Tedenske novice. t VSEM CENJ. NAROČNIKOM, ki do konca tega mesca niso vsaj deloma poravnali naročnino za tekoče leto, se bo ustavil list, kajti draginja je velika, in tudi mi moramo vse stroške plačati naprej. »Slov. Gospodar« stane za celo leto 40 K, za pol 20 K, za četrt 10 K. Za inozemstvo stane »Gospodar« celoletno 50 K. t ZA NAŠE CASOPISE. Krščansko časopisje je dandanes velike vrednosti za ljudstvo. Naši kraji so preplavIjeni z protikrščanskimi iisti. Prostozidarji so s pomcčjo bank ustanovili v vseh večjih krajih kak svoj list. Na ta način hočejo nasprotne stranke zvabiti večino našega ljudstva v protikrščanski tabor in ga zastrupiti s socialdemokraškimi, komunističnimi in liberalnimi nazori. Da ohranimo naše Ijudi v krščanskem taboru, moramo širiti naše liste. »S'ov. Gospodar« in »Straža« morata pnti v vsako našo hišo. Napravimo tako kakor so storili naši somišljeniki na Kranjskem. Dne 1., 2., 6. in 9. jan. so sklicali nad 100 sestankov in agitačnih shodov za »Domoljuba« in »Slovenca.« Priden agitator Basaj je dobil v svoji domači vasi, ki šteje 28 hiš, 29 naročnikov za »Domoljuba.« Storite to tudi Vi, mladeniči in mladenke, za »Slov. Gospodarja« in »Stražo.« Pojdite vse nedelje do Svečnice od hiše do hiše na agitacijo za nove naročnike. Kjer si posamezntk sam ne more naročiti lista, pa naj zložita dva soseda po 20 kron. Kdor ne more za celo leto naenkrat plačati naročnine, pa si naj naroči li-t vsaj za pol ali četrt lfta! Upravništvo »SIov. Gospodarja«- in »Straže« daje agitatorjem za pošiljanjenaročnine na razpolago položnice. Vzatnite 'opi^nico in pišite ponje. Kdor bo pridobil \ieset novih naročuikov, dobi lepo dasrilo. Na delo! t OBČNI ZBOR Slovenske kršč. socijalne zveze za Štaiersko se je vršil na Kraljevo popoldno v dvorani pri »Belem vo u« v Celju ob obil i udeležbi \z vssh delov našega slovenskega Štajerja. Zborovanie je otvoril predsedmk in poslanec dr. Hohnjec, ki je podal občnemu zboru glavne sraerniceza obnovitev našega izobraževanega dela. Za- njim je v globoko zamišjenem %ovoru tolmačil sedanje so ijalne rane naš voditelj dr. Korušeo ter opozarjal, kako je treba ravno sedaj po vojni še mnogo bolj skrbeti za izobražbo razu- ] ma, vzgojo srca in zdravje telesa. To trojno nalogo naj vršijo naša izobraževalna društva. Poslanec Martin Krajnc je naglašal potrebo skupnega naročevanja in čitanja naših listov. Ko so še govorili dr. Ogrizek, dr. Šilar, kaplan Krošl in Terezija Šketa, je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik dr. Hohnjec; podpredsednik dr. Karel Capuder in blagajnik prof Bogovič. Odborniki: Marica Bregant, župnik Franc Gomilšek, dr. Anton Jerovšek, dr. Fr. Kovačič, Anton Krepek, Marko Krajnc, Anton Lasbacher, dr. Jos. Leskovar, Drago Tratnik, dr. Verstovšek, Ivan Vesenjak ter Franjo Žebot. t PODRUZNICAM Slov. straže! Vse bivše odbornike in člane Slovenske straže opozarjamo na okrožnico, ki smo jo doposlali. Ne mečite je v koš, temveč preberite jo in na delo za Slovensko stražo! t DRUŠVA, ki zaslužijo pohvalo s6 bralna ozir. izobraževalna društva v Jarenini, Ljutomeru, St. Janžu, St. Petru, Vurbergu, ki so takoj po novem letu sklicala občne zbore in vneto delujejo za izobrazbo Ijudstva in organizacijo mladine. Društva, posnemajte! t DUHOVNIŠKA VEST. Župnijo Čadram je dobil g. Franc Hohnjec, prvi kaplan v Šraarju pri Jelšah, ter jo nastopi začetkom prihodnjega mesca. t STAVKA RUDARJEV končana. V zadnji številki smo poročali, da se na posredovanje deželne vlade vrše neprestano posvetovanja med stavkujočimi rudarji in med trboveljsko premogokopno družbo, da se stavka čimpreje konča. Toda vse prizadevanje deželne vlade, napraviti konec temu neznosnemu stanju, ki povzroča naši državi in našemu narodnemu gospodarstvu milijonske škode, so bila brezvspešna. Končno je vmes posegla vlada ter določila, da morajo rudarji pričeti z delora takoj, poviša se jim pa dnevna me/.da za 25 odstotkov, toda to povišanje mezde ne sme podražiti premoga. Zajedno je vlada izjavila, da se temu ukrepu morajo brezpogojno podvreči rudarji, kakor tudi trboveljska premogokopna družba, vlada bo pa po posebni komisiji pregledala knjigovodstvo družbe, da se prepriča, je li družba v stanu, brez povišanja cen za premog prenesti to povišanje mezd ali ne. Stavke bi že bilo preteklo nedeljo konec in rudarji bi že delali od pondeljka, da niso razni brezvestni komunistični hujskači nahujskali delavstva. Sedaj je pa posegl-v v trboveljsko stavko celo beograjska vlada ter poslala v Trbovlje nadzornika Lotriča ter zaukazala družbi, da mora dati delavstvu prejemke v izmeri, kakor jih dobivajo rudarji v državnih rudnikih, rudarji pa morajo nemudoma na delo. Sporazum je torej že. bil načeloma dosežen, a komunistični hujskači so pa vzlic uspehu, katere^a so rudarji do segli, vnovič nahujskali delavstvo, da ni pričelo z delom. Delavstvo je raztrgalo nalepljene vladine lepake glede sporazuma ter zahtevalo, da družba sklene in podpiše pogodbo tudi z delavstvom. Sedaj je pa bilo konec potrpežljivosti vlade. Zaprla je vse komunistične lokale in jih zastražila, brezvestne komunističng kujskarje je pa začela iztiravati iz Trbovelj. To sredstvo je pomaj^alo, kajti rudarji so v torek zvečer že nastopili delo. Tudi trboveljska družba se je v vseh točkah vladinih zahtev uklonila. Končana je torej ta štiritedenska stavka, ki je povzročila delavstvu, državi in našemu narodnemu gospodarstvu težke milijonske škode. t TISTIM GOSPOOOM, ki so v Kamnici zgubili klobuket Opetovano so naši listi že ožigosali nemškutarsko korupcijo, ki jo uganjajo neki jjospodje od mariborske sodnije, ker še vedno držijo cenilce, ki so pod staro Avstrijo bili zagrizeni nemškutarji. Celo ponosni so še ti gospodje na to, da jih le-ti nemškutarji vozijo 3 svojimi crgami okoli, jih vabijo na koline in v kleti. — Taka storija se je zgodila zopet v nedeljo, dne 9. jan. v Kamnici. Cf-nilec in ljubljenec svetnika Mulleya Pt-tschar je povabil svoje zaščitmke na rujno kamnišku kapljico. Posledica cele storije je bila, da so v pondeljek zjutraj našli šolski otroci in cVu-^i (judje več klobukov in palic na cesti, ki \odi iz Kamnice v Maribor. Gospodje, ki so zgubili te reči, se pozivajo, da pridejo po nje v Kamnico. To je sicer zaseljna stvar in mi nočemo gg. »narodnjakomt kratiti njih pravice, da so gostje naj ' bolj zagrizenih nemškutarjev, a še enkrat pribijemo, da je velik narodni škandal, da ima kr. okrajna sodnija v Mariboru še danes nastavljene za cenilce zapuščin nekdanje najhujše narodne odpadnike. t POSLANEC Ivan Mrmolja in angleški državniki. Našim in samostojnim je znano, da je dlakocepni Vrtojbčan Mrmolja »učen« gospod in prvi, ki je izkopal bojno sekiro blagopokojnega Matija Gubca in razvil prapor boja za staro pravdo. Vrtojbski Gubec Mrmolja pa vam ni samo velikan v besedi, ampak pravcati paradižnik tudi v peresu kot člankar »Kmetijskega lista«. Ivanu Mrmolju niso znani državno zaslužni velikani bivše Avstro-Ogrske, ampak MrmoIja pozna, navaja in se sklicuje v »Kmetijskem listu« na Angleža Gladstona, ki piše: »Značilne besede je dejal angleški državnik in učenjak Gladstone na mednarodnem kmetijskem kongresu na Dunaju: Nazaj, h grudi! Deset let pred Tojno je že govoril Gladstone te besede: Tako Ivan Mrmolja v svojem glasilu. Z ravnokar omenjenimi besedami je dokazal mož iz Vrtojbe, da se razume na izkopavanje štorov, na sajenje črešenj, a zgodovina mu je — španska vas. Angleški učenjak Gladstone je bil rojen 1809 in je umrl 1898, toraj 16 let pred izbruhora sretovne vojne in ob času, ko ni bilo nikakih mednarodnih kmetijskih kongresov. Ko je Mrmolja navcdel Gladstona, je gledal pred seboj svojo samostojno rajo in ni domneval, da so v Sloveniji ljudje, katerim je rajni Gladstone bolj znan nego pa štorarju in črešnarju Mrmolji. G. Mrmolja. ako nam boste kaj napisali s svojim castitljivo samostojnim podpisom o gozdnih štorih, črešnjah, paradižnikih ali kuraarcah, vam bomo verjeli, a angleških državnikov in učenjakov pa nikar ne kličite \z grobov. G. Mrmolja, le držite še svoje vrtnarske meštrije, učenjake in državnike, ki so že davno pod grudo, pa pustite na miru, da se ne boste osmešili pred javnostjo kot tokrat. USODA TIHOTAPCA. V neki občini ob severni meji je bil posestnik in oče šestero otrok. Zavzemal je odlično me-:to v občinskem odboru in drugih zastopih. Ko se je potegnila demarkacijska črta med ozemljem N. Avstrije in Jugoslavije, je zagrabil tudi tega moža hudobni duh tihotapstva. Spravljal je čez mejo, da celo čez va love Mure živino, žito, meso in vse druge blagodare naše domovine. Pri eni taki »pošiljatvi« so ga zalotili financarji. Odvzeli so mu krave, s katerimi je peljal prašiče in mast čez mejo z vozom vred. Bil je hudo kaznovan. Moral se je zadolžiti, da je mogel shajati na posestvu. A mož je zgubil veselje do dela in zginila je tudi Ijubezen in zastopnost v družini. Mož in žeua sta začela piti žganje. Nista se več zmenila mnogo ?a otroke. Vse je šlo v nič. Mož je še naprej tihotapil. Pred 14 dnevi je naenkrat zginil. Drugi tihotapci so povedali, da se je peljal s čolnom v noči čez Muro in da se je čoln preobrnil. Pred dnevi je došla vest, da so nesrečnika pri Halbenrainu potegnili ir Mure. Slovenci, opustite nesrečno tihotapstvo! tSMRTNO PONESREČIL. Vmedjimurskern Nedeljišču je padel pred par dnevi prilikom nameščanja novih zvonov 18letni mladeniČ Štefan Krikovič z zvonika ter obležal na mestu mrtev. t TROJNI SMRTNI SLUCAJ. V Pesnici pii Mariboru je umrl dne 22. decembra 1. 1920 neki Simon Senekovič čudne smrti. Obiskal je svojega prejšnjega gospodarja Birllerja na Jareninskem vrhu ter se vrnil nekoliko pozno domov. Prilikom povratka je padel ˇ lužo pri Lorberjevem mlinu, se izkobacal iz nje in padel še 19 krat, kar se je jasno videlo v snegu. Druy;i dan so ga naš i v Črnkovem {jozdu mrtvega. Kmalu potem so našli njegovega birmanca Jaitoba Komper&ek v bližini dnma ležati mrtvega. t UMOR pri Spodnji Sv. Kungoti. Znani postopač Jožef Eff-rl, viničarski sin v Rošpohu se je munil na praznik sv. Treh kraljev proti večeru v gostilni Purkhardt. Nekdliko vinien začnt- prepir, potegne nož ter začne napadat mirne ^foste. Ti mu nož odv/amejn in ga z lepa odšlovijo. Gnstje, nič hudega sluteč, se zabavajo naprej. Južef Eierl pa v svoji jezi in pijanosti hitt domov ter se z nabito vojaško puško prutt 8. uri zvečer vrne nazaj v gostilr:o. Ko odpre vrata, reče: »Zdaj vrn tu« ter spusti v mn')žico strel. Kroglja zadene zakonsko Marijo Sori v hrbet, gre skozi pljuča s|>redaj in na prsih ven, prcvotli viničarju Vudlerju roko, ter sfrči skozi okno. Marija Sori zakriCi: »Jezus Marija, dobila sem strel«, se nagne in izdihne. Umorjena je žena Janeza Šori, kmeta v Rošpohu, zapušč* moža in devet nepreskrbljenih otrok. V spremstvu moža in staršev je obiskala svojo botro gostilničarko Purkhardt. V veseli družbi, nič hudega sl»teč je postala nedolžna žrter pijancamorilca. t NESREČA v tovarni. Na PolzeM sta se ponesrečila v tovarni dr. S. Wildi-ja v nedeljo dne 9. t. m. delavca Cvenko in Hrašar iz Podvina, ki sta imela opravek s kuhanjem ekstrakta. Dobila sta hude opekline po glavi, hrbtu in rokah. Kuhalni kotli baje niao opremljeni s predpisanimi varnostninai napravatni. Krivda na tej nesreči zadene vodstvo tovarne, ki nastavlja mesto strokovnjakov raje bivše avstrijske ofcirje. ,- & t SOMISLJENIKI! Spomnitese povsod na svojo siranko ! Zbirajte vedno za sklad Kmetske zveze! d CEVKVENI VLOM. V noči od 9. na 10. I. je neznani zlikovec vlonul v župno cerkev Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji. Vlomilec je vdrl v tabernakelj, ukradel dragoceno srebrno monštranco in umetniško izdelan ciborij. Toliko v vednost javnosti, ako bi kedo ravnokar omenjene reči ponujal na prodaj.  t LISICA V DIMNIKU. S Pohorja nam poroča prijatelj lista: Okoli Božiča mi je sneženi zamet z ene strani tako zametel hišo, da je bila streha čisto ravna s sneženo plastjo. Vihar mi je odnesej dimnik, ki je štrlel iz strehe. Na Janževo zjutraj zgodaj, ko sem še ravno napravljal, da nesem še ntjanževca, ki sem si ga kupil pri g. Robiču t Limbušu, k »žegnu«, vcerkev, zaslišim naenkrat na dnu mojega dimnika neko škripanje, stokanje in prask anje. Da bi bil to duh moje rajne Urša, se mi m zdelo verojetno, ker moja ljuba rajna žena ni imela zob, da bi škripala žnjimi. Šel sera v hlev po nove gnojne vile. Junaško sem z eno roko odprl vratca dimnika, z drugo pa sem tiščal vile v odprtino. Neka zver skoči proti meni, a se je nasadila na vile. Bila je lisica. Podobna je bila vragu, tako je bila črna in mastna od saj. Precej tr»da je trebalo, da sem lisjaka ugnal — kožo sem odrl in ko pridem v Maribor in bo dovolj suha, Vam jo, g. urednik, prinesem v dar. t NOVA ZVONOVA. Na Svečnic©. se bo vršila na Gornji Ponikvi lepa slovesnost. Tamošnjl zvon, katerega je še pustila nesrečna vojna, bo dobil dva nova tovariša. Oba zvonova stanete 100.000 K. Ob 10. uri se bo vršila cerkvena slovesnosi mcd pritrkavanjei» novih zvonov, pokanjem topičev in sviranjem godbe. Popoldne ob 14. uri pa priredijo »Orli« t društveni uti dve zanimivi gledališki predstavi. Ker je na-menjen čisti dobiček v dobrodelne uaamene, se prosi za obilno udeležbo. t VLOM V LJUBLJANI. Dne ia janu-rja t. 1. med 12. in 14. uro je bil v Ljubljani v Wolfovi ulici v trgovino urarja iq zlatarja Ljudovika Černe izvršen tako drzen vlom, kakor jih zaznamujejo le mesta kot Dunaj, Budimpešta in Berobn. Vlomilec, kateremu so» bile do podrobnosti znane vse krajevne razmere, je v kratkem času opoldanske zatvor >e vlomil vprodajalno ter odnesel zlatnine in sre rnine v vre4nosti pol milijona. Vlomilec je izvršil vlom na sledcči način: V ozadjbt; prodajalne so mala vrata, ki vodijo na hodnik in so običajno bila vedno zaklenjena. Vlomilec je vrata odklen.il, prepilil železno omrežje okenca na hodniku iq prišel skozi okno v prodajalno. Manjvrednih predmetov se v!omilec nŁ dotaknil, pobral je le same dragocene predmete, med drugim je odnt-sel )5O zlatih verižic, 24 brilantnili prstanov, veliko zlatih uhanov, dve zlati n.oški ur, 12 srubrnih duz itd. O vk>mlicu ni duha ne sluha. t TATICI POBEGNILI na avtomabilu. Te dni je za^rebškemu mesarja Zrncu ukradla pri njemu zaposlena dekla Frankovič 60.000 K v dfnarju in zlatnine v vrednosti 30 000 K. S svojo sokrivko neko Fridel si je najela avtomobil in obe sta se odpe.ljali v Nuvomesto. Za to vožnjo je Frankovič plačala 30.000 K. Iz Novega mfst4 -ue se tatici podali v Ljubljano, si tamka| porazdelili plen ter si nakupili tazm-ga blaga. Fndel je pa na skrivaj zapustila svojo tovarsico in jo odkunla protiZagrebu. Frankivičevo je policija v nekem botelu prijela in izručila sodiščo, Fridel ee še potika nekje doli na Hrvatskem. t RAZBOJNIKl umorili kanonika. V Lakvičaču v Dalraaciji so udrli toloˇaji t stanovanje tamošnjega kanonika Lovrinčeviča, ga popolnoma oropali in naposied uinorili. Sodi se, da izvršujejo v tamo-nji okolici številne umore in toiovajstva kaznjenci, ki so pobegnili \z zaporoT. t STRAHOVITA PODIVJANOST. l-?a dan Novega leta so neznani zločinci oskrunili pokopališče v Libergi, blizu Šmartnega pri Litiji. Divjaki so zlomili vee železnih križev in, poškodovali isnogo nagrobnih kamnov, zavsem so ©skrunili 23 grobov. Škoda znaša nad 1500 kron. Zl>čincev še niso dobili. t MEŠČANSKA ŠOLA v Slovenjgradcu se je otvorila novembra lanskega leta, kar je velikega pomena za celi okraj. Nek nedostatek na tem zavodu aaj pa gospod ravnatelj zavoda sam odpravi. t KAKO HOČEJO KAZNOVATI verižnike in tihotapce? Na Dunaja se je vršil dne 10. t. m. ob navzočnosti vlade zbor nameščencev južne železnice in tehnične zveze, kier ao sklenili, aastopiti proti ver.žnikom in tihotapcem z vso odločnostjo. Zvezni kancelar dr. Mayr je naglašal, da bodo izdali potom zakona najstrožje odredbe proti tibotapcem, verižnikom in tera enaki sodrgi. V ta namen bodo v narodnem svetu predložili načrt, ki predvideva za te prestopke denarno globo v znesku do pet milijonov kron in zapor do 10 let ječe. V živahnem razgovoru so izjavili nato zastopniki nameščencev, da bodo pričeli s stavko, ako bi vlada ne izdala naredbe za pobijanje cen. Zastopnikje aahteval uvedbo batin in smrtne kazni za navijalce cen, tihotapce in verižnike. Ako bi se zahtevam nameščencev ne ugodilo, bi bilo isti primorani, obešati take krivce pri poslopju borze na lastno pest. Nadalje so zahtevali vpeljavo telefonske in brzojavne cenzure. Ako vlada do 20. t. m. cenzure ne uvede, jo bodo uvedli nameščenci južne železnice in tehnične zveze samolastno. t GENERAL BREZ ARMADE. — General Wrangel, ki se je na Krimu bojeval profi Rusom, je moral zbežati. Na ladjah so prepeljali njega in njegove vojake. General je sedaj brez voja&ov, toda Francija, ki ga je podpirala t bojih proti Rusom, izda še zdaj vsak dan za tega generala poldrug milijona frankov. t VOJSKA V MALI AZIJI? Kakor jarlja »Agenzia Stefani« iz Carigrada, nameravajo pričeti Grki ofenzivo na fronti Brusa—Ušak. Turki se mrzlično pripravljajo na obrambo. Ker nameravajo spomladi pričeti s protiofenzivo, se bodo poslaii vseb čet v boj. Grški general Papulas je odšel s svojim štabom proti Brusi. Pri Meandru so se vršili spopadi med Grki in Turki in je dospelo v Sroirno že mnogo ranjencev. Turki so vdrli na večjih točkah v grške postojanke. Konstantin namerava obiskati v najkrajš<?m času Malo Azijo. SAMOUMOR ruskega narednika. V Novem Sadu si je vzel nek neki narednik Wranglove armade življenje Nesrečnež se je vrgel pod prihajajoči vlak ki Ła je popolnoma razmesaril. Vzrok »amoumora je neznan. t GROŽEN POTRES v južni Ameriki. Grozen potres v prejšnjem mescu je spremenil cele pokrajine južno-amerike države Čile v pravo puščavo. Uničene so cele pokrajine in na tisoče oseb je izgubilo svoje življenje. Uradna poročila pravijo, da so trije ognjeniki Villaricca, Laina in Lanin bruhali lavo več mi!j naokoli. Izginile so cele ceste, gozdovi in nekatere reke, še celo v soki bribi so se pogreznili. Zasuta in porušena so cela mesta in sela. Popolnorr.a je izginila reka Turbio, tudi več potokov je popolnoma izginilo, površina celih krajev je tako spremenjena, da ji-> ni več spoznati. Veliki gozdovi blizu mesta Villaricco so danes gola puščava. Gore in hribi, ki so se utrgali, so zasuli \se rirevje. Pogrezmlo se je več kilometrov glavne ceste. Na tisoče glav goveje živine, ki se je pasla na travnikib, je bilo pokopanih. Tezero pri Villaricci se je dvignilo ..a 5 do 6 tnetrov nad svojimi prejšnjimi bregovi in poplavilo vse ravnine v okolici Število človeških žrtev še sicer ni dognano, toda znaia na tisoče. t KOLEDAR Kmetske zveze za leto 1921 se dobi v prodajalni Cirilove tiskaine v Mariboru. Naroča se tako, da se pošlje znesek 13 K za en koledar s poštno nakaznico na na^lov: Civlova tiskarna, Maribor. Na odrezku napišite, da je ta zneaek za koledar. Dolžnost krajernib odborov Kmetske zveze je, da za vsakega zavednega pristaša naročijo koledar KZ. Oblika in vsebina je zelo vabljiva. t ZA KMETKO ZVEZO so darovali: v župniji Šmartin pri Vurbergu 216 K, Sv. Trojica v Halozah 160 K, na gostiji Štampar-Govedič 150 in dekleta Marijine družbe pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža 430 K. Hvala! t POZOR društva in zadruge! V enomer dobivamo prošnje, da v uredniškem delu naših listov brezplačno objavimo razne društvene prireditve, seje občne zbore itd. Ker pa naši listi izhajajo na samo štirih straneh, ne moremo v bodoče vsled pomanjkanja prostora objavljati, takih društvenih zadev v uredniškem delu lista, pač pa jih lahko objavimo proti plačilu v inseratnem delu lista, ako društva in zadruge to izrecno zahtevajo.