje zapadnih Slovanov na jedni strani, in o možnosti* da se vendar fie zveličajo, na drugi strani, da ne more noben pošteno misleč in sodeč čitatelj dvomiti o tem. A kaj je napravil naš ligaš iz teh postranskih, našo glavno vprašanje le ilu-strujočih stavkov o renegatih etc. P On piše („SI." 29. dec. 1892): „Obrekovanje nauka katoliškega pa je, in posebno v naši narodnostni dobi daleč Begajoča škoda njegovega ugleda je trditev „Edinosti": Po katoškem nauku se mogo tudi renegati In latlnlzatorji izveličati". Po navedenih teh besedah pristavlja neposredno : „Ponavljamo ; Ta trditev jo obrekovanjo katoliške vere Katoliška vera tega no učil! . . . . Vera katoliška je nauk Boga Jezusa Kristusa. In tej večni resnici in modrosti take zmote in blodnje, kakor zgoraj podtikati, je — grdo za vsakega, vzla-sti za katoličana. Dokaz : Ako je res, da se po katoliški veri narodni renegatje in latinizatorji tudi kot t a k i "izveličajo— po tem takem katoliška cerkev uči, da renegatstvo in latini-zatorstvo ni greh . . . ." Sledi na to cel članok izvodov, članek priobeen na prvem mestu. („SI." 29. deo. 1892.) Naj primerjajo čitatelji naše stavko, kjer so v ilustrovanje omenjeni renegati itd., s stavki našega ligaša, in videli bodo in svoj-obče zapad- tako jasno jimajo rene- stev zapadnih Slovanov, Organi-takoj: a) falzifikacijo v tekstu b)falzifikacijo v smislu in o) falzifikacijo v izvodih. Mi nismo nikjor zapisali stavka: „Po ka-tolisk em nauku se mogA tudi renegati in latinizatorji izvoličati". Ta stavek je do cela popačen in hudobno po« m no žen v primeri z našim stavkom... „zveličati so morejo tudi renegati, latina-torji in vsled zunanjih razmer pojedini potujčenci". Hudobno in na nezaslišan način povečan je ta stavek z dostavkom besed: „Po katoliškem nauku". Mi nismo nikjer trdili, da katoliška vera UČi tako. Zato zavračamo tako podtikanje z obratno adreso : „Tako podtikanje je — grdo za vsakega, v z lasti za k a-t o 1 i č a n a". No, o falzifiknciji tekata dovolj; do-taknen, zahtevati, da naj ponatisne v celoti dutičnn naše odstavke. Mi namreč nismo dokazali samo pn-čenja mislij, ampak tudi popolnoma popačene stavke in jeden celć izmišljen stavek. To je glede na veljavo nasproti javnosti vse kaj drugega, nego samo dokaz o p<>-pačen ju muli j ; te zavijajo in izvajajo bolj svobodno in lažnjivo, ne da bi mogel nasprotnik preveriti občinstvo o laži, ki se mu vali na vest od nasprotniške strani. PaČenje tekstov ali izmišljenje tekstov pa morejo tudi preprosti čitatelji videti in potem soditi. In da so videli naši čitatelji, kar je po falzifikaoijah teksta zakrivil naš ligaš proti nam, to smo dokazali dovolj. Sedaj ko poznajo naši čitatelji falzifikacije tekstov našega ligaša, mu tudi ne morejo verovati, če jim iztrže kak stavek iz konteksta in ga potem tolmači ; oni utegnejo odslej pesimistično, nezaupno soditi o našem ligašu, in bodo zahtevali od njega, da najprej v celoti navede naše odstavke in šele potem jim podaje a v o j e komentarje. A kar velja za naše čitatelje, velja tudi in še bolj za i z š o 1 a n e čitatelje „Slovenčove", ki, ako imajo tekst pred seboj, si delajo še laže komentarje sami, nego čitatelji „Edinosti". Razvidno je is vsega tega, da naš ligaš je izgubil zaupanje v javnosti, da je od nas javno zatožen, in kot zatoŽenCU rnu 86 je opravičiti, in kjer se ne dsi opravičiti, mu je popraviti vse falzifikacije in vse izvode iz njih. On je zatoženec, in mi smo tožniki, zatožbo smo podali javnosti v I. II. in današnjem oddelku pod jedno in isto rubriko. Naš ligaš je rekel, da ne bode odgovarjal kakor bode hotela „Edinost" ; mi tega nismo zahtevali; to je zahto vala stvar sama, in je žalostno, da na to, kar zahteva stvar in dostoj nosi, je treba bilo našega li gaša še le opomin jati! Sedaj ima torej on besedo ! Y. Občine slovenske, posnemajte! Iz Podgrada, 6. februvarja. Gospod urednik! Oprostite, da sem Vam zadnjič krivo poročal. Bil sem sam tudi slabo poučen. V soji občinskega zbora dno 29. decembra gosp. župan ni prečital odloka ministerstva, ker ga niti imel ni. Prijavil ga je samo. Zato tudi nisem mogel vstreči Vašej želji do zdaj in preskrbeti Vam prepise. — Že leta 1889. pritožilo se je tukajšnje županstvo pri ministerBtvu zarad nemških dopisov. Takrat dobilo je c. kr. okr. glavarstvo nalog, izdati rešitev za oni p o -samezni slučaj v slovenskem jeziku. Sicer pa je tudi nadalje dopisovalo v nemškem jeziku. Ko pa je ministerstvo notranjih zadev z naredbo od 24. avgusta 1891 št. 14.141 ugodno rešilo enako pritožbo županstva v Pazinu, obrnilo se je tukajšnje županstvo zopet s prošnjo na c. kr. okr. glavarstvo in prejelo sledečo rešitev : Pr. 25. sept. 1891 k št. 1854/VIII. Št. 9200. Gospodu Županu v Podgradu. Na Vaš podnesek od 19. t. m. štev. 1854 opazim, da sem jaz priznadajoč v principu opravičenost Vaše Želje, da tu-kajšno okrajno glavarstvo i okrajni šolski svet s tamošnjoč obcinu v slovenskem jeziku dopisujeta vedno priznaval po mogočnosti tisti ustreči. Ampak službene razmere okrajnega glavarstva v Voloskim v katerem okraju se toliko različnih jezikov govori, ne dopuščajo brez izjemka da se z vsakom ob-cinom v željenem jeziku dopisuje. Vkljub temu bodo se Vaše želji v koliko bodo službene razmere dopuščale koliko bode več mogoče v zir jemalo. Okrajno glavarstvo Volosko, 23. Septembra 1891. G. kr. namjestnički savjetnik: J e 11 m a r s. r. Dasi je bila ta rešitev na videz ugodna, pritožilo se je županstvo s slovensko ulogo na c. kr. namestništvo a pritožba bila je zavrnona z nemško naredbo, kakor sledi: Pr. 25. okt. 1891, št. 2119/ViII. Št. 10393. Gospodu županu v Podgradu kot rešitev Vaše uloge dno 27. Setembra 1891 št. 1854. G. kr. kotarsko glavarstvo Volosko 24. okt. 1891 c. kr. namjostniški savjetnik: Jettmar s. r. Abschrift. K. E. Statthalterei in Triest Nr. 16446 1891 111 An dio k. k. Bozirkshauptmannschaft in VoloBca. Die mit Bericht vom 1. Oktober l. J. Zl. 9485 vorgelegte Beschwerdo des Go-meindeamtes Castelnuovo, gegen das d. ii. Decret vom 23. September 1891 Zl. 9200, womit dem Gemeindearnto iiber dessen Wunsch nacli slovenisoher oder kroatiseher Amtskorreapondrnz unter Anerkennung der Borechtigung dioses Wuniches, dessen thunlichste Beriicksichtigung mit dem Be merken zugesagt wurde, dass die Dienst verbaltnisse die ausnahmslose Anwendung der von jeder Gemeinde gewiinschten Sprache im Amtsverkehre nicht zulassen, enthalt auch das Begehren um Einfiihrung des ausnahmslosen Gebrauches der slove-ni8chen oder kroatisehen Sprache im dienstlichen Verkehre der k. k. Bezirks-hauptmannschaft mit der genannten Gemeinde. Dieses Begehren muss, als im Ge-setze nicht begrundet, zuruckgevviesen werden. Aus demselben Grunde kann auch der Beschwerde gegen das obbezogene Decret der k. k. Bezirkshaupmannschaft keine Folge gegeben werden und zwar umsowe-nigor, als sie sich im Hinblicko auf den, den "VViinsohen des Gemeindeamtes entgegen-kommenden Inhalt des angefochtenen De-kretes als ungorcchtfertigt dargestellt. Gegen dieso Erledigung eteht der Rekurs an das hohe k. k. Ministerium des Innern, binnen 4 Wochen a. i. offen. Die Berichtsbeilagen folgen zur \vei-teren Veranlaasung zuriick. Triest, am 19. Oktober 1891. Der k. k. Statthalter : Rinaldini m. p. Županstvo pritožilo se jo torej pri c. k. ministerstvu notranjih zadev zopet v slovenskem jeziku toliko proti rešitvi na-mestništva, kolikor proti temu, da je prejelo to rešitev v nemškem jeziku. Na to pritožbo došel je torej sledeči odlok : Pr. 2. febr. 1893 št. 187|VIII. 9571 ex 1892 |0isl. županstvu občino Podgrad. Vsled odloka c. kr. namestništva v Trstu iz dne 21. Oktobra 1892 št. 18320 je visoko o. kr. ministerstvo notranjih zadev z razsodbami iz dne 13. Februarja in 15. Oktobra 1892 št. 27102 in 15860 tamošnjo pritožbo iz dno 2. Novembra 1891 št. 2119 proti numostništveni naredbi iz dne 19. Oktobra 1891 št. 16446, glede zahtevanja, da ima o. kr. okrajno glavarstvo občini Podgrad dopisovati iz ključljivo v slov. odnosuo v hrvatskem jeziku iz razlogov navedenih v pritoženi naredbi namestništva kot neopravičeno ovrglo, glede izključenje nemškega jezika pa odobrilo in to zaradi tega, ker ne gre in tudi ni v interesu rednega iu hitrega poslovanja ležeče se v pismenem občevanju z Podgradsko občino posluževati nemškega jezika, kteri ni pravilen v tej občini. To se čislanemu županstvu v rešitev goromenjene tamošnje pritožbo z vrnitvijo prilog naznani in ob enem tudi zahtevani prevod namestništvene naredbe iz dne 19. Oktobra 1891 št. 16446 dopošlje. Volosko, dne 27. Jenara 1893, C. kr. okrajni poglavar F a b i a n i s. r. Prevod. Št. 16446 — 91 111 Na c. kr. okraj, glavarstvo v Voloskem. S poročilom iz dne 1. Oktobra 1891 št. 9485 predložena pritožba županstva v Podgradu, proti odloku iz dne 23. Septembra 1891 št. 9200, s katerim je o. kr. okrajno glavarstvo opravičenost od županstva izražene željo da bi so mu dopisovalo v slovenskem ali hrvatskem jeziku pripoznalo in obljubilo taisti po mogočnosti tudi vstreči a ob enem izreklo, da službene razmere ne dopuščajo da se brez izjemka vsakoj občini v željenem jeziku dopisuje, zahteva pa tudi odredbo, da so ima c. kr. okraj, glavarstvo pri službenom občevanju z imenovanom županstvom izključ-Ijivo le slovenskega odnosno hrvatskega jezika poslužovati. Ta zahteva mora se zavrniti ker ni postavno vtemeljena. Iz taistega uzroka se ne more tudi pritožbo proti gor omenjenem odloku c. k. okraj, glavarstva odobriti in to tiiu manje, ker je taista, z ozirom na to, da je vsebina pritoženega odloka ugodna želji županstva, neopravičena. Proti tej razsodbi stoji prosto pritožiti so v dobi 4. tednov a. i. na visoko c. kr. ministerstvo notranjih zadev. Priloge poročila vrne se v dalnjo uredovanje. Trst dne 19. Oktobra 1891 C. kr. namestnik Rinaldini 1. r. Naše županstvo dokazalo jo torej, da se vender kaj doseči z doslednostjo, odločnostjo in vstrajnostjo. Politični pregled. Notranje dežele Poslanska zbornica. V seji dno 4, t. m. so rešili proračun za s r e d-n j o šole. Posl. T u č e k se je pritoževal, navajajoč dokaze, da naučna uprava ni naklonjena šolstvu češkemu. Minister G a u t s c h je rekel, da se vlada resno bavi z vprašanjem suplentov. Zatrjeval je nasproti trditvam posl. Tučeka, da vlada obrača pozornost svojo šolstvu povsodi jedna-kouierno. Posebno gorko se je potegnil minister Gautsch za grščino na gimnazijah. Posl. Romanczuk seje potegnil za pravico Rusinov, kojih Šolstvo jo, osobito v Bukovini, popolnoma zanemarjeno. Posl. Spinčič jo ponovil pritožbe in želje Hrvat f> v in Slovencev, kolikor se tiče srednjih šol. Givornik je obžaloval, da se na srednjih šolah v T r s t u in v Gorici postopa toli strogo proti učencem nemške narodnosti ter je stavil resolucijo v tem zuiislu. — Posl. Burgstalier obžaluje, da v Trstu nimamo nijedne državne srednje šole z italijanskim učnim jezikom ter zahteva subvencijo za mestno gimnazijo in realko. — Posl. K o z 1 o w s k i jo branil avtonomijo dežel v šolskih zadevah ; vlada naj bi se ne vtikala v stvari, ki spadajo v kompe-tenoo deželnih zborov. Govornik zahteva, da se po tistih srednjih šolah po Gdliciji, v kojih je večina otrok slovanske narodnosti, osnujejo kurzi za slovansko literaturo in umetnost. — Na to je govoril poročevalec B e e r in so vsprejeli naslov „srednje šole." Novi vladni program se ježe priobčil. Značilno na njem je le to, da ni zadovoljil nikogar. Glasi se pa nastopno v glavnih potezah : Potrebno jo, da so vse one stranke, ki postavljajo državni nad svoj strankarski interes, združijo v ta namen, da se bodo moglo vspešno razvijati parlamenturno delovanje. Vlada odobruje povsem dosedanjo v nanjo politiko in hoče skrbeti na vso moč za to, da se vtrde obrambene Hile države. Vlada hoče vzdržati d o a e -danje d r ž a ? n o |> r a v n o razmerje do o g e r s k e državne polovice, s katerim je stalno d ločena organizacija naše monarhije. Vlada stoji nepremično na stališču sedanje ustave in njo glavnih načel in ne bi mogla pritrditi morebitnim zahtevam po premembi te ustave. Na tej podlagi pa se more politično življenje le tedaj razvijati v soglasju z državno mislijo, ako se spoštuje avtonomija kraljestev in dežela in se ohrani dosedanja narodna posest posamičnih plemen. Vlada pripoznava, da se narodni mir dd doseči le s tem, da so postavnim potem uravna uporaba jezikov v uradu, šoli in javnem življenju, pri čemer pa je v polni meri poštovati nemški jezik kot srodstvo za splošno sporazumljenje. Vlada se bode trudila, da v svojem administrativnem področji kolikor mogoče zabrani pre-mombe glede na narodno posest, dokler se no osnuje tak zakon. VUda bode spoštovala vsa verska prepričanja, da se obrani tudi verski mir. Vlada meni, da je potrebno, da so umaknejo za sedaj ver-sko-politična vprašanja in da ne pri- d ej o v zakonodajna razpravljanja vprašanja, tikajoča se načelne spremembe državnega Šolskega zakona. Poštevati pa hoče pri izvrševanju državnega šolskega zakona verska čutila prebivalstva. V vprašanjih verskih čutstev pripoznava vlada le cerkveno oblasti kot merodajne. Ker se gospodarska vprašanja množe in so postala nujna, pripravila je že več zakonskih načrtov, tikajočih se teh vprašanj, kojih nekatere so se že rešile, druge pa bo v razpravi. Skrbeti treba, da se utrdi ravnotežje pri državni upravi, da se urede naše denarne razmere ter pravično razdeli d a v čn o breme. Postavodaji bode skrbeti, da se popolni civilni in kazenski zakon. Po teh načelih hoče postopati vlada. Pri tem pa jej treba trdne parlamentaiiške podpore. Ker pa take podpore ni možno najti pri posamičnih strankah, treba da se združijo vse zmerne stranke ter da te stranke osnujejo organ, kojemu bodo naloga, vzdrževati zvezo z vlado ter vrejevati skupne parlamentariške zadeve. — To bi bil torej v velikih potezah novi vladni program. Očevidno je, da ga n e more vsprojeti nobena stranka, kar je jasno iz resolucij, koje so sklenili po priobčenju tega programa nemška levica, Hohenwartov in poljski klub. Nemška levica pravi, da ne more stopiti v tesno zvezo s takimi skupinami, ki so jej načelno nasprotne, ako se noče odpovedati svojemu prepričanju. Zato pa ne bi mogla odobriti administrativne prakse, nasprotujoče duhu obstoječega državnega šolskega zakona. Nemška levica zahteva, da se nadaljuje češko-nemška sprava. Za posvetovanje raznih vladnih predlog zagotovlja Bi ta stranka prosto roko. Resolucija konservativnega k 1 u b a je pa še odločnejša iu se glasi: „Klub konservativcev jemlje na znanje po vladi priobčena načela, veljavna za nje bodoče delovanje, obžaluje pa, da mora izreči najresnejše pomisleke proti posamičnim točkam vladnega programa. Pridržujč si polno svobodo za stvarno prt sojevanje vladnih predlog nima konservativni klub povoda, da bi premenil svoje dosedanje stališče nasproti vladi." — „Slovenskemu Narodu" brzojavljajo z Dunaja o tej seji konservativnega kluba, da se govorniki vseh treh frakoij ostro obsojali in soglasno odklanjali koalicijo. Program da je dijametralno nasproten klu-bovim tendencija m. Pred sejo je izjavila slovensko-hrvatska skupina, da hoče izstopiti iz kluba, ako ta odobri program. Nujpohlevnejšo se je izjavil poljski klub. No, drugače tudi ni pričakoval nikdo, kdor pozna oportunistiška načela, veljavna od nekdaj v tem klubu. Resolucija Poljakov ae glasi: „Poljski klub jemlje na znanje vladni program, naslanjajoči se na preatolni govor, ter izjavlja, tesno držeč se uačel, ki bo bila vodilna njegovemu delovanju, da je pripravljen podpirati vlado v zmislu nje programa. Kar so tiče postavnih predlog, ki bo bo že predložile v tej smeri, ali se še le predlože, pridržuje si poljski klub pravico, soditi in odločevati o njih po svojem prepričanji."* — V dunajskih listih pa čitamo nastopne podatke: V Iiohenwartovem klubu ho je razpravljalo po skupinah. V imenu češkega plemstva sta govorila princ Sch w arzen b e r g in grof P a 11 f y. Oba sta se protivila novemu programu, osobito odstavku o duvalistiški uredbi države. Načela programa so naravnost nasprotna politiškim teudunoijam konservativnega plomntva. V imenu češko-uaredne skupino v Hohemvartovem klubu jo govoril baron Loonhardi očitajoč novemu programu nospoštovanjo do vaeh narodnih težeijj. A'vu so vsprejmo ta program, stopi1 narodna stranka češka v najstrožjo opozicijo. — Tudi konservativca K ari on in Dipauli sta se izrekla proti programu. V imenu Jugoslovanov je govoril profesor Š u k 1 j e protiveč se novemu programu najodločneje, osobito točki, govoreči o „narodni posesti". Pojem „narodne posesti* je preobsežen in bi trebalo razločevati mej narodno posestjo v pravnem zmislu in narodno posestjo, katera v resnici obstoji. Še odločneje ae je izrekel proti temu, da bi se nemščini dovolila taka prednost. V Galiciji in v Dalmaciji so posebne jezikovne razmero in se načela novega programa nikakor ne dajo raztegniti tudi na ti deželi. Jasno je, da gre tu za Jugoslovane in Čehe. Jugoslovani in Čehi morajo za v r ni ti ta p r o g a m.— Grof H o h e n-w a r t pa jo izjavil, da program ne odgovarja njegovim željam, izraženim v posvetovanjih z ministri. Ne more torej »sprejeti nikake odgovornosti za ta program ni nasproti vladi ni nasproti klubu. — Tudi klub R u sinov pravi v svoji resoluciji, da ne more pritrditi temu, da bi se narodna in politiška vprašanja potisnila v kot in se bodo trudil, da se rešijo ta vprašanja v zmislu državnih osnovnih zakonov. Vnanje države. Boj v italijanski zbornici radi sleparij, katerim so prišli na sled pri bankah vihra še vedno. Ministerski predsednik Giolitti je sicer dosegel, da parlament ni volil iz sebe preiskovalne komisije, ali razni poslanoi ponavljajo vedno to zahtevo, pri čemer jih časopisje podpira na vso moč. Pri velikem vplivu časopisja v Italiji je zelo mogoče, da zbornica še ovrže zvoj prejšnji sklep in da se vender imenuje taka komisija. Različne vesti. Radi preobilice gradiva prisiljeni smo bili — žal — izpustiti Spinčičev govor, podlistek in nekoliko raznih vesti. Iz državnega zbora. V včerajšnji seji je odgovoril ministerski predsednik grof Taaffe na dotičuo interpelaoijo poslanca Spinčiča, da se v Višnjanu niso mogle razpisati nove občinske volitve radi velikega nereda, kojega so našli upravitelji občine v občinski pisarni. C. kr. okrajno glavarstvo je hitro uvelo postavne odnošaje. — Glede na napade na slovansko narodnost izjavlja ministerski predsednik, da se je najostrejŠe postopalo proti krivcem. — O dogodkih v deželnem zboru poreškem pa ne more razpravljati. — Slednjič je omenjal volitev v P o m j a n u (rekoč, da so se kolikor možno pospeševale priprave za te volitve. „Soči" zadnja beseda. „Soča* piavi, da smo mi izzvali polemiko. O tej zelo — pogumni trditvi „SoČini" se nočemo prepirati : nepristranski čitatelji naj sodijo. — „Sočau vsklika : „Kje je logika, kje do-slodnoBt?" Tudi o tem se nočemo prepirati, kajti razsodni čitatelj je pogodil že davna, kje je več doslednosti, pri nas, ali pri „Soči". — „Soča* obžaluje, da smo nje besede tolmačili proti sebi. Zakaj pa ne pove, proti komu so bile naperjene?! — Gola izmišljotina je, ako trdi „Soča", da jo napadamo na podlagi insinuaoij. Kedaj smo VaB mi napadali ? Povejte nam dotične številke našega listal Kar amo pisali v poslednjem času, bila je zgolj obramba, do katere sto nas prisilili vi sami. Resnica pa je, da ste nas napali radi tega, kar pišejo drugi, in radi govoric mej privatnimi krogi, za kojo mi no moremo odgovarjati. Na taki trhleni podlagi ue pričanja zar oh en Človek zaresnih akcij. — Da ste pa v to polemiko po nepotrebnem utaknili tudi grofa Alfreda Coroninija, je ' toli tondonC'jozno, da moramo zares obža- lovati tako vrsto polemike. Veste kaj je rekel o tem vnet slovenski rodoljub, ki je stal začetkom te polemike na vaši strani: to je perfidno! In mi da smo hotel1 Škodovati „Rinnovamentu?!" Ali ga nismo priporočali kot izboren list ter naveli tržaške lokale, kjer se prodaja? Res je, da so bili nekateri tržaški rodoljubje s prvega nekako skeptični nasproti temu listu, toda povedali smo vam v 'privatnem listu, zakaj bo bili skeptični! To bi vam moralo zadoščati. Kakor rečeno: vtikanje grofa Coroninija v to zadevo je zelo ten den-cijozno. — V vsej polemiki „Soče" je pa vsakako najznamenitejši odstavek, kjer pravi, da se mora storiti konec takemu miru, kakoršen je bil dosedaj na Primorskem. Širjemu občinstvu jo gotovo še danes nejasno, kaj je hotela „Soča" reči s temi besedami, a nam je popolnoma jasno — vse. In ker nam je jasno, prisiljeni smo podati nastopno slovesno in pozitivno izjavo: Prepričanje naše je to, da trebamo popolnega spora-zumljenja mej Hrvati in Slovenci, zlasti pa z ozirom na razmere 'strske. Za to Bvoje prepričanje se hočemo boriti, dokler imamo mi besedo pri tem listu. Ako bi nas pa nevšečue razmere hotole siliti do nasprotnih nazorov, tedaj odložimo pero se sladko zavestjo, da smo pri svojem delovanju iskali vnikdar le tistih toček, ki združujejo slovanska plemena, ne pa tistih, ki jih ločijo. To je naša zadnja beseda? Za družbo sv. Cirila In Metoda so darovali nabrežinski pevci pri neki veselici 3 gld. 40 kr. in pozneje ee 40 kr. — I. M. Senica iz Škorklje je daroval 1 gld. Za družbo sv. Cirila (n Metoda, oziroma za fond, katerega nabira „Bralno društvo" pri Sv. Ivanu, da bi postalo „pokrovitelj", darovala je vesela družba, zbrana v spomin poroke Mijot-Vatovec 4 gld. 44 kr. Živila zavedna družba ! Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo pri sva* tovščini v Trebčah 10 gld. — „Erste" — kot „veliki oče" je uplačal izven tega šo 1 gld. — Šti rje pevci iz Bazovico so morali nplačati za imenovano podružnico 4 gld., da so so izognili kazenski tožbi pri sodišču. — Pri občnem zboru „Pogrebnega društva „Arirnatej" v Barkovljah v nedeljo 5. t. m. se je dovolilo 5 gld. — Istega dno bo je nabralo v gostilni „Pri rumeni hiši" v Barkovljah med veselo družbo 2 gld. Posljednjeimenovana zneska se pri-štejeta onemu zu pokroviteijino pevskega društva „Adrija". — Poročevalec „Edinosti" želi, da bi mogel poročati o takih svotah vsaj v vsaki drugi številki tega lista. Sokolova maskerada bode v nedeljo 12. t. m. v redutni dvorani gledišča Poli-teama Itossetti (vhod v ulici Chiozza). Kakor se nam javlja iz občinstva je za to sedaj že udomačeno in priljubljeno narodno veselico veliko zanimanje zvlasti v ženskih krogih ter so nadejamo, da bode letošnja maskerada vse prejšnjo prekosila glede števila lepih mask in skupin. Gospodom priporočamo naj so ravnajo po lepem vzgledu, katorega jim daje vrlo naše narodno ženstvo ter naj po svojo tudi toliko storo za to veselico, kolikor nežni spol, kajti Blične zabavo sponosejo se le, ako dame in gospodjo v enaki meri sodelujejo. Požurite so toroj s pripravami, Sokolci! Vstopnina je določena: za maske, dame in člane : 50 nvč. ; za vabljene gospodo 1 gld. Nemaskovane dame in gospodjo plačajo vrhu vstopnine 30 novo. globe. Na maskarado priti je v maski ali kostumu; kdor se ne maskujo pride naj v sokolski opravi ali pa v črni obleki. Na maskaradi se ne dajejo ni šopki ni dekoracije. Koncert Nadežde Slavjanske bode jutri zvečer v gledališču „A r m o n i a." Vepored jo ra/.deljou na dva dola, obaeza-joča po 7 toček. Kot poslednja točka drugemu delu je slavna pesem brodarjev na Volgi „Ej uehnem I* Vstopnina znaša 1 gld. — Fotelji po 2 gld. — Lože v prizemlji in v I. redu po 10 gld. — V II. redu po 6 gld. — V III. redu po 3 gld. Vstop na galerijo 50 nvč. Kdor le more, naj no zamudi te prilike in bodi priča proslavljanju slovanske glasbe in slovanske umetnosti. Plesni odsek „Del. podp. društva', vabi na drugi plesni veneek, kateri bode v soboto 11. februvarja 1893 v prostorih Mally-jeve dvorane, ulica Torreute št. 16. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za gospode 50 nvč., gospice so proste. Veselični odsek „Trž. podp. in bralnega društva" vabi na plesni venček, na pustni t o r e I: dne 14. t. m. v dvorani „Mally"- Blagajna so odpre ob 0. uri pop. Ustop za moško osebo 30 kr. iu za žensko 20 kr. Ustop bodo imele tudi maske, pristojno oblečene. Veliki ples „Del. podp. društva" spol-nil jo v polni meri to, kar so nam obečali njega zasnovatelji. Ta ples jo bil glasna priča o simpatijah tržaških Slovencev do tega društva. Ogromna udeležba priča, da se naše ljudstvo v polni meri zaveda prevelike važnosti delavskega stanu za razvoj Slovenstva v mestu tržaškem. Gledališče „Rossotti" — to najvočjo gledališče tržaško — bilo jo kaj ukusno okrašeno zastavami, a električna luč razsipala je svoj čarobni svit na veliko množico — nad 2000 ljudi j —, mrgoleče po vaeh prostorih. Ker se je ekscelenca gospod na-meptuik primorski odpeljal v Gorico, prišel jo na ples v njega imenu dvorni svetnik Krekič. Ob prihodu in odhodu tega gospoda svirala jo godba cesarsko pesem. Narodni ples „Kolu" moral »o jo ponavljati na obče zahtevanje. Še bolj, nego radostno gibanje in krasna uprizoritev tega plesa razveselil nas je u z o r n i r e d, ki je kraljeval ves večer. Vse je bilo tako pošteno, tako spodobno, da je moralo im-ponovati vsakemu. Videti bi hoteli človeka, ki bi se izpodtikal nad takim nedolžnim veseljem ! Vsa čast iiHŠemu delavskemu stanu, ki je dokazal na sijajen način, kako mogočno napreduje na poti do izobrazbe in omike. Zelo vabljivo bi bilo, primerjat* ta ples z gotovimi drugimi plesi; a tega no storimo, pač pa trdimo mirno vestjo, da smo Slovenci ne le kulturen, ampak tudi moralen narod! Veselica pevskega društva „Zarja* v Rojanu postavila se je vredno v vrsto družili narodnih veselio te predpustno dobe. Vhod v dvorano bil je okrašen zares divno • v dveh vrstah stala so namreč rojanska dekleta v svojih prekrasnih narodnih nofah, a občinstva je došlo toliko, da so bili prostori veliko pretesni. Pevci „Zarje" so peli jako precizno „Zvezno" in čveterospev: „Slaba sveča jo brelela"; IpavČev veliki zbor „Kdo je mar P", kojega so peli spremljevanjem vojaškega orkestra, je pa izzval vihnrno odobravanje. Voseli na*, da je „Zarja" srečno preatala vse krizo ter da je mogla zopet nastopiti častno in v tako lepem številu. Gospodičina Kavčičeva je dekla-movala lepim naglasom balado „Staro mater" ter jej je občinstvo izražalo svojo zadovoljnoat burnim ploskanjem. Za pred-pustno dobo zelo primerno igro „Doktor in njegov sluga" predstavljali so diletantje „Tržaškega Sokola" in so so svojo živo igro vzbujali veliko smeha mej občinstvom. Po besedi je bil ples. — Moralni in gmotni vspeh te veselice jo bil jako povoljen ter vspodbudljiv za društvo „Zarja", kojo društvo razpolaga z i/bornimi pevskimi močmi. — Pozabiti no smemo vojaškega orkestra, kajti izvršil jo svojo nalogo uprav sijajno, osobito pri spremljevanju velikega zbora „Kdo je mar P" Glasbenikom 97. pešpolka mora so pripoznati, da so zastavili vse svoje sile v ta namen, da si pridobe dobro ime pri našem občinstvu, Vabilo na zabavni večer, katerega priredi pevsko društvo „Nabrežina" v Nabrozini svojim podpornim članom v nedeljo, dne 12. februvarja 1893. v prostorih g. Tanceta, Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vspored : I. 1- A. Foerster: Pjevajmo! moški zbor. 2. Hr. Volarić : Ljubav, mešan zbor. 2. I)r. B. Ipavic : Danici, moški zbor z bariton-solo. 4. P. Mascagni : Pot-pouri iz opere „Cavalleria ruaticana", za go»li in klavir. 5. lir. Volarič: Novinci, uh ški zbor. 6. Ur. Volarič : Divja rožica, dvoglasni ženski zbor s spremljevanjem klavirja. 6. Hr. Volarič: Domovini, velik moški zlior s tenor- in fcuritonsolo, s spremljevanjem klavirja. 8. Šaljiv govor. II. Ples. Fristop je dovoljen le proti izkazu vabila. Vstopnina k besedi za podporne člane „Nabrežine" je prosta, za vabljene goste 20 kr., sedeži po 10 kr., k plesu za osebo 40 kr. Odbor. Krepki argumenti. Zopet danes nam je omenjati petelinskega boja, razsajajo-ćega že dlje časa po tržaškem časopiaji. Gospoda so privedli v svojo polemiko naj-izdatnejši argument — gorjačo. Sin poznanega radikalnega občinskega svetovalen napal je včeraj izdajatelja „Matti-novega" s palico na javni ulici ter jel udrihati po njem. Ker pa gospod M. ni plašen zajec, izvil je napadalcu palico iz rok, a rabil pri tem tudi svojo. Temu pouličnemu boju storili so konec — redarji s tem, da so napadrlca odveli na policijski komisarijat. Avita eoltura ! Železniške zveze z mestom tržaškim Dne 6. t. m. je zboroval železniški odsek poslanske zbornice. Posl. Burgstalle je obžaloval, da se vlada tako dolgo ne more odločiti za ta ali oni načrt za lia-merovano zvezo mesta tržaškega z notran jimi deželami. Govornik želi gradnjo (lo kalne) železnice čez Ture in priporoča železnico S v. S a b a - P o r e č. Na to jo odgovoril minister, zakaj vlada ne more pospeševati grajenje lokalnih železnic v toliki meri, kakor bi bilo želeti. Popis konj. Ker je doaedaj le malo posestnikov prijavilo število svojih konj in tovorne živine, poživlja mostni magistrat vnovič vse te posestnike, da store svojo dolžnost do 20. t. m., ako nočejo, da jih doleti denarna kazen. Priporočilo, v hiši g. Fr. Žitka, ulica Stadion stv. 1, otvoril je gospod E. Šverljuga svojo brivnico in « tem je nastala dolžnost vnem tržaškim Slovanom, da se drže gesla »Svoji k svojim !* Priporočamo torej našim rodoljubom, da vrše svojo dolžnost! Mrtvo truplo novorojenčka sta našla dva težaka pri malih vratih cerkve sv. Antona novega v ulici delle Poste. Truplo je bilo zavito v sivo ruto in spodnje žen ako krilo. Najvišje sodišče je popolnoma oprostilo trgovskega agenta A rtu r a Zanet ti j a, katerega je tukajšnje deželno sodišče obsodilo na pet mesecev zapora radi govora pri pogrebu odvetnika Vidacovicha. V vodnjak skočila je 41-letna meha nikova soproga Amalija Klun. V ponedeljek zjutraj našli no namreč na vodnjaku hiše št. 17 v ulici S. Marco tablico s napisom „Donna negata". Takoj ao sumili da se je tu izvršil samomor. Sum so je izkazal kot opravičen, kajti kmalu potem so izvlekli iz vodnjaka mrtvo truplo gori-omenjene žene. Klunovka se je omožila še le pred kratkim. Sploh se misli, da so bili prepiri v družini povod temu nesrečnemu činu. Poskus samomora na pokopališču. 17-letna Hermenegilda Dubac podala so je v ponedeljek na pokopališče. Dospevši za nadgrobni spomenik dražine Kalistrove, izpila je steklenico, napolnjeno strupom. Učinek strupa pokazal se je k malu : prijeli so jo hudi krči. K sreči so jo zapazili pravočasno delavci, ter jo dali prepe Ijati v bolnišnico, kjer okreva skoro. Vzrok temu poskusu samomora je baje ta, ker ao /sprli njenega ženina, koji je na aumu, da je izvršil neko tatvino. Tudi ona sama je bila 21 dni v preiskovalnem zaporu. Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-nepra društva, poprej Pertotova, pri- poroča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličnnska vina. Cl. Gostilna illa cM ili Graz"» poleg kavarne „Universo" priporoča ao Slovenkom v mostu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina. in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna jo odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl JAKOB kumar Antonijeta Drenik, Via Picolomini številka 2, so priporoča tržaški slovenski gospodi za vsakovrstna dela, spadajoča v stroko Šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zngotovlja točno pontrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah. 22-52 Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torronto št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Antnn Pnnl/ai na "b1" ul5co Ghesa MIIIUII ruirdj, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaju vse navadno potrebne ncniško-slovcnske poštne tiskanice. Cl Kavarni ,Commercio' in Je- fipcpn' y ulioi «C a s e r m ah, glavni shaja-Uudvu ligči tržaških Slovencev vsoh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar. Cl. Mlekarna Frana Gržine Potra na Notranjskem (Via Campanillo v hiši Jakoba Brunner.io št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno oprosno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Potra, sveža (trisna) smetana. losip Kocjančič, Vlaei?,rr8t 7«rc trgovina z mešanim blagom, meko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andemo do Franz" v ulici Ironeo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl, B. Modic in Grebene, na voglu Via St. Glovani in Via Nuova: opozarjata zasebnike, krčmarjo in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, ste-klenega, lončenega iti železnega blaga, podob in kipov v okmšcnjo grobnih spomenikov. Cl. Pnelilno staroznana pod ime- UtJSIlind „OlOKrt , nom „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino nn debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Martin lfl*?P Pia!!za s. Oiovanni, št. 1 IflOl IIII l\l£ts} trgovina z mnogovistnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Prodajalniea in zaloga jestvin „Rojanskcga posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadrugo z omejenim porošivom v ulici Belvedore št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah Be priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežole. 37--10-I Mesto blagajnice v neki trgovini dobi, devojka dobrega obnašanja. Već se izvć pri našem upravništvu, 5— V soboto dne 4. februvarja 1.1 odprl je podpisani hvojo BRIVNICO v ulici Stadion št. I fe— (hiša g. F. Žitka). Slavnemu občinstvu za mnogobrojno obiskovanje bo priporoča 8 udani Emest Švrljuga. Petronio & Madalena 8 (naslednika A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte delta Fabra, priporočata svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridolki, zlasti pa Bvojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla. DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI 104-68 TRST 12-12 Corso, Piazza della Legna it., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lnk za kočije, z Angleškega, iz Francijo Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žvoplo za žvepljanje trt. Javna zahvala. Podpisanemu je dolžnost zahvaliti ae v imenu društvenega odbora vnem plesalkam in plesalcem „K o 1 au, posebno pa njih vrlemu voditelju g. Ivanu Umeku ml., kateri Be je trudil, da bo se izveli tudi drugi plesi na občo zadovoljnost. Trst, 8. februvarja 1893. Fredsedništvo „Del. podp. društva" : I. Hafner, tajnik. M. Mandić, prodseknik. J. FSIBEOFEBJA z vi m lekarna v Betu, Singerstrasse broj 15. cfoldeiier) Reichsapfel. Kriči stilne krogljice, ^Sfr^S^!*™* l,ro""M' 2nono ^ .Tedna »katljica z 15 kroglicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako bo denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 3» kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 41) kr., 5 zavitkov 5 gld 20 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot joden zavitek so no pošilja). Prosimo, da se izrečno zahteva 12-12 „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je, da ima pokrov vsake škatljico isti podpis J. Paerhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline J. Pserhoferja I posodca 40 kr., prosto poštnino 65 kr. Trpotčev sok, 1 Steklenica 50 kr. Amerikansko mazilo za trganje i posodica i gid. 20 kr. Prali proti potenju nog, Škutljica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za goltanec, 1 Steklenica 40 kr., poštnino prosto 65 kr. Zivljenska esenca steklenica 22 kr Angležki balzam, steklenica 50 kr. Fijakerski prsni prašek, i skatijica 35 kr., poštnine prosto eo kr. Tanokininska pomada j. Pserhoferja, pospošujo rast las, skatijica 2 gld. Univerzalni plašter Prof- Steudela, poBodica 50 kr.. poštnino prosto 75 kr. Univerzalna čistilna sol Itazven imenovanih izdelkov dobivajo se še drugo tu- in inozemsko farmaceutičnn specijalitete, ki bo bilo po vsih avstrijskih časopisih oznanjeno ; in so na zahtevanje točno in v cono preBkrbljajo tudi predmeti, kojih ni v zalogi. •Jj^*" Razpošiljanja po pošti vrše so točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tuai po poštnem povzetju. Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor IC po povzetju. &—12 Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente št. 15. (poteg obokov Chiozza najoarednija lega v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoČi. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Droherjnvo pivo po nizkih cennh. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter so priporočam blngovoljnej naklonjenosti nlav-nege občinstva.. ponižni 104=44 j\ Favero. Nič yeč kašlja! lSal7.nniNli i potoralN' i ]>i'i«h ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 10—10* PRAXMARER „ Ai du« Mori" Trst. veliki trg Poštne pošiljatve izvršujejo so neutogoma. mm m m urar, Corso Stv. 39. is—104 Prodaja iva popravlju ucc. Grlena bol kašalj, hreputavica, promuklost. nazebt zadavlca, rora. zapala ustijuh itd. mogu se u kratko vriemo izliečiti rabljenjem NADARENIH Prendinijevih sladkišah (PASTIOL1E PRENDINI) 31 godina njajnega nHpjeha što jih gotovi Prendlnl, lučbar I Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Probdjonih kašljnd nodih, navadno jntranje hreputavico i grlenlh zapalah nostaje kno za čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opaaska. Vnlja se paziti od varalieah, koji jo ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijove sladkiše (Pastiglio Prondini) te glodati, da bude na omotu kutijico (škatulo) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima utisnuto na jednoj Strani „Pastigli«", na drugoj „Prendini*. Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendlnijevoj ljekarni u Trstu (Farmarcia Prendini in Trieste) i u srlnvnijih jekarnah svieta. 16—52 c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnovni odkaz 2'/,% 30-dnevni odkaz 2•/« 8- „ 3V4'/o ' 3-mesečni , 2'/„«/„ »o- „ 8*/o i «- , „ av.% Vplačevanja avstr. vrednostnim pnpirjom, kateri se nahajajo v okrogu. prip07.ua ho nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17 in 21. odnosno 12. jnnija. Okrožni od del. V vredn. papirjih 2l/s°/w na vsako svoto. V napoleenih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pošto, Brno, Lvov, Tropavo, Roko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradeo, Hermanstadt. InomoBt, Celovec, Ljubljana, Lino, Olomue, Reichenberg, Saaz in Solnogrud, — brez trofikov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčonjo kuponov 24-1 pri odbitku l°/00 provizijo. Predujmi. Sprejemajo se vsakovrstna vplačila pod ugodnimi pogoji. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Bor-linu ali v drugih meBtili — provizija po po* godbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar inozemBki bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznico narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali papo dnevnem cursu. Trst. 13. maja 1892. 3 24 EPILEPSIJA (božjast) ozdravljiva brez povrnitve, tisoči morejo dokazati ta Čudežni VHpnli znan-stva. — Natančna porodila s povratno marko je pošiljati: 12-5 „Office Sanitas" Pariš 30. Faubourg Montmartre. Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc v Trstu.