Cena W Din L-t-lo leto, /.« inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din. V insertimeli) delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor M) Din. Izhaja vsako sredo Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, nnročnina reklninncije in inserati Uprnvnišlvu »Domoljuba« v Ljubljani. Telefon uredništva: 2549. Telefon uprave: 2992. in sreco Za mir Treznostni teden imamo te dni v naši deželi. Požrtvovalni delavci za preporod našega naroda se z vsakovrstnimi prireditvami trudijo, da bi zainteresirali najširše plasti za treznostno gibanje. Težko je to plemenito delo in neredkokrat zadene na trda srca in gluha ušesa. In vendar je čezmerno pitje ena najhujših ran našega naroda, ki mu spodjeda njegovo življenjsko moč, povzroča ogromno gospodarsko in moralno škodo in nas obdaja s sramoto pred drugimi narodi. Ob tej priliki priobfujemo govor gospe Marije Ferjan, kmečke žene z Olševka na Gorenjskem, ki ga je sama sestavila in govorila na lanskem treznostnom kongresu v Ljubljani: Mir in sreča sta dve zvezdi na temnem nebu človeškega rodu, po katerih hrepeni posameznik in vsa človeška družba. Tudi nas je pripeljalo isto hrepenenje od vseh strani naše lepe zemlje, da bi se posvetovali, kako bi jih dosegi. Predvsem se moramo pogovoriti o našem največjem sovražniku, ki nam najbolj burni priti do sreče in miru, o alkoholu in pijančevanju. Žena in alkohol, to sla dve stvari, med katerima ni zbližanja. Žena je od Boga ustvarjena posoda srčne omike, sreče, ljubezni in miru, alkohol pa nebrzdani vulkan peklenske ilobe, sejalec uboštva, surovosti, propalosti, grob vsega dobrega in plemenitega. Ni ga večjega sovražnika ženski sreči, miru in dostojanstvu, kot je alkohol. On oskrunja in tepta dostojanstvo dekleta, žene in matere do tal. Zato mu me žene moramo napovedati neusmiljen boj! Koliko solz za cvetjem let na v'rtu mladosti je že povzročil, koliko zvestih W je že stri, da so jokala od pekočih ran. Ko-;'k0 družin je mučil in uničil z nenravnostjo ln s siromaštvom, da so postale v strah in sva-ril° celi okolici. Žena je hiši steber sreče. Drži jo na višku s'eče, reda, snage in poštenja. V njenih bla-5M rokah se spreminja vse hiši v prid. kakor blagoslovljena letina. Kakor pridna čebelica ""naša v žrtvah in trudu sladke kapljice k P11' sreči in moči družine. Kakor svetopi-?emskil trgovčeva ladja je, ki prinaša blaga in hr®e družini. mož, sin, brat — pijanec: mesto da bi spirai to plodonosno delo, ga razdira, unirle. Kakor temen oblak preti uničiti vse, kar Jseze. Po njegovem vedno suhem grlu izgi-' Wo stoletna drevesa in obsežni gozdovi, ki b»i moč in ponos hiše. Kos za kosom ded- ne, s trudom pridobljene in s svetim znojem prepojene zemlje, ki daje kruh in življenje ženi in otrokom, požene pijanec po grlu. Krade ljubi mir, red in zadovoljnost v družini, pa tudi spoštovanje in veljavo v javnosti. Žena je poosebljen dom, pridnost in žrtev, mož pijanec pa sovražnik doma, deloniržtiež, razdira-lec družinske sreče. Žena kakor sam angel, ki skrbno Pitje nad domom in družino, mož pijanec pa kakor divjak, ki tepta v blato vse, kar je lepo in plemenito, ki krade zdravje sebi in ženi, ko mora v dolgih nočeh brez spanja pričakovati, kdaj bo prihrumel domov, začel razbijati in pretepati ženo in otroke. Zena-mati je hiši sonce, ki sveti, ogreva in goji svojo družino. Koliko otrok se v poznih letih s hrepenenjem ozira nazaj na one lepe dni, ki so jih preživeli pod varstvom ljubljene matere. Ona jim je svetila s svojim zgledom iu nauki na potu življenja: naučila jih je ptštenega življenja po veri in zapovedih. Mati je tista, ki usposobi otroka, da se more v trenutkih bridkosti, prevar in skušnjav dvigniti iz obupa navzgor k svetlim ciljem, ki so vredni življenja. Kako nesrečni pa so tisti otroci, katerim je bilo to svetlo sonce materinske ljubezni zastrto s srčno bolestjo. — Med udarci in kletvinami pijanega očeta so moriÄ sredi noči bežati iz rodne hiše, trepetati za Stari Grk žal ni razumel Homera in njegovih spevov, tudi Rimljan ni znal izrabiti svojih visokostoječih ženskih vzorov. Spoštovanje do ženske je povsod padalo, z njim je propadalo ženstvo samo, propadala je izobrazba srca in prej ali slej tudi čedaljebolj ginilo družinsko življenje. Pa tudi države same so bile zapisane poginu. Ne čez noč, ne čez leto; velikan se ne zgrudi naenkrat na tla. Bile so kakor jetičen bolnik; kašlja in kašlja, dokler se ne izkašlja. Spoštovanje do ženske zahteva, da jo vrnemo k tistemu poklicu, za katerega je ustvarjena materinstvu in družini. In seveda tudi, da jo ohranimo poklicem, ki so materinskemu in družinskemu življenju najbližji. Učiteljica, vzgojiteljica, postrežnica sirotam in bolnikom, zlasti v plemeniti obleki usmiljenih sestra sv V incenca Pavelskega in seveda tudi drugih dobrodelnih redov, kot voditeljica in pomočnica karitativnega gibanja, ki naj najde svoje življenje, stradati in hirati. Pijani oče jim je bil začetek telesne in dušne nesreče. Koliko zlatih materinskih src trohni prezgodaj v grobu zaradi gorja, ki ga povzroča nesrečni alkohol. Mislite si le bolečino matere, ki ji prineso iz gostilne domov mrtvega sina, ki je tam pijan postal žrtev pijanega tovariša. Koliko takih žalostnih pobojev je v naši deželi dan za dnem! Koliko naših mater zaradi tega trpi! ln pri sosedu? Ista bolest! Krvave roke zločinca-ubijalca so omadeževale hiši dobro ime za vedno. Uboga mati, ki mora gledati, kako orožniki ženejo v ječo njenega sina, morilca, nesrečno žrtev alkohola! Da, celo na vislice vodi alkohol svoje nesrečne žrtve. Kdo tedaj več trpi, nesrečnež sam, ali njegova mati? To vprašanje si jaz večkrat stavim. Že iz tega je jasno dovolj, zakaj smo ravno me žene predvsem poklicane, da se borirlo z vsemi močmi zoper nesrečno nezmernost v uživanju alkoholnih pijač. Saj zaradi te ne-zmernosti in njenih posledic največ trpi žena-mati. Kada bi zaklicala danes tako na glas, da bi se slišalo po celi naši deželi: Slovenske žene, vzdramimo se in spoznajmo svojega najhujšega sovražnika, ki ruši našo in naših otrok in hiš srečo. Stopimo skupaj in delajmo z vsemi inočmi za streznenje našega malega naroda, da mu bomo na ta način ustvarile lepšo in boljšo bodočnost.. dostop do najbolj zavrženih in pomoči potrebnih, kot zdravnica zlasti za otroške in za ženske bolezni: tem in podobnim poklicem n j bi se posvetila ženska. Kjer je na mestu ljubezen, sočutje, usmiljenje in dobrohotnost, tam je prostor za žensko dušo, tu je krasen delokrog za delovanje žene,* na tem polju bo delala čuda. Dobro je povedal to že dr. Krek v »Socializmu«, kjer pravi: Kjer so hoteli žensko storiti moškemu enako v vseli stvareh glede na umstveno izobrazbo in na telesno moč, glede na zasebne in javne posle, se je položil s tem temelj propadu. Nenaravna uredba se je bridko maščevala. Spartansko dekle, ki se je pol-oblečeno premetavalo in skakalo po vežbali-šču, je pravtako moralo zapraviti svojo nravnost, kakor rimske gospice, o katerih pise Dio Cassius, da so si s peskom utrjevale telo, da so se borile z gladiatorji, vozarile po mestu in ponočevale ter se pretepavale po ulicah.« Spoštui tudi žensko 2a (Midie torej, kjer » zahle, a preveč ;. r« v e *tSe. Jeaska ai. Sivétoo anje do ìeaske m'ii* tu :afcteva. Zgedwriae aas ari da s«? d ria v«, kje* al btk> pravega .spoštovanja do ìeaske. atidar n;so eaeg$a prav rasviti in dvigniti do ti aso-ìi do tis» tbìw*. do katere bi se bde i «eirvt» na stojo zunanjo bmč n ©beeàaoet lahko dv^aiie. Rtr.isko pravo a ìeaske tteredikt mi-tsjo. Žeas je bila — fle; Kwto» Soeiaìrieni! — po c.ikeau v družinskeni fivijanjn brez po-ateoa. hobražeoi Rimljani so se $ran»-:*a!t skr«Nvae$a iit-ljeeja v doraci rod>:oU Žese s> csaur-ijeae b:ra?e v ajikovees ženskesi oddelku. »jih Biošje pa » pofeajke's ili p» »estu ia iskal ; jabttve pri — aeMsttseab. 2»!. da je tcar-«kje isd: daaašajje dai praT tako Madera.? passa aertwx- P«t takra&ae ri®ske irto» m ie ve*!::t s pogta- Pogiejät® t aekdaj »mgučse sacisa^edan-«ke dritave. V» je v ajtb aekaw «t rtv ». a-> be »testa j»ra«e«a rar»i»ja. « ratmaka. Har-ra " BiMpfeHb« sta ab'fa sjx-stwaaje de- lece, ets. rabrssaia prati aa.ren draiiae. Dvura':" » te države aìkakw re more;-: Še aa »äij.HKÜ kitajski aarcd aal pokale». Več »üijoa.*.- ite,«?. In tea-i»r ìe sfidar m igral kake wdilae v loge * sve&vrl ssp> dcviai. Tod ta je ienska stòya. a'.ma prive w-jm. ai etrek-Ms wgejìleijtea la *»»*•*>!»» antpak bitje ar!> «»te Več vir-À->v je. »kij ai pravega nuvola t tea državah. Edes mesi aiiau. :z se aa,-maajšL je tildi la. da issa se po r.-R-ke® pra-.u. ae pri sebasaedaalk. ae » «eri Krs.'eev ' '■•* veljave * družini. i-i'erc p je ìe t -i dal v afcte Pttf1»! pa ;e V> ved-w» i pr-- » ta prava paišaga države. V®«-»» dnr*-'"*-ske itrtjeaje 210« Tediti i-jd: i.; reda r «stroju dria. ìjaaskega Seesa. Kjer je pu «strnjena dittìiaa, kjer je dmžrask • st-1,- ".e aeerejea«. kjer trva eeltea držav? aiata : pr-iissrt fir^enja. ta® je pa. aeasefcèe. «fa ' b. raavuj države lei prave pot Tate al aipUaao iato, da bi edslej rekli ia yr jcffi; »IVA«; če je ttU naj .--sa pa ' poste; Seca pputj besede aa strta, naj eea at»-da. aa sai » draàlai, v efcèiai- s dÄi i pex&ei prrj ia ' beseiiì. prs«. ia -sadili^ eess^k au. ■ »««e ra kar leco l£às «d: ar ito- ' skj n.^trjst .afc.r.aìif:'.;- pa 3šea Maa-.rf vit- 1 Se. ae. anà;e. ìak» sè aeriSJeo» to ažsaajA. ! ki > aa-. Aapaš šea» aa; » tl:~; -a m «as jp je B^g pe^sr-i: >Saeed&aM ; J^tf -lì "i p. >i< ? C (T.X C 'J >">- rei s irrrižai bučs p» j» t« uaweL bočo» ieas? Sjesa ««t 3» tafr-.-r sr;ari 3 a ;d sšra -.'d» Snse aie««® »rša » sEsajo- .uaaša. Ou •w *tasa;e ài 3» faiéean r» fmjte ünf «tei. ?ff -rag», je ajee"ai-rè tsfiar : * *re«ö*rä«t sètrepàawÉ. S^-wa asta täst« ■»♦wbwfe m ptetasa mStìha je aa ijewe®" je-idra. Te Je apa^twaoje ieg» t krščanstva. XitBa. aa; wp»» %»ts»dw. imm aa.; pa 2»is-w~ gS&k. K aaf 5» S»iì Tjeätet« .a te s beseitet. 45 p je m-ra~.ted.'W»» 1-ffw aajsaari «»jiiesìe 3umcm£ Italìfa PO SVETU Katoššfca cerkev i Proti kvaren« rpttra kiateaaato^aia. Sv. o<« * podelil blaiosiov jkupmi dmhovm-kov. ki pot-.-i » Hc-iiy-* ood. kjer bo proč čil» iideiosifij« ,-v •■-T-ib ttitaev. St. rtoiica je »kle-aila i.5«bs.v. ät: kTaraemo rplWa kinematev-iraii 1 aseiov intern ftiaaor Ir dobe prvih kräbaao*. V U itodo posneti prixori t ràaokSt kitikonihaÌ! Druga vrsta slik bo ' aameoteci ii»! eota svetaikov k: asa aepre-! ««aljiv Tig.xsi pomen ta sedasse mladino. Vie »Lje jtetaikij» ia pcavičalkov bodo od-1 -»rat srSBačao tiašsovmlsi Naposied ie spita-ae ssü dejan;« za ftiat o fcrl;«n,u mod«rse|a vernika, ka^al Ji bo r bom t razika aii skoi--la aia aareVatal pravilao odločitev v juamià, kt 'ia »iaa.a se^aaja raarecoa borba. s 7.a kr-Kaoisi 1 saaa v desiaci» jeadra. •-.alqaaski kralj .« sedatae odredu, na: s« c-.'ì.;« a«d «iat 't-iie Nasce 30 ttahjaa-siiìt lev D--sle- so p -aje ì': aeaški daèixm'ki afcr-«* v iretalesa iet-'aa ia z «ta-ui*a**_m »«naač^«' . « faiuen» -»ajosravai aitaaü rais'-r aeatlf-'re« v ?asraea; ür- Zeaìa. Naia poaredovala ór Wnik; ta . trìd«arlssk.i jij-.jf art Yalikaa» prci «rafce»-»k: odredbi. S*. i* zavzf 1 aa »reeatal • prai-ie» àdtoettroJaàe ataa-i-Tie 3 .'iraèi «k.-ftia. aa- p rep-res't tm; iel-o-"-ijse tUaaask-l dabetaikov h pr U Italre v briisesško trice^-'-tsko is -. v tmela Evropa popolnoma, iiofo hct kako, 1, ima dane», vsa Evropa bo fašistična. s Razno. Te dni je raček delovati r Xtt. rifili krušna peč, ki je fot ovo največja r Et. ropi. V osmih arah speč« lahko ta ptč 20Ö metrakih stoto* kruha. Peč je last tiai^aj,., k omamnega društva. Avstrija t Pod enim klobakoat V avatrijskea par. iamentu se je oei dan dogodilo slede« ; D^ kancler — ministrski predse ^ask — dr. Dal!-russ je aa neke očitke dr. Baaerja. duievnegi voditelja avstrijske socijaJne demokracije od-coroni z medklicem: j Vi zie boljìevik » ^ kak zagovornik detaokraer-e!« Ni ta očitek I te dr. Baaer priobčil odgovor v (Lkrsesi so-cjalittičaem glasilo, v d tmahlt: »Arbtjtn-Zettaagi. V tem odgovora prav; mei dragim; •C« bi boiiševiška diktatura padli b. čb-veštTo izgabiie vero v vsak drag v->:■ >1-; rej i säkor kap:-.a'i*;ičai Če pa bt se r-cjieao bot|ševLzraa posrečdo dati Itadsiia blago-staaie pod protikapitaJ-siičaim rei» :s. i» socializem aa v«ea sveto pridobi r.eilmùi. vo moč. Nemčija » u raco v e »veti« zida s t oblake .. Massa&i »erafe v c^eiesi-kc p.-r'aa«'/ • fa-s_iaia. Na povraüta iz Tanaa i tasuttd v Mtlaa« ta aa^-.-voct. zvrta- aiao—: Drar-seio s-tai«;:« sto-le^e '.tšzzma. To s -e ilaSaaske moči, s;.-.«;-«. t ki.«rem :« p-staa llalša :t%tnč t ig.xtrvju čl>>»ei:va elr-a člcreške cžriaacte. Vse drafo pr-.-swfc-« propadat» denokneša sa p*rlaaseaSar'a«ai. ic-etaTaea aa boitieviiem. 1« Eašina sascečcB« -a bo priae;8.« - » JSavil ìm» za aogtia. rar-im afct?kena.' ca «e- } Äeseeieagce t sveegfa draSKäkeat. T- se pravi » dragimi Nwedaaé: Otraatsi ja-i-.e A aajfKèae,àe trdnjave . - v.re &> ? tesse (facž&e Je t prr. vrst zaaeaM a,eala ! ratea, teffifke ae n.;re;o »aa .-.nata e- i ■rta. eviageL.a. a^k aal.,«z 1.. tod ^ >:i , .«ctMat iwqet?.a: aapasa aa s^neat aar^èja. aa keeeruà kršeaasia arance, a aoraju kca ai •>i i e. ki « .jd 5.jiei V*..- caas. éa «.jde a^nKoi: a restate» m bor.ici sa feaeattaa «iwee. iene a Mtere. lu taaü, če- dek>ta a ^atfKdlèae ali sak-ci k j« % à»iéeau a«iä, atedajfe. « m ta'injji pestìeaw k ia .am .iaje sriraasti • s »"oi»Sr- s« i atei« v iMeij-. «ji l'-i- r-u.-a bita -.-.var^id. ko« uc. . So « (jud.e ie aaveuiaii aep:s=ti3ih pel- krat m jih let a ie klicati oa vožiSe. liki v> ale-, je tak. k-t » nap. --.iiTjü Hisier je precej zaui-ti. kotttmisti ca - «at-ao caprevl Tali — Pri nedeljskih »«.tvak » toieie (K..- desilo pt/«aarev pr. p.-ejiajil eoiitvah): Xar-kàm Meijaltsti l'ró p t prej 2»,> jaiai desokiati '-'1' -ac«s ti®»- kemc-'äf; pcdaacet ia:::'iki eeatraa t»; pcaUace« »jft ::jao « 5? ,*». tannb . araa-.aa stranka - r- - a ---a (4), w*to kaieriva stratska 3 ->. f> spadarska straska i postati-, t-aeäto-"mxàtrska ireaa 2 p>5sfa.tea fv> r. « par maxkjßih strank. Veèae v perla • se I» aiceet aifeče «estaviti Straake ?e :• •*•: bile 3Mé seboj. a>;ist*xi ripa, sedar. ì-:swdar Nemčije, fcj ttlBja a p»it tsi> trt - u» bat p» b» a» nést asedstranka nt-, -n,.? viatia Madjarska --«r-jžst « itnnaà» aojSi" ? J AN KO CEŠNi K iaKarse^a UTIUiU Mf-v^.-x 3» rja«,. »««, .Hb«, mu.... - „lww «ssa si ic,«.-. »(-;,! a» u S« -i , „.„ic, ^...U'l, , «-Saje«« i «r» na, Ratti a fmam. s Ge-tarke o p«nen»llai arem at*d Se ™rt' atoiaeat: '.ake neu azed S-masno -Maižarji». Ssmosski k-aeaai Gr^-:rc*a P» te vesti «3&»&s» umča skSraajtK » -"Jem sa wnb TtaLcjče. G. Gr-porrei m^' reč Sri sScdeče popeiao«Ba m štkSač«®* isi cfnài kat^SŠč kanfeta! prasai baj^ rlarSaL ac^anžaaita piii«kn« seeiva šlianip « Beirüte« Äa*. Fraas-*.v pretisaèetk Harri* « afeàskaJ »»da»ao H»*8' «-J- yut.'ut.i? Mafcd. T? •jresr' * jitrao I - fc ». feats® ra' i* s* ' wtfcBtìÈB» àriaTao süä; a pus«** ^ lika. Republičanska Španija ima sama s seboj dovolj posla, zakaj močne so v tej državi protirepubiikanske struje, posebno zato, ker sedanji viastodržci ne upoštevajo zgodovinske snanske verske miselnosti, ampak kažejo največjo nestrpnost Cerkvi in pravi svobodi. Izgnali so redovnike, prepovedali javne verske manifestacije, nihče ne more v državno službo, ki mu je versko mišljenje svela stvar itd. V to razburkano, še davno ne pomirjeno morje je torej usoda zanesla gospoda Herriota. Pišejo to in ono, gotovo pa je, da g. francoski ministrski predsednik ni prišel v Španijo, da pogleda na »uro«, ampak iz drugih čisto političnih vzrokov. Francija ima za svoje svetovno prvenstvo, ki ga hoče doseči, še premalo prijateljev. G. Herriot je bil ob prihodu od uradnih osebnosti slovesno sprejet, študentje, ki navadno vse zavohajo prej kot drugi ljudje, pa »o pripravili g. Herriolu demonstracijo, zahtevajoč, da se Španija ne sme spuščati v nobene bojne poizkuse, in da španski kanoni še daleč niso zato, da bi reševali v svetu to, kar je obsojeno na smrt. s S slepoto udarjeni. Uradni list »Gaceta« priobčuje odredbo višje državne šolske oblasti, ki učiteljicam na španskih državnih šolah strogo prepoveduje najemali stanovanje in hrano v katoliških hišah in zavetiščih. Od učiteljic odlok izrecno zahteva, da se poslužujejo v vsakem pogledu le državnih zavodov, kjer da je za učiteljski poklic edino »pravo ozračje«. Taka je svobodomiselska »svoboda«! Ukranna s Borba za šolo. Pred vojno so imeli Ukrajinci (Rusini) v Galiciji skoraj vsepovsod svoje državne narodne šole. Po vojni pa so Poljaki, ki jim je bil prisojen velik del ukrajinske zemlje, olvorili povsod poljske šole, v katerih s silo poučujejo ukrajinske otroke v poljskem jeziku. Po zakonu mora biti ukrajinska šola v vsaki vasi, ako se zanjo javi 40 olrok. Poljaki doslej tega zakona niso uva-ževali. V novembru in decembru bodo ukrajinski roditelji v Galiciji zbirali podpise za ukrajinske šole. Irska s Za republiko. Odnošaji med Anglijo in Irsko so vedno bolj napeti. Irska je nedavno uvedla carino na angleško blago in vodi doma ostro borbo proti angleškim izdelkom. Angleži nameravajo odgovoriti z enakim orožjem in če do 15. novembra ne pride do sporazuma, bo angleška vlada izdala navodila, da naj se 'rsko blago zacarini kot inozemsko blago. V kratkem se vršijo na Irskem splošne volitve in irski voditelj de Valera se nadeja, da dobi vlada večino nad opozicijo. De Valera name-rava po zmagi proglasiti Irsko za republiko. V slučaju, da zmaga opozicija, bo najbrže razpustil parlament. Orobne novice Novo grško vlado je sestavil monarhist Caldaris. Nemčija hoče ostati krščanska država je rjavil nedavno nemški notranji minister Gayl. Za štirideseturni delavni tednik brez zni-žani «plač so se izjavili ameriški škofje. 50 atroplanov za misijone hoče s pomoč-1° vernikov vsega sveta nabaviti Vatikan. M držav bo sodelovalo na svetovni gospodarski konferenci. Sklenili bodo to, kar ns vseh konferencah: nič! Roosevelt iu Hoover. V torek so Americani volili novega predseuniKa. Kdo je zmagal, nam ob zaključku lista ni bilo znano. Pravijo, da bo Hoover propadel 5 milijonov 150 tisoč brezposelnih je v Nemčiji. 1,3 milijona Nemcev živi v ameriškem Njujorku. Z žitom bodo baje lahko davke plačevali v Romuniji. . Ceno pšenične moke so znižali madžarski mlini za 5 Din pri 100 kg. Nad 800 svojih najmočnejših nasprotnikov je poslal ruski Stalin v Sibirijo »na počitnice«. 1000 delavcev so na novo zaposlili nemški Kruppovi zavodi. Volitve v albansko narodno skupščino bodo 14. novembra. Torej povsod volitve! . Veliko povišanje cen na vse japonske uvozne predmete, pripravlja ameriška vlada. Že od julija sem niso prejeli plaž bolgarski učitelji. Delavsko stranko namerava razpustiti bolgarska vlada. Po nemških volitvah... Po berliuskih cestah pometajo v olivne letake KAJ JE NOVEGA Osebne vesti d 25 letnico zvestega službovanja pri rodbini g. Petra Papeža v Ljubljani je praznovala gdč. Ivana Rudeževa. Čestitamo na vse strani! d Za načelnika Tiskarne sv. Cirila v Mariboru je bil izvoljen sedanji podnačelnik go-pod stedni dekan dr. Maks Vraber; za ravnatelja pn je bil imenovan dosedanji podravna-telj Franc Hraslelj. MuÀ&dué lerpenltnooo d Dva delavna člana poljske Prosvete sta se vzela ono nedeljo, to sta g. Anton Pavčič, mizarski pomočnik iz Slap, in gdč. Štefka Lajevčeva od Dev. Mar. v Polju. Obilo božjega blagoslova! d 45 let ie poje r slavo božjo organisi g. Miha Ličar v Trbovljah. Bog ga ohrani Se mnogo let! d Tretje kazensko postopanje po zakonu o zaščiti države zoper inženirja g. Alojzija Zinnia v Gornjem gradu je bilo pri okrož. sodišču v Celju ustavljeno. Domače novice d Časopisne reklamacije niso več poštnine proste. d Prosvetna zveza obvešča, da je ministrstvo prosvete, umetniško odelenje pod St. 42821 dovolilo, da plačajo pri Prosvetni zvezi včlanjena društva za svoje gledališke predstave in prireditve le 10 odstotne takse. Priredit- ve ne smejo biti nikdar združene s kakšno plesno prireditvijo. Društva, ki žele imeti dovolilnico, naj sporoče takoj Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva c. 5. d Treznostna akademija, oziroma zborovanje se je vršilo v nedeljo 6. novembra v ljubljanski mali unionski dvorani. Obisk je bil na žalost precej slab. Akademijo je otvoril z lepim govorom predsednik naše treznostne organizacije g. nadučitelj Janko Grad. Govorila sta apostola treznostnega gibanja iz Švi-cc miss Slack in dr. Robert Hercod. Borcem za treznost kličemo: Ne obupati, le kcrajžno naprej! d Slovesno blagoslovitev in otvoritev Aljaževega prosvetnega doma v Dovjem je izvršil preteklo nedeljo dne 6. novembra 1932 g. generalni vikar kanonik Ignacij Nadrab. d Do tisoč vagonov drv leži na dobrč-poljski postaji, ker jih ljudje ne morejo prodati. Prejšnja leta so vozili posebni vlaki iz dobrépoljske postaje drva proti Italiji Sedaj je izvoz otežkočen. Be la in pomanjkanje raste. Ni zaslužka, ne denarja. Mnogi Se za sol nimajo. d Stari rudarji in rudarji posestniki bodo s 15. novembrom v Trbovljah odpuščeni od dela. In sedaj na zwo ... d Daviea se še vedno širi v Ptuju in okolici. Umrlo je že več otrok. milo hvalijo dalje. Žensk? so načelno izključene ud Me(| nega dela in dela po namestniku. Odkupni" so zavezani moški davkoplačevalci izpod in nad 60 let starosti ter ženske, vsi ti pa pod pogojem, da plačujejo letno nad 100 Din direktnega davka, niso dolžne plačati kuluka ne glede na starost, kakor tudi moški nad 60 let in mladoletni davkoplačevalci moškega spola ako ne plačujejo nad 100 Din davki d Obvezno zavarovanje potnikov pri a,(0. basnih podjetjih je z dnem 5. novembra 19JJ do nadaljnega ukinjeno. Med brsti Hrvati d Delavska stanovanja v Zagrebu. Za. grebška Delavska zbornica je izvedla zanj. i mivo razpravo o delavskih stanovanjih v Za. I grebu. Ugotovila je sledeče: od 47 enosobnih stanovanj s štedilnikom jih je največ takih, ! ki imajo površine 16 do 20 k v. metrov, dočim jih ima od 61 stanovanj po eno sobo s kuhinjo • največjo površino 20 kv. metrov. Najmanjši soba ima 9 kv. metrov, največja pa 86 kv. 1 metrov. Povprečno stanujejo v sobi s Sedi!-nikom po tri osebe, v sobi s kuhinjo pa 4 osebe. V sobi s štedilnikom stanuje največ pel oseb, v sobi s kuhinjo pa šest odraslih. d Za nrdeljen dopoldanski pouk. Iz Kraljeviče je prispeia v Belgrad skupina prole-' sorjev in staršev šoloobveznih oirok. So m merodajnih mestih posredovali, da bi se ponovno uvedel nedeljeni pouk na vseli srednjih šolah. d Ko se je vofil i avtomobilom, jc padel jKid njega in se smrtno ponesrečil kapelan ; Nikola Novakovič iz Zagreba. d Zgledna občina. Na pobudo mestne^ župana v Koprivnici se je vršil na dan Vseli d Dohodki mariborske carinarnice. V oktobru je imela mariborska carinarnica skupno 4,446.828.75 Din dohodkov; od te svote odpade 4,427.873 Din na uvoz in 21.955.75 na izvoz. d Tovarno kvasu zgradi v Mengšu g. Al. Kune. Je že dobil predmetno oblastno dovo-ljenje. d Kulak. Ker županstva tu pa tam vpišejo v seznam zavezancev za ljudsko delo (kuluk) tudi take, ki se jih kuluk ne tiče, bodi v pojasnilo tole: Odslužitev cestne obveznosti to je ljudskega dela na nedržavnih cestah (na občinskih cestah, ea katerega sedaj občine pobirajo odkupnino) morajo odslužiti vsi za delo sposobni moški davčni zavezanci od 18. do 60. leta starosti, ako plačajo katerikoli direktni davek v višini od ene pare dalje. Vsi ti se lahko tudi odkupijo, mesto da bi sami opravili ljudsko delo ali pa da poSljejo namestnika od 16. izpolnjenega leta Razorožitvena konferenca se je sestala 3. novembra v Ženevi, Predseduje Anglež Henderson. 10.G00 italijanskih vojakov pride v Albanijo k proslavi »neodvisnosti« te države. Ameriški vinski trgovci že kupujejo na Dunaju vina za slučaj da zmaga Roosevelt, ki bo odpravil prohibicijo, Še nadalje padajo vloge v madžarskih bankah. Kriza vsepovsod! Za 350 milijonov dolarjev dragocenosti iz bivše cesarske palače v kitajskem Pekingu hoče prodati general Čacgkajšek. Za 10 milijonov Din vina sa armado je V kupila madžarska vlada. Za priznanje sovjetske Rusije se je izjavil ameriški demokratski predsedniški kandidat Roosevelt. 8 milijonov funtov posojila hočejo ' dati — Južni Afriki londonske banke, Omejitev s pšenico nasejane ploskve in sicer za 2 leti je predlagala na svetovno gospodarski konferenci Argentina. Pravi, da ie pšenice preveč. Francija0"6 ^ »» U* h<*e P*™* 380 milijonov neporočenih žensk je na svetu. ker je poceni... zaradi pene in odlične kakovosti... Glavno je cena in izbor na kakovost svetnikov v občinskem poslopju posvet o prehrani mestnih revežev čez zimo. Pri tem so sodelovali zastopniki mestnih društev. Sklenili so zaprositi okrajno glavarstvo v Koprivnici, naj da podrejenim občinam nalog, da vodijo točen pregled o svojih revežih ia d" jiin po možnosti pomagajo, da ne bodo reveži iz sosednih občin hodili beračil v Koprivnico. Mestna občina Koprivnica ima sama v oskrbi čez 70 siromakov, katerim daje mesečno okou 6000 I)in podpore. Dalje so sklenili, da šols» kuhinja Rdečega križa v ljudski šoli prevzame okoli 30 revežev na hrano, mestna občina P« ji bo v ta namen poleg dosedanje mesečna podpore v znesku 1000 Din dala še 40 m» koruze. Mestna bolnišnica se je obvezala, « bo dajala vsak dan 30 mestnim revežem top» hrano. Ob sklepu posveta so še sklenili,® mestna občina s pomočjo gospodarskih krogov zgradi na mestnem svetu barako, v K-teri bodo reveži in brezposelni imeli c-zimo zasilno zavetišče in po možnosti » toplo hrano. d 20.000 Din so odnesli neznani iizmo- viči iz blagajne konsumne zadruge železniških uslužbencev v Zagrebu. d Trgatev je v Sibcnlka in okolici poP^ notna dovršena. Grozdja bilo letos » do 30 odstotkov manj, ko lani. Lam I« trdatev 160,000 hl, letos pa samo 120 tisoč hI. Manj« don« pogradov »ta povzročili suša in deloma pa tudi toča. Kakovost letošnjega vina pa i« bolj&a ko 'ani. Povprečno ima vino It do 14 stopinj. Za časa trgatve ni bilo kupcev in v tujino je bilo izvoženo samo 15 vagonov, manj kakor vsa leta pred in po vojni. Stare zaloge vina »o še v šibeniku in v Skra-dinu. Ker ni tujih kupcev, cena vina na veliko še ni določena, v krajevnem prometu pa se prodaja vino po 1.80 do 2.20 Din za liter. d V jugoslovanska pristanišča je prišlo letos v septembru 8312 ladij z 1,535.000 tonami (lani 9489 z 1,645.000), od teh naših 7804 (8914) z 1,165.000 (1,363.000) tonami. d 4076 slušateljev šteje zagrebško vseučilišče, torej 700 manj kot v letu 1931. Šolnine so plačali 900.000 Din. d Vse ribe so poginile v kralja Pelra kanalu v Vojvodini. Tam ob bregu so namreč sladkorne tovarne, ki spuščajo v kanal gni-joče snovi, ki vsrkavajo vase kisik, brez katerega ribam ni življenja, Zelo udarjeni so ta-ffioSnji revni ribiči in dolžnost bogatih tovarnarjev biibila, da jim nadomeste škodo. d Spor med pekovskimi pomočniki in mojstri. Med pekovskimi pomočniki in mojstri v Zagrebu vlada že delj časa precej napeto razmerje, ki se je te dni še poostrilo. Mojstri so hoteli pomočnikom znižati plače za 10 do 15 odstotkov. Ker so pomočniki nastopili proti znižanju plač, so mojstri izjavili, da bodo v slučaju, če se jim ne posieči doseči znižanja delavskih plač, prisiljeni podražiti kruh. Kakor poročajo, zahtevajo pekovski pomočniki, da se skliče posvetovanje, na katerem se naj to vprašanje končno reši. Iz naše presfoKce d Kraljica Marija se je odpeljala na Češko v Karlove Vary. d Stari ia novi ministri. Z dnem 1. julija 1932 smo dobili sledečo vlado: predsednik vlade dr. Milan Srskič; zunanji minister dr. Jevtič; notranji minister Zika Lazič; pravosodni minister dr. llija Šumenkovič; minister za prosveto dr. Kojič; minister za trgovino in industrijo Ivan Mohorič; minister za socialno politiko in nar. zdravje Janez Pucelj; minister za promet ing. Lazar Radivojevifi} minister za javna dela dr. Srkulj; minister za gozdove in rudnike V. Pogačnik'; minister za fizično vzgojo dr. Kraljevič; finančni minister dr. Ujorgjevič; minister za vojno in mornarico arm. general Dragomir Z. Stojanovič; ministri brez portfel ja : dr. Albert Kramer, Boža Maksimovič in dr. Handija Karamehmedovič. - S kraljevim ukazom z dne 5. novembra so nam dali novo, vlado s sledečimi izpremem-bami: a) prosvetni minister Dragomir Kojič je bil razrešen te dolžnosti in imenovan za ministra brez listnice; b) minister za trgovino in industrijo Ivan Mohorič je bil odve-te dolžnosti in na njegovo mesto je bil imenovan dosedanji pravosodni minister dr. Hija Šumenkovič; c) za ministra za pravo- — Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Predstojniki vseučiliškib klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef« vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. »Fmaz-Josel- grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. sodje je imenovan Božidar Maksimovič, doslej minister brez portfelja; č) minister za gozdove in rudnike V. Pogačnik je bil razrešen te dolžnosti in je prišel na njegovo mesto Pavao Matica; d) novi minister za prosveto se piše dr. Hadenko Stankovič; e) in novi minister za telesno vzgojo naroda je, namesto odpoklicanega dr. Kraljeviča, dr. La-voslav Hanžek. Osebne izpremembe »o torej sledeče: odpadli so iz stare vlade gg.: Ivan Mohorič, V. Pogačnik in dr. Kraljevič, a na novo so vstopili Pavao Matica, dr. Radenko Stankovič in dr. Lavoslav Hanžek. Vsi drugi ministri stare vlade so ostali in so le deloma zamenjali svoje položaje. d Dr. Marinkovič, bivši zunanji minister, je odpotoval s svojo soprogo v inozemstvo na francosko obalo. Pišejo, da se bo tam zdravil nekaj mesecev. d Z redom jugoslor. krone 1. stopnje sta odlikovana bivša ministra gg. Viktor Pogačnik in dr. Ivan Mohorič. d Odkupno ceno sa stare srebrnike je z .ozironi na položaj finančni minister povišal. d Vagonov je bilo natovorjenih v septembru 135.680, v avgustu 121.894, lani v istem času pa 161.150, oziroma 164.402. d VscOržavna sadjarska raxstava se je vršila te dni v Cačku. Prvo nagrado je dobila Vinarska in sadjarska šola v Mariboru. d V Glavni zadružni zvezi v Belgradu je bila minulo soboto konferenca, na katero so bile pozvane vse zadružne zveze, ki so članice Glavne zadružne zveze. Razpravljali so o raznih nujnih vprašanjih našega zadružništva. Soglasno so sklenili pozvati merodajne činitelje, da izločijo iz zakonskega predloga o razdolžitvi kmeta zadružništvo, ker bo sicer kmetsko, posebno pa kreditno zadružništvo v državi propadlo. d Par Številk od zadnjega ljudskega štetja. »Narodne novine«, uradno glasilo savske banovine med drugim poročajo: v Jugoslaviji je Nemcev 510.999, Madjarov 470.000, Albancev 440.000, Romunov 180.000, Turkov 150.000 in ic par drugih narodnih manjšin. Po veri se dele Jugoslovani takole: pravoslavnih 5.6 milijona, rimskih katoličanov 4.8 milijona, muslimanov 1.4 milijona, protestantov 210.000 in judov 60.000. d Hiša se je podrla. Ono soboto se je v Belgradu podrla neka hiša. \ bi, katere stena se je porušila, je spa! sk Marinko Veljkovič s svojo ženo. Gei,.. postelja tik ob steni, katera se je podrla, vendar se Starčku ni nič zgodilo. Po tem čudnem in nevarnem naključju je starček Marinko Veljkovič vzbudil v Belgradu precej pozornosti. Še večje zanimanje pa je vzbudil starček potem, ko so dognali, da je ta mož že 113 let star ter da si mora še vedno služiti svoj kruh z delom svojih rok kot navaden delavec. Belgrajskim časnikarjem je starček pripovedoval zanimivosti iz svojega življenja, med katerim je največja ta, da se je oženil, ko je bil 15 let star. d Načrti g. železniškega ministra. Železniški minister inž. Radivojevič je izjavil novinarjem, da se vprašanje nove potniške tarife na železnicah že proučuje. Izvršile se bodo nekatere olajšave in spremembe, ki so v praksi že obstojale in to iz gospodarskih, kulturnih in narodnih ozirov. Treba je poudariti, je nadaljeval minister, da smo glede tarife za tretji razred najcenejša država v Evropi. Le periodičnih kart, kot tudi ne kart z določena« okolišem z« pavšalno ceno ie nimamo. Na vprašanje novinarjev, če misli ministrstvo v svrho pospeševanja turietike uvesti čim več- je število turističnih vlakov po čim bolj znižanih cenah, je izjavil minister; Vprašanje teh vlakov se bo dokončno uredilo v najkrajšem času z nabavo motornih strojev, oziroma avtobusov na tračnice, s čimer se bo potniški promet bolj oprijel železnic. Na vprašanje, če bodo avtobusi še naprej konkurirali z železnicami, je odgovoril minister, da se bo z uvedbo motornih strojev, oziroma, avtobusev na tračnice onemogočila konkurenca avtobusov, ki zelo konkurirajo na cestah, ki gredo ob železniški progi, d Jugoslovanskim upokojencem, ki žive v inozemstvu, 6e bodo od 1. decembra dalje izplačevale pokojnine le v dinarjih. Tako je sklenil ministrski svet. d Nad 44 milijonov Din izgube zaznamuje v tem letu »Krivaja«, eno naših največjih lesnih podjetij. Družba ima 90 milijonov Din osnovne glavnice. d »Franz-Josef» grenčica služi prav deliro pri zlati žili in bolečinah v kolkih. • Nesreče d Se vedno požari. Skedenj s šupo in ko-larnico je zgorel posestniku Francu Žunko-viču v Zupečji vasi pri Ptuju. — Ogenj je nastal v vasi Sela pri Ptuju in zajel gospodar, poslopja Franca Merkuša. — Kozolec je pogorel posestniku Peregrinu v Ihanu. — Gorele je v tovarni pohištva g. Frana Izgorška v Šmartnem pri Litiji. Okrog 80.000 Din škode. — Gospodarsko poslopje kmeta Merkuša na Selih (St. Vid pri Ptuju) so uničili ognjeni zublji. d Požar je iibruhnil v zagrebški papirnici. Več milijonov dinarjev škode, ki pa je krita z zavarovalnino. d Strojevodja je preprečil trčenje. Izredno duhaprisotnost je pokazal v noči na 31. oktober vlakovodja Kristijan Grebnič, ki je vozil tovorni vlak v smeri proti Bosanskemu Brodu. Med postajama Dervento in Dofcojem pa je nenadoma počila cev in vrela voda je Grebniča ožgala po obraza in vsem telesu. V tem je od nasprotne strani privozil osebni vlak, s katerim bi se moral tovorni križati. Trčenje je bilo skoraj neizogibno. V zadnjem hipu pa jè Grebnič pokazal veliko prisotnost duha iu že na pol nezavesten ustavil vlak ter tako preprečil trčenje. Grebniča so prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je resno. d Lokomotiva se je zaletela vanj. Blizu Nove Gradiške je hodil po progi progov. čuvaj Luk» Prelesiiik. Nenadoma je privozila lokomotiva, ki je ni pričakoval, ter ga z vso 51 Pred poroko: Oh. da bi se zbudila! «~ri dvajset let (ob dveh zjutraj): Oh, da bi si vsaj ne zbudila!« k mrtvih s svojo grozotno tajnostjo in romantik Jiovi poljski zunanji minister. Dosedanji rf «inanji minister Zaloški (na desni) jc nepr* Vano odstopil. Njegov naslednik je podpolko«" l>___,. Beck (na levi). (Jstaliteuje novega „una,**. .. ...ia>..u.„ Te dni so nedavno posvečenega dunajskega nadškofa tnnilzerja slovesno ustoličili. - študentje v •veeanih oblttkah m ogromne množice spremljajo svojega n voga nadpastirja v stolno cerkev sv. Štefana. Iznajditeljiia radija Dne 7. novembra bo praznovala znana odkrilelit radium», gospa Marija Curie, 65-leüiico lvo£ Življenja Gospa Curie, ki je po rodu PoljakloJ je odkrila skupno z možem radij in ga w RI domovini imenovala element poloiiium I eia i« je prejela Noblovo nagrado za kemijo. Ako poni slimo, koliko pomen ima radij za zemljo in f5s veka, moramo jiač priznati iznajditeljioi rf0i priznante Na desni: Selišče brezposelnih. Na -liki vidimo selišče, katerega so fi brezposelni delavci sami zgradili v bližini Monakovega Obsega pa okrog 400 hiš. Vsa dela, tudi načrte so izvršili brezposelni sami. Sleherno poslopje ima kuhinjo, dve sobi, kakor ludi proslore za manjše Največji policist . Nemčiji je Dielz, ki je 2 metra in 5 centimetrov visel Njegova višina je zlasti vidna, če ga postavimo zraven njegovega normalnega tovariša Dr. Ivo DcnkovIC odveinlft v ilubllanl usoja si naznaniti, da je premestil svojo pisarno v Ljubljani na Aleksandrovo cesto 6, vllod Beethovnova ul. 14, Tel. 2002, palača Dunav V Ljubljani, dne 1. novembra 1932. silo zadela v ledja. Prepeljali so nesrečnega čuvaja v bolnišnico, kjer je kmalu podlegel poškodbam. Zavedel se je le toliko, da se je lahko spovedal. d Zarozil je naravnost v hladilnik avtomobila. Na Vernih duš dan si je v Zagrebu kupil kolo 24 letni kmet Tomo Pasinek iz Paunkovca. Peljal se je na kolesu prvič. Med vožnjo se je hotel izogniti tovornemu avtomobil». zavozil pa je naravnost v hladilnik avtomobila, na katerem si je razbil gjavo in kmalu nato izdihnil. d Okrog manjših in večjih nezgod. Ko je padel med potjo v globok jarek, je dobil hude poškodbe na čelu in vratu 27 letni rudar Fr. Rozman v Lepovini pri Koprivnici. — Ker se je vnel film, je dobil hude opekline dijak Milan Seme iz Ljubljane. — Pri padcu z voza si je zlomil nogo 54 letni hlapec Ivan Doho-ličnili, »služben pri Štigerju v Celju. — Ko je lekel v šolo, je padel in si zlomil nogo i'ripiiriié» m- prvi «imenski ravon nmmna zavarovalnic« bjubliana v aitili palači nli Miklošičevi in Masarykovi cesti PODHUZNIOlS. Celie. l'alai"« Ljudske posojilnice, Zagreb,Starčevičev trgO. Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split. Ulica XI. puka 22. Beograd, 1'oincareova 2 6 letni učenec Miklič Stanislav iz Žužemberka. — Na stopnicah pred domačo hišo v Vratnem pri Št. Jerneju je spodrsnilo Vovku Jožetu, hlapcu iz Kartuzije v Pleterjah. Zlomljena desna noga. — Pri padcu si je zlomil nogo 3 letni Janez Rupar iz Stare Loke. — Ko je stopila iz vlaka, se ji je zdrsnilo in si je pri padcu zlomila nogo. — 31 letna Antonija Kolarjeva iz Studenic pri Poljčanah. — V Dražencih pri Ptuju je štiriletni Zavečev sinček prevrnil na sebe velik lonec vrele vode. Nevarne poškodbe. d Kakor skromnost poveliča lepoto, tako se poveliča nasmeh lepimi belimi zobmi, kateri so negovani z divno osvežujočo Chlorodont zobno pasto. Poskus Vas bo prepričal. Tuba 8 Din. Novi grobovi d Dr. Anton Jerovšek. Kot smo na kratko že poročali, je 31. oktobra 1932 v Mariboru umrl ravnatelj Cirilove tiskarne msgr. g. dr. Anton Jerovšek. Rodil se je v Slov. Bistrici kot sin narodnih in strogo krščanskih staršev. Svoje dni jc bil profesor verouka na realki v Mariboru, nato pa vstopil v pokoj in prevzel službo ravnatelja Cirilove tiskarne v Mariboru, ki jo je tekom let s svojimi izrednimi zmožnostmi dvignil na zelo visoko stopnjo. Pokojnik je bil v gospodarskem pogledu silno sposoben mož in se je v tem oziru vsestransko udejstvoval. Naj omenimo le Spodnje-štajersko ljudsko posojilnico, ki jo je dr. Jerovšek ustanovil še pred vojno. Ta zavod je danes med najbolj varnimi in najbolj delujočimi denarnimi zavodi na Slovenskem. Dr. Jerovšku, neizprosnemu branitelju krščanskih načel v javnem življenju, krušnemu očetu dijakov, v vsakem pogledu možu na svojem mestu, bodi Bog obilen plačnik! V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal 11. Luka Blejec, šolski upravitelj v pokoju.« — „črna glava" - „extrablond" Je produkt tridesetletnih iz- kušenj« To sredstvo vrne potemnelim lasem zažeijeno svetlo nijanso, dodatek »Haarglanz« pa konservlra In krepi nežne, svetle lase in Jim da istočasno prekrasni zlati sijaj. Vsem ljubiteljem naše staroznane ltlsikove poSiljatve priporočamo uporabo sredstva »črna glava« — »extrablond« z dodatkom sredstva s-Haarglanz« in očal proti peni. Pazite na zelenobeli omot! 10 ? V Selnici ob Dravi je umrla trgovka ga. Klav-dina Pinter. — V Ljubljani je umrl upok. kurjač drž. železnice g. Franc Šifrer. — V Badnu pri Dunaju je odšel v večnost, g. Adolf Mravlagg, ravnatelj Woschnaggove tovarne. — V bolnišni Usmiljenih bratov v Kandiji je odšel na drugi svet 77 letni p. Alfonz Lavai iz pleterske Kartuzije. — V Sarajevu je umrl dr. Milan Marakovič. — V visoki starosti 82 let je odšel v Mariboru v večnost goriški begunec posestnik g. Peter Krebelj. — V Radovljici je smrt ugrabila go. Marijo Pogačnik roj. Potočnik. — Pri Sv. Tomažu pri Ormožu so pokopali go. Skrlec Kristo, soprogo poštnega uradnika. — V Ljubljani so položili v gomilo go. Marijo Pöschl. — Istotam so položili v grob go. Marijo Schulz. — V glSS PLAN NKA ČAD Bahovec olajša in preprečuje nadloge staranja, ker daje žilam prožnost, razredča kri. preprečuje poapnenje iil, pospešuje cirkulacijo krvi in ohrani do visoke starosti nezmanjšano delovno sposobnost. — Zavitek Din 20'— v apotekah, PLANINKA zobavi ini CA 3 RAZNO kdaj je hil vesoljni potop. \ Carigradu -c mudi že več času nemški starinoshivec profesor Duesberg. ki proučuje zlasti vprašanje vesoljnega |iotopii, o ka-lerem bercino v sv. pismu. Ca rigra Ukini časnikarjem je ila I o svojih Miidijah zanimivo izjavo. Itekel je- »Vprašanje vesoljnega potopa zanima učenjake že dolgo. Danes jc namreč nesporno dognano, da se J<" hi nesreča res dogodila: l'i dokazujejo odkritja v dveh mestili, namreč odkritja v mesi" Ur. skozi katero je jekla reka Gvfrat. potem pa odkritju v mestu K|S- ki se dane« ime-n,|je Kl-o-keimir. To mesto leži vzhodno od starega llabilona. Mesto K|š ie bilo sezidano že "''kaj tisoč lei pred Kristusom. Stalo je ob reki ''v'rnt, kar dokazujejo "«Pisi »... lotu. ko so "'b sezidani zidovi mest« Kiä «a Evfratu.« P« vesolineni potopu je re-. tvfrnt spremenila "oj tok vesoljni potop I tö. Je obe mesti, Ur in Ms, uničil. Ko pa so iz-Kopuh razvaline obeli fri.v*.w, «WM» Sheehan: 47 MOJ NOVI KAPLAN Ko seni se pri večerji ozrl preko mize na očeta Lethebyja in videl njegov upali obraz, sem se komaj premagal, da nisem rekel: Da, tudi ti, ubogi revež imaš vtisnjene na svojem telesu Kristusove rane.« XXX. Vse je dobro. Jem Deadv je bil vedno bolj razburjen. Mirni, ravnodušni modrijan je popolnoma izgubil svoje ravnotežje. To se je kazalo na zunaj na najrazličnejše načine: v strašni zamišljeno,sti pri kosilu, ko je mrko gledal pred se, pil čaj in goltal velike kose krompirja, v ostrih samogovorih je bičal sebe kot plašljivca in z jeznimi gibi večkrat zamahnil preti hiši očeta Lethebyja. In ko ie nekega dne njegova žena, Bess, ki jo je vedno bolj skrbelo njegovo zdravje, zaslišala .z njegove sobe jezne klice in prepir: »Bi rad kaj iztaknil > Le pridi, usivec! Boš dobil eno v glavo in drugo v trebuh divjak!« je vstopila in zagledala svojega ljubeznivega moža, ki je obdelava) nedolžno pernico, obešeno na steno. Na vse prestrašene Besstne besede je bil odgovor samo: Pusti me samega, žena, jaz bom "znorel. Vse to se je moralo enkrat razliti in res je la jeza prikipela do roba in vzkipela. Ni bil blagodejni duh po pečenki, ki je prihajal iz kuhinje očeta Lethe-bvìa, se širil preko vrta in dražil Jemove nosnice, ki je to povzročil, ne Lizine solze, ki so-se v zadnjem času pogosto pokazale v njenih očeh .n katere zalost bi morala ganili vsakega, vsaj nekoliko občutljivega Irca, da Jema sploh ne omenim, niti ženski klopotci, ki so se zvečer oglašali na vasi in se norčevali iz mož, ki ne upajo pokazati vrat tem suhim biriškim trlicam. Kakor v vseh velikih krizah, tako je tudi tu najbolj nedolžna stvar izbila sodu dno. Kar nista mogla doseči pečenka in prepečenec, solze in klepetulje, to je dosegla nedolžna havanka, katero je kadi) na vrtu očeta Lethebyja predstavnik zakona in dražil z njo nosnice Jema Deadyja, ki se je izprehajal po svojem vrtu, bil vedno bolj razburjen, zdivjal v hišo in zavpil: »Noben svetnik ne bi mogel tega prenašati. Bess, glej, da ne zineš nikomur nobene besede. Daj mi gorke vode, mila in brisačo! Le hitro!« Bess mu je hitro prinesla, kar je naročil in nato prestrašena pričakovala v kuhinji ter premišljevala in tuhtala, kakšno neumnost bo zopet napravil njen mož. Včasi je slišala iz spalnice neko mrmranje in po daljšem odmoru je prišel iz sobe Jem tako spremenjen, da ga je Bess komaj spoznala in kar ni mogla verjet' svojim očem. »Za božjo voljo, ali si ti Jem ali je tvoj duh?« j-vzkliknila vsa objokana. Seveda pred njo ni sta) nikak duh, ampak olikan nad šest čevljev visok gospod z gladko počesanim lasmi, oblečen v dolgo črno suknjo z visokimi ovrat niki, katero mu je podaril oče Letheby. Nastopajoča noč, ki se je polagoma vlegala na vas, ie vsaj za prvo silo zakrila vse rane, ki jih ji je zadal zob časa. Bess ga je občudovala in se mu končno zasinejala. »V kakšno božanstvo si se pa spremenil?« Jem se ni zmenil za to vprašanje. »Gospa Deady, danes ne bom prišel tako kmalu domov, ker bom moral preživeti večer v visoki družbi.« Uro pozneje so bili trije gospodje v govorilnici očeta Lethebyja zatopljeni v tako živahen in neprisi- 6' Kranju je zapel mrtvaški zvon dr. Avgusta Mayrju, bauovin. zdravniku. — V Smartnem pri Litiji so položili na mrtvaški oder trgovca g. Josipa Grudna. — V Novem mestu je zatisnil na veke oči g. Pintar. — V Smartnem pri Celju je odšla po večno plačilo blaga žena, soproga bivšega županaga. M. Jezernik. — V Mariboru je zaspala v Gospodu gdč Ema Bunc. V Ljubljani je umrl pisatelj g. Rado Murnik. — Istotam je umrla ga. Adela Zöb-rer, vdova ravnatelja Filharmoničnega društva. — Pri ljubljanskem Sv. Križu so pokopali bivšega mizarja g. Avgusta Flanderja. — V Mariboru jo odšel v večnost 73 letni upok. uslužbenec drž. železnice g. Rudolf Florijan. — Ne zavrzi jihr o Gospod, po »vejem velikem usmiljenju! Razno d Duhovne vaje na Mali Loki pri Ihanu. Ta mesec bodo za iene in sicer od 26. novembra do 30. novembra. V decembru bosta dva tečaja za dekleta in sicer: od 3. do 7. decembra in od 17. do 21. decembra. Za gospodične od 27. do 31. decembra. Prav kmalu pišite na naslov: Sestre križarke, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. d Rede« služba božja aa Šmarni gori je za letos zaključena. Ob ugodnem vremenu bo pa Varno mtomt svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union*. Obrestovale najugodneje. Posoda proti Ù na posestva, proti poroštva i. L d. Zobozdravnik Dr. |OŽe Ront v Skotil toUI od 14. novembra dalje ne ordiaira (Nadaljiio zopetno ordiniranje sporoči) vendar še sv. maša 8. decembra, 1. januarja in 2. februarja. d O ti presneti dolarji! V Prekmurju na avstrijski meji pri Cankovi so napravili carinski obmejni organi dober plen. Primahal je do meje neki Američan, kakor imenujejo v Slovenski Krajini ljudi, ki so se povrnili iz Amerike. Nameraval je zopet nazaj v Ameriko, pa se je finančnemu stražuiku Francu Verbostu čudno zdelo, da ima v žepih tako malo gotovine. Sledila je natančna telesna preiskava, ki je spravila na svetlo lepo vsoto dolarčkov; bilo jih je 7600, v samih stotakih in Američan jih je nosil na goli koži nu trebuhu. Ker ni prijavil te vsote niti pri prihodu v državo niti sedaj pri nameravanem prekoračenju meje, se mu je denar v smislu tozadevnih strogih predpisov zaplenil. Organi obmejne straže so sa odpremili z zaplenjenimi dolarji vred gornjeradgonski carinarnici, kjer čaka nadaljhje usode d Ubijalec znanega »vojvode Lune« (bivšega demokratskega narodnega poslanca Dra-goljuba Jovanoviča) policijski agent Protič je bil v Nišu obsojen na 5 let težke ječe in mora plačati pokojnikovi vdovi 18.000 Din odškodnine in vse druge stroške. d.Revmatiki, katari uporabljajo za pomirjen)« bolečin Fellerjev Elsafluid, Vam lahko povedo, kako so zadovoljni s tem domačim sredstvom in kozmetikom, ki se je obneslo skozi 35 let. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pojti 9 poskusnih ali 6 dvojnih steklenic ali 2 veliki specijalni steklenici 58 Din brez dalj-njih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feiler, Stu-bica Donja, Elxatrf 16, Savska banovina. Posvetuj prazniki Brezposelnost je tolika, kakor še niUi kar pomnijo najstarejši ljudje. Na tisoče w išče dela in zaslužka, ki bi radi prijeli vsako delo. Pa vseeno «e dela ob vseh i" deljah in praznikih- Naj navedem satno primerov. Na veličastni skupni praznik vsi» katoliškega sveta, v nedeljo, posvečeno K? stusu Kralju, smo videli na potu v cerkev i iz cerkve, kako so delavci delali v Ljublja! na Resljevi cesti, ki se tlakuje. — v bliS stolnice so popravljali izložbo neke trgovin« Namesto slavospeva Najvišjemu Kralju a pela dleto in žaga. — Tam ob Ljubljanici u je vreščal vrtalni sveder ob brnenju zraine« kompresorja in piskala je mala lokomotiv stroja, ki odvaža smrdljive izkopine iz sti — Itd. Vsa laka in podobna težaška dela s< izvršujejo, ko bi moralo počivati delo po boj in človeški postavi in ko počiva niarsiksk-delavniki Zakaj pa se ne najame par delu. cev več. ako mora biti delo dovršeno res oj določenem času? Sicer se nam kak dolofa rok ne zdi niti potreben niti resen pri takik delih, ko par dni ne prihaja v poštev. Katoliška jas nost se opravičeno zgraža nad tea in z vso pravico zahteva, da se ukinejo ok vseh praznikih vsa dela brez izjeme. Sicer In še slabše, kot je že. K. K- Pravi pot za dosego lepih belih zob kI,kor tu
  • Kaj policija, ona mora najpreje zavarovati svoj hrbet. Pustimo te divjake in pojdimo raje nekoliko v gostilno gospe Haley. Boljše gostilne ne dobite niti v Dublinu.« Toda, kdo bo tu pazil?« sta odgovorila tovariša in s strah* m gledala okrog sebe. -Prazne besedel To je varno kot da nosite s seboj v Žepaite jih je tolažil. Trije lepo oblečeni gospodje so zavestno korakali »o lemnem klancu navzdol, previdno jih je v&lil oni, kl je šol v sredini, položil jima je roki pod pazduho in kadil svoj« cigaro s tolikim dostojanstvom in užitkom, kot da je prišla z otoka Kube. >Strašna tema ja tu. Človek sam ne bi vedH kdaj ja dobi! kamen v glavo,« j* šepetal edaci, »Ali kroglo mimo ušes,« je previdno pritrjeval srednji. »In kakšne ceste imate tu?« se je pritoževal tretji. »Vsaj plinsko razsvetljavo bi laliko napravili. »Kaj bo plini V kratkem dobimo najbrže elektriko. Ni še dolgo, kar je župnik govoril o njej in če župnik kaj omeni, je toliko, kot da bi tisto že imeli. Toda smo že na cilju. Posluša j ta! Sem notri zahaja tudi neki divjak, katerega imena ne smeta spregovoriti, sicer bosta sama nosila posledice. To vama je največji zanikernež in pretepač, ne zmeni ge ne za sodnika ne za papeža ne za župnika. Samo njega se bojta. Povedal vama bom tudi njegovo ime, da si ga zapomnita: Jem Deady. Pazita, da bosta molčala!« Mala prijetna družba je bila zbrana v >.štibelcu«. gospe Haley. Soba je bila gorka in svetla, v kotu je stal klavir, po sobi se je širil duh po rumu in limonah, duh cigar in dim sta povzdigovala razpoloženje. Slučajno je nekdo izmed »kmetov« pogledal v sobo, toda takoj se je moral zopet umakniti. In kmalu se je zgodil čudež: oba krajna biriča sta pričela naročati rum in likerje, samo srednji gospod z baržunastim ovratnikom je pil samo limonado. Kaj takega se še ni zgodilo. Sod-nijska uradnika sta ga skušala pregovoriti, a vse njune besede so bde bob ob steno. »Bodite vendar pametni in pokusite to izborno steklenico16 PI"VÌ P°rini11 g0Spe IWey P*'87-'10 »Na vaše zdravje, gospa Haley!«. je zaklical drugi, ki mu je pijača ze stopila v glavo. »HuraV Tako je hitro mineval čas. ženi P" ?» » strahom in grozo pričakovali J'"?. ?e Je <:u ?la Pred Ponora odgovorna za varnost obeh uradnikov in se tresla ob misli da in bodo odpeljali v Dublin, vtaknili vteo in mSla eelo mesi, so videli, kakos se stvari razvijale, M grobovi, ki jih imenujemo »pred-dinastifnn* naleteli namreč i« M rnelre debelo plast f je. Ko pa so to plast odkopa-li, mi naleteli »« čisto drngačne osias« nekdtin jc kulture l«h« prej. Vidi se razlof» kako ta plast deli « kultu.i. Računi dola® jejo, da je moral N» vesoljni potop okoli k* 5300 pr. Kristusom; 10 tudi trdi starolHislov" Laagdon. Ameriški sf; riuoslovci pa no še druge napise, UM-tel ili se vidi, d« K T tedaj potopljen^ «c m AS t; doslej jih je uili šest. V vseli teli fflj" stili se je bila posebna omika, np sledove pa odk»«U« dane«. . ,„ Delo tudi m W»' zdravo. V dr. Rol oven» sanatotij« ' Le ' nu, ki leži H50 me '» nad morjem, » za pospešitev «I«> ^ nja jetičiukov teWJJ delo. Bolniki s ko » tuberkulozo » I" 15. ni. da mesece m »'-" ce, večkrat tudi let« » že in se solili J potno telesno miro'« , postani s&soii'a.fj,, nifce velika d«*( muka. Klinika je ' PO DOMOVINI Novi grobovi (Sv. Lenart nad äkofjo Loko) V kratkem razdobju so se dvakrat oglasili ■rtvaški zvonovi. Ni se še posušil grob. kamor _ulo položili blago in tiho ženo Murijo Tavčar, naler dveh duhovnikov, župnika v Polja nuli in jisiionarja, že «o na Vseh svetnikov vnovič apeli zvonovi svojo žalostno pesem. Preselila c je v večnost po dolgem trpljenju, ki g« je „ko vdano prenašala, Helena Rant iz Zg. Luše. apustila jc žalujočega uio/a in devet otrok, ;i pač najbolj občutijo, kaj jim je bila njihova olirà in skrbna mati. Bogu v nebesih, kjer se c,liij ruduje, i« je znano, koliko dobrih del -o «torile njene roke. — Naj obe blagi ženi živata zasluženo plačilo in prosita za nas! Prosveta. (Devica Marija v Polju.) Prosvela i Polje« je na svojih zadnjih dveh profilili večerih proslavila spomin smrti dveh najjužnejših mož: škots Slomška iu dr. Kreka. Na rekovi proslavi je predvsem ugajal dramatični irizor J-rce«, ki je bil z zamlslekom vprizorjen. 'udi deklamatorji so lepo prednašali. Le škoda, da e bila tako lepa in pomenljiva proslava pičlo obi-kana. — Prihodnji prosvetni večer bo v panede-iek 14. novembra ob H zvečsr. Na sporedu je popi; drugega ludi misijonsko predavanje o Indiji - Bengali ji. Ob tej priliki se sprejemajo tudi pro-■ovol'iii darovi za misiione — Poročil se je od-ornik Prosvetec g. An'ou PavČ č z g.!čno. ä!efa-ijo I.ajovčevo. Poročal ju je predsednik g. Sladic, [ovoporočencema, ki že več lei sodelujeta ha na-ai odru. želimo mnogo sreče in blagoslova v no-em stanu. Smrt kosi St. Jošt nad Vrhniko.) Pogosto se oglaša pri nas mrliški zvon. Že «laj jc nad polovico več mrličcv v letošnjem etu, kakor jih je bilo lansko loto. 17, oktobra e zalisnil oči Ivan Kogovšek. županov sin. Dan »prej so pokopali zidarju Janeza Sečnika, ki ie bil jako priljubljen. Bil je najstarejši fant bnta n jevske podružnice; star je bil 67 let. Nekaj ur pred smrtjo je poklical duhovnika, dolo-Ijogrebce, kt naj ga nosijo in kmalu nato ""7' ""«a je tudi Jesenovec Marija, stara <0 let. Naj v miru počivajo. Ostalim pa naše so/a I je. Dve novici (Polica pri Višnji gori) Po daljši, težki bolezni je umrl mia .. gospodar g. .Milan Skubic, star 53 let, cerkveni ključar in gostilničar znane »Možukove« gostilne in bil pokopan minulo soboto. Imel je zelo lep pogreb: Pevci so mit zapeli par žalostni!?. Več let se je šolal v Ljubljani, odšel v svetovno vojno, odkoder se ni vrnil pojjolno-ina trdnega zdravja. Bil je vedno odločno krščanskega mišljenja. Zaj>ušča žalujočo vdovo V. dvema otrokoma, mater in brata. Počivaj v miru božjem! Vsem pa, ki so ranjkega spremili na njegovi zadnji poti in molili za njegovo dušo, prisrčni: Bog plačaj! — Po prizadevanju g. F r. Drobnica je nova. kratka cesta od Drobnica skozi »Pasjo dolino« do Dol s pomočjo nekaterih gospodarjev in malo denarno podporo v glavnem dovršena. Treba jo bo še tu in tam dobro posuti. Bil« pa je gotovo ]K>trebna. Smrtna kosa (Lipsenj pri Grahovem) Vi praznik Vseh svetnikov smo pokopali blagega moža g. Janeza Kotnika. Bil jc dolgoletni naročnik Domoljuba in mohorjevih knjig. Bil je vzoren krščanski mož, katerega je sr>o-štovala cela fara. Naj v miru počiva. Ostntim naše sožnlje. Na izredni občni zbor (Metlika.) Veliko je bilo razburjanja med ljudmi radi denarne krize. Ne dobiš ga denarja, pa ga ne dobiš, pu če se tudi hudiču zapišeš, ali če se na gluvo postaviš. Kdor bi kaj v žepu imel, bi mu pndlo indirla ven, toda kdo ga ima? In tisti, ki ga ima, se na glavo postavil ne bo. Njemu tega ni treba. Malo so se duhovi že pomirili, ker vsak «previdi, da se kar ne da pomagati toda težko je razumeti, zakaj bi človek ne mogel in ne smel gospodariti z lastnim denarjem Za 20. november sklicuje tukajšnja Hranilnica in posojilnica vse člane m vlagatelje na izredni občni zibor, da oni povedo svoje, zadruga pa t ud, svoje. Novice (Podzemelj) Na Martinovo nedeljo, 13. novembru, ko Iio farno žegnanje, priredi domače Katoliško izobraževalno društvo lepo %ro v treh dejanjih: »Pri kapelici«. To bo prva prireditev v novi dvorani. Začetek točno ob 3 popoldne. Vljudno vabljeni! — Naša žiipna cerkev je letos zelo prenovljena. Imamo lepe nove klopi v cerkvi in na koru. Kor je povečan in preurejen. Za sveto birmo pa smo dobili novo obhajilno mizo. Vsa dela je v splošno zadovoljnost izvršil do*-mačin Jožef Jokša iz Gradaca. — Smrt ima letos bogato žetev. Pred vsem jemlje otroke iz materinega naročja. Tudi prav, bo več svetnikov v nebesih, ko je odraslih tako malo! Izmed 48 dosedaj umrlih, ie 25 otrok. Najbolj prizadeta je družina Renk« iz Klošira, kateri sta pred leti nmrla dva, sedaj na Vse svete pa še ostala dva; dalje družina Jurejevčič in Filak vi. Skril j, enemu so umrli trije, dragemu dva. Pred enim mesecem smo pokonali uglednega moža Matijo Gregorio, posestnika in gostilničarja. Umrl je za rakom v želodcu. Bil je zvest in dolgoleten naročnik »Domoljuba«. Svetila jim večna luč. Štrajk v tovarni lesnih izdelkov (Jurklošter) Križev je po svetu dosti. Tudi v Jurkloštru jih imamo. Ne samo na pokopališču, kjer jih ne manjka, ampak križe ima tudi delavstvo v tovarni. Res, prave delavske križe imamo. Kaj pa je križ za ubogega delavca, ki ima dve roki za dolo, pa po več ust za nasititi? To je križ, če ni za moko denarja, ne za zabelo, ne za petrolej, niti za sol. Take križe ima pa sedaj naš tovarniški delavec. Kaj mu je kazalo drugega, kot stavkati. V ponedeljek, 24. oktobra so začeli. V četrtek je prišel iz Ljubljane banslki i zastopnik in tajnik strokovne zveze, da bi se I poga jali s graščakom, posestnikom tovarne. Pa ' se niso mogli pobotati. Morda bi bili delavci uvedlo za bolnike r.K'-no delo. Na posleljah pritrjeni različni oji in priprave na lektrični pogon. Bolirk more tuko ležati iva solncu — Ihm lisi v/.tutk ali na trebuhu ali pa tudi sedeli, kako- pai 'allieva bolni ud — ob-Min pa de'aii ni stroju. česar je pač kdo iz-en. Na ta način bollili pozabi na svojo lo-lezen in se na najlepši Uflčin rnzvedrtrte. Delo je izkazalo ko izvrsten pospeševalec zdrav-la. Brezposelnost. Kaj pa Maš prijatelj, da si tako lrer5torl">"l il» ••>*>'-koval 0; <------- i » .............. ogle- du je ves čas gojil pravo cerkveno glasbo in se trudil podali vedno najboljše. Takoj po prihodu v naš kraj je s petjem in tamburanjem sodeloval pri narodnem prebujeniu tedaj še nen-škutarskih Trbovelj, a ludi pozneje in sedaj je menda povsod zraven, pripravljen j>o- : magati, kjer se goji lepa pevska umetnosl. ! S prav tolminsko delavnostjo in vztrajnostjo — doma je s Cerknega na Goriškem — si je ustvaril lepo domačijo. Klub 68 letom je še vedno neumoren in točen bodisi na cerkvenem koru, ali pa pri svojih gospodarskih opravilih. Bog mu ohrani to zdravje in trdnost še mnoga leta! Samo. (Motnik.) Na praznik Vseh svetnikov popoldne, ko se povsod spominjajo svojih dragih rajnih, smo tudi pri nas imeti lepo slovesnost. Spomnili smo se ne samo onih. kateri počivajo na domačem pokopališču. temveč tudi onih, ki so pustili v svetovni vojni svoje življenje. Naš spomin nanje še živi. Skoraj nobeno oko ni ostalo suho, ko je g. župnik po končanih molitvah pred spominsko ploščo imel kratek govor v spomin padlim in so nato domači fantje lepo zapeli dve žalostinki. — Domače prosvetno društvo bo imelo v nedeljo 13. novembra ob 3 popoldne svoj redni letni občni zbor. Vsi člani in članice, kakor nidi prijatelji društva se Ta gotovo udeležite! Velika tatvina s piessiu. (Ribnica.) Komaj so eno tatinsko in roparsko družbo v ribniški dolini spravili na varno in so se globoko oddahnili v dolenjem koncu doline okrog Dolenje vasi, že se je zopet preplašil gorenji konec okrog Zlebiča. V nedeljo dne 6. novembra je bila v gostilni Jožeta Henigmana v Zlebiču večja dmžba. ki je pila in plesala. Gostilničar je hodil v spalnico, ki leži nasproti gostilniški sobi, menjat denar. Domači sinko je v tej sobi pisal šolsko nalogo. Okrog 7 zvečer se deček za nekaj hipov odmakne k sosedu, ključ pa je ostal v vratih. Ko se je deček vrnil, je že bilo vse razmetano po sobi. Gospodar je pogledal omare in opazil, da so mu drzni tatovi odnesli v teh trenutkih 21.000 Din gotovine, hranilnih knjižic v visoki vrednosti, menda nad 40.000 Din, več obleke in drugih stvari. Harmoniki, in ples sta zabrisala vsak ropot, tako da nihče ni motil tatov pri njihovem drznem poslu. — Zopet opomin, naj ljudje ne hranijo toliko denarja doma. Smrtna kosa. (Ribnica.) Umrl je mož, kje tak je še med nami kot on, ki spi ▼ prezgodnji groba jami. V nedeljo 6. nov. je bil pokopan pri Sv. Križu Anton Lesar, posest, na Jurjevici, brat g Janeza Lesarja, župnika v Smart nam pod Šmarno goro. Bil je operiran na sle-püu, pritisnile pa so komplikaciaje. ki so ga v nekaj dnevih spravile v grob. Bil je kremeni! značaj in poštenjak, zato tudi povsod viden v javnem življenju. Bit je dolgo let obč. odbornik, odbornik Hranilnice in posojilnice v Ribnici, član Sol. odbora, cela desetletja ključar podružne cerkve sv. Križa, za katero je skrbel kot za svoj dom. Skrben oče svoji družini, pa celo življenje zvesto in neomajno vdan Bogu in Cerkvi. Bil je tretjemlnik, zvest član Aposiolslva mož. marljiv naročnik kat. listov, svetal zgled krščanskega moža. Njegova neprisiljena iskrenost je vzbujala pri vseh spoštovanje, ki mu ga je tudi na zadnji poti izkazala nepregledna množica vseh slojev in stanov. Takega sprevoda, ki se je v večernem mraku pomikal od njegove hiše do drugega doma pri Sv. Križu, je bil vzorni mož vreden. Počivaj v miru. blaga duša, ob cerkvi Sv. Križa, ki si jo tako ljubil iu negoval! Žalostno rodbino pa tolaži Bog! Duhovnika imamo. (Muljava.) Skoraj bi pozabili za javnost važen dogodek tukajšnje soseske. Naša večletna želja se je 4. sept. izpolnila: dobili smo stalnega dušnega pastirja v osebi č. g. Pavla Podbrcgarja. Soseska se je ves teden pripravljala za slovesen sprejem prvega dušnega pastirja. Lep, krasen dan je bil. Na križišču ceste v vasi. ki vodi v cerkev, je čakala vsa soseska in mnogo okoličanov, ko se prijielje težko pričakovani g. Pavle v spremstvu preč. g. duhov, svetn ka župnika iz Št. Vida. Po lepih pozdravih šolske deklice iu domačih mož iti fantov, se je razvil sprevod v cerkev, vso okrašeno z venci in Šopki, med pritrkavnjem zvonov in pokanjem to-pičev. Cerkveni govor je imel preč. g. župnik krški Popoldne po slovesnih litanijah je blagoslovil č. g. župnik iz št. Vida novo cerkveno bišo (novo župnišče) ob veliki udeležbi ljudstva. — Naj še pristavimo: novi »farani muljavski, podpirajmo i nadaije cerkev in našega dušnega pastirja z isto ljubeznijo kot smo graditi bodeče župnišče, da se naši ideali uresničijo, da postsne s čnsom naša ekspozitura samostojna župnija. Morda ne mi, pač pa naši zanamci bodo lahko dočakali to srečo. PO 7 O R ! Do'-!i novi ostanki trpežnega sul; na za nbleke in ostanki kambrika HALO i !)obi se „PRI ZMAJSKEM MOSTU" lvan%, Ä 8& 'S Té pristopite v „KARITAS" še t« m^ec, fce se 'zava-rujete pozneje, bodele pri i3tem prispevku zavarovani za manjši znesek. traiesBUtì Miartiaifli« «•«en*, .jumitas" lummm Listnica uredništva Srečko Z. Pariz: Po tokovnem zaU„, velja v naši državi, so toki dopisi kaznivi y Vnšega dopis« im- umreiiid priobčiti ' |',„',i. 1 I. M. v T.: Vprašate, če Vam svet,,S"]1 i 'ro • ""'"•i"", di Sicer to up spada v miš Jclok rog,''ker '[jjy hi v Vašem društvu igrali Sičcr to ue spada v naš društvom navodila glede iger njiCove pr0Bve| len ne centrale. Kolikor je meni /nano Vro^?'" zveza v Ljubljani te igre ui nikdar izstavili v seznam onih iger, ki so primerne za odre šili društev. Že ve, zokuj ne. kolikor vem L igra taka, da ne spada na pošten oder ?la h tja ne, kjer tvori večino igralcev nedorasia «F dina. Igre, ki so (mine opolskih, spolnost dr. žečih prizorov in stavkov, ne izobražujejo J pak pohujšujejo. Kvarni vpliv takega klofnni» je mnogo večji, če, se podaja v lepi. sa|0Bj obliki na odru, kot pa če ga človek sliši v kal; beznici. Nikar ne dajajte svojemu članstvu, strupljene hrane, ko imate solidne in ;,|raf( vse polno. Prepustite igre s tako vsebino ilru giin. o katerih vemo, kaj z njimi hočejo. Radio mi 10,—17. novembra 1952: Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Dneuit vesti. 13.00 Čas. plošče, borza. 17.50 Salonski kvintet. 22.15 fas, poročila. — Četrtek, to.nin 18.>0 Italijanščina, 19.00 Zadružništvo in sploMii zavarovanje, I'I. KI Pogovor s poslušalci, 20.0) Prenos iz Ljubljanske opere. — Petek, ii. dot.; 11.15 .'šolska ur.:, 10.45 Mirovna ideja. Ì8.5« /.p»! Ijepisno predavanje: reku Soča, 19.00 Kram«, ščina, 19."HI Gospodinjska ura: O domačnost 20.00 Zgodovina filozofije, 20.50 Komorni trio, — Sobota, 12. nov.: 17.00 Salonski k\intet. 18.» Angleščina. 18.50 Gimiiustične saje. 19,00 Poglavje iz sociologije, 19.50 Planine in planinci v gornjesavski dolini. 20.00 Primorski večer,«, vuja klub primorskih akademikov. 22.15 Si-Ionski kvintet. — Nedelja, 15. nov.: 9.00 Sumiti gimnastika. 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz «■ voda sv. Stanislava. 10.00 Versko predavanje,' 10.50 O šahu, 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Čk poročila, plošče, 15.15 Postanek in razvoj ženskega polì reta, 15.45 Cvirnov jazz. I6 "Ga«"*r' ška kronika« ob 5 popoldne. Pridite! Vljudno vabi odbor. ii Št Pavel pri Preboldu. Katoliško izob'»' zevalrio društvo priredi ne Martinovo nedeu« dne 13. novembra ob 5 popoldne v Društvene" domu v št. Pavlu priljubljeno 1 jikI^ko igro petjem v 5 dejanjih >Pri kapelici«. VIipo» vabljeni vsi. kateri znate ceniti delo nai« F žrtvovalnih igralcev in želite poštenega '« ved rila. žal vam ne boi Da bo tudi smeha » dostna mera. skrbela bosta Jurček in P» Jera! - Med odmori kupleti. po predstavi " stop pevskega zbora. Bog živi' »Karitas«. Pojasnila in prospekte dobite pri: UMiemna zavarovalnica oddelek »Karitas«, Ljub-,.„ '. podružnica Celje, palača Ljudske posojilni-.»• aiavno zastopstvo Maribor, LoSka c. 10; glavno mtopstvo Novo meato, Ljudska posojilnica; vsi rrLJ uradi; krajevni zastopniki požarnega oddel-„Vzaiemne zavarovalnice ter vei tarili zastopniki ddelka »Karitasc. Telefon Stev. 25-22, 25-21; čekovni račun žtev. 16049._ Fige In Silve za žganjekuho Jddaja po nizkih cenah Ivan J eia t in Ljubljana, Kmonska cesta št. 2" Mlada žena: »Skušala sem nekaj skuhati čisto po svoje sestavljeno, pa mi je mož rekel, naj jed jam najprej psu. Ali ni to grdo od njega?« Soseda: »Da, zelo! Sem mislila, da je on večji prijatelj živali.« Denar naložiš najbolje če kupiš slamoreznico in rlruge poljedelske stroje plug. brano. Kotle za krmo in žganjekuho. vodovodne cevi in črpalke za vodo in gnojnico, kuhini-sko posodo, čebelarske potrebščine in vso drugo železnino pri tvrdki Fr. Stupica monopolna zaloga razstreljiv Ljubljana, Oosposvetska cesta 1 Po dolgem času sta «e dva stara znanca sešla. >Kaj pa počenjal?« vpraSa Martin Janeza. >l'oülne golobe prodajani,« odvrne Janez. »Pa ti dobro uspeva kupčija?« »Izvrstno. Golobe, ki jih zjutraj prodam, «o opoldne že spet doma pri men!.« DOBRO OHRANJENA OKNA, POLKNA, VRATA lepe slike v okvirjih, lončene in železne peči, klopi, itole — poceni prodam. — Ljubljana, Dunajska cesta St. 31-11. Martin je obiskal svojega tovariša organista na deželi: /Praviš, da imaS meSan zbor, a jaz vidim lamo moške.« Organist sc je nasmehnil: »A vendar je meSan zbor kajti nekateri znajo peti, nekateri pa ne.« DELO v teh težkih časih se more He naj luije dobiti z ustanovitvijo domače piotarne Ml damu vnakoiuuf tekoče delo, ker smo odjemalci «a pie enliie. dobavimo prejo In lipla'n o zaslu 4ek za pletenje, kar dokazuje mnogo ahvalnic. V slučaju, da hočete delati •n zaslutiti, «e obra te _po gratis nrosnekte ua tvrdko Domača Ftetar-j*j> >" P zredi za 2-3 mesece poprej.Tovarna tega izvistnega prenaraja je v želji, da ga po rabljajo vsi «vinjen.«, vki.ub krizi sklenila, da ponovno zniža ce ne Izkoristite priliko in kupite takoj pri Vašem trgovcu onfnnalno ki stane sedaj samo Dtn 25'-, in hitro se »odete P«!'"««1' ® ^ „„' movesrtenar GARA NUI JA. V slučaju neuspeha vaamemo nerabljeno količino na a, ^aa» Ako ga v našem mestu ue dobite pigile nam in mi Vam pošljemo vsako ltoliC.no. Navodilo uporabe se nahaja v nožem jeziku v vsaki bKauji. Qener«I»i «««topnlk as« *»r«v«Ko tmUovmo JOSIP IlINfC, LIUBLIANA, Aleksandrova c- 3-n. Zadovolfnl bodete a posteljnim perjem, katero kupile v dobri kvaliteti in jako poceni v Trgovskem domu STERUECHI CCIIC19 Mešano perje kg 28 Din, boljše 40 Din, skubljeno 52 Din, belo 110 Din, fino belo 160 Din, sivi puh 75 Din, beli polpuh 210 Dia Velika izbira žime, afrika, gradla in inieta za žimnice in pernice ter raznega belega posteljnega perila. Zahtevajte bre»pIaònl, bogato ilustrirani cenik! \r im ij nT Miru n, i Itianfe oaf boSJ^g« «busa dobite, če vporabijate priznane prvovrstne bakrene kotle za iganie kuho tvrdke Josip oiarepec iz Ljubljane, Za gradom 9 (ob koncu Streliške ulice) dolgoletne izkušnje, nizke cene, za vsak kotel garancijo. Štaba SUHE GOBE plačuje po najvišji ceni. SEVER A KOMP. LJUBLJANA Prasneta! sinod za pressoi d. i. LIhMihi prodaja po najugodnejših oenah In aamo na debelo Premo« domači In inozemski za domačo ..........kurjavo In industrijske svrhe Kopate« prewoi vseh vrst Koks, livarniSkl, plavžarskl In plinski Brihete. tttomctnl mmnI za prmmm d. tt « IjiMInl Miklošičeva cesta St. 16, I.njvlstr. V vsako hišo »Domoljuba«! 8* USPEH ZDRAVLJENJA lavisi v prvi vrsti od tega. da poznan» pravi vzrok bolezni. saj nas ie narava sama s tem. da občutimo l olečine. hoče opozoriti, kje je nlravje v nevarnosti. Za revmatične bolečine, prehlad, za masažo, trganje v členkih, bolečine v križu, obrazu in vs m telesu imejte pri hiši pr ivi Fellerjev Klsa-fluid, ki se uporablja ž« n.,, 35 let. Feiler ev i.lsa tluid se dobi v apotekah in tozadevnih i,„ vinah po 6. 9 in 26 Din. Po pošti naimanj 1 paket (9 poltkuiSi ali 6 dvojnih a i 2 veliki spec. steklenici) 58 Din, trije laki D1[J". *amo 13 ' Din | ri lekarnarju Evgea V. Feiler, Stucca Donja. Blu trg 16. Savska banotinn. ' Oilot.reuo o : Mm. ^oo. pol. iu nor. zdravja br. »lil («1 m IS«. Najboljši šivalni stroji in kolesa so edino ADLER-CRI i ZNER za dom. industrijo in obrt v vseh opremah. Utot*K ivicareki o.'enimi •M DUB1ED Posk t Teir»j« brezplačen. — Slxie ce»i? lasi? PETELINC LJUBLJANA TeWtw »13 bün Prelfnwirefl« Mf aita za vodo. Več leto» ca ««rji* twb b« obroke. Zaiors v Kranju: Trgovin« I^vičalk Vse Trste ZOBOTREBCEV kupujem po najvišjih cenah M. PAKIC, Ljubljana Sv. Petra nasip 27 (za vodo) Janaloriüm Émona ~L Ljiib'jana Komenskega ul. ti. y Oskrbnina: I. razr 100 Din. II. ra