4
Bosniški renegati.        '
Slavni dr. Kapper, ki je o jugoslovanstvu mnogo izvrstnih spisov na svitlo dal, je v časniku ,,Slavische Blatter", ki jih je leta 1865 Abel Lukšič na Dunaji izdajal v zanimivem članku „Slavisch - kulturhistorische Betrachtungen" popisaval: „die Dinnarischen Alpen und ihre Anlande", in tukaj govoril o Hercegovini in o Bosni.
Ta članek med drugim kaže, da r enega t, to je odpadnik od naroda svojega in njegove vere, je po vsem svetu hudič, in tak je tudi poturčeni Bošnjak, Dr. Kapper o Bošnjakih, to je tacih, ki so kristijansko vero zatajili in Mojiamedanci postali, piše v omenjenem članku takole: „Se le potem, ko se je fanatizem Bos-niških odpadnikov pred 20 leti užgal do revolucije zoper Turškega sultana, je Turška vlada za potrebno spoznala Hercegovino in Bosno združiti pod eno glavarstvo.
Tu je Turek najhujo rano vsekal Srbskemu slovan-stvu , ker je od nekdaj enotni narod v dva tabora raz-družil, ki se nikdar več sprijaznila ne bota. Bošnjaki, ki so se poturčili, dobili so celo deželo kot gospodarji v lastnino , oni pa, ki so kristijani ostali, postali so jim podložni s tlako in desetino; uni imajo vse častne in mastne službe, ti pa še domovine nimajo ; uni vlada v vsem in deli pravice kakor mu drago, tega pa tlači samovolja unega. Nasledek teh nenaravnih razmer je pa ta, da nasprotno sovraštvo razjeda vse vrste ljudstva. Poturčeni Bošnjak, čeravno po svojem jeziku, po svojem imenu in po svojih zgodovinskih spominih Slovan, nikogar na svetu huje ne sovraži, kakor kristijanskega brata svojega rodu, — kristijan-skega Bošnjaka (rajo), čeravno se je v svojih običajih že zel6 turštva navzel, ne boli nasproti nič druzega tako hudo, kakor to, da ga tlači jarem slovanskega njegovega brata, zato ni nikdo zmirom tako pripravljen za punt zoper odpadnike svojega naroda kakor on. Ker poturčeni Bošnjak stoji in pade s Stambulom (turstvom), * zato se lahko razumeva in to tudi mnoge skušnje potrjujejo, da v Bosni kristijani nimajo hujih sovražnikov, kakor so Bosniški odpadniki, — kristijani pa hrepenijo po rešitvi iz Turškega jarma in tužnega srca gledajo v Srbijo, Crnogoro in Hrvaško, kakor se jim od tu ali tam včasih kaka lučiea upanja prikaže, ki pa se je dosihmal zmirom kot goljufiva veša skazala."
Ker je v resnici še danes to vse tako, kakor je dr. Kapper leta 1865 pisal, je jasno kot beli dan, da vse reforme, ki jih zdaj zopet Turška vlada obeta za pomirjenje vstaje v Hercegovini in Bosni, niso piška-vega oreha vredne, in da tako ali tako mora propasti Turško gospodstvo na Balkanu, kajti če se kristi-janom ne zboljša stan v Hercegovini in Bosni, se bode punt ponavljal vsak čas, — če pa bi Turška vlada hotela res kristijanom v teh deželah z bolj sati njihov stan, vzdignejo se poturčeni Bošnjaki zoper vlado, ker jih ni volja od svoje mogočnosti in sebičnosti odstopiti in ne za las poboljška dati kristijanom.