!><o	Stev. 79 a
V Ljubljani, v soboto, S. aprila 1941
Poiinina plalann v ootorint	C«*lia 2 rtin
oa t. no«. d«i|*	^^pi^^ ^p^ mmmmo Cfc. a^Mvmm^,	m—m. M ^^^^^^^ ^^tmm^ ceu. račj Ljubi)««
naročnina mesečno	^^T ^^ ^^^ JUHI M	'm ^	št. 10.650 ta naroč-
80 din, za inozem-	^^M Hi MH Ig E^K	fflH^ S ^^M	w oino in 10.348
stvo 50 din — no-	^^M ^^m HH OMB M /jffiB&nH^fc	M iUH	ta inserata.
deljska izdaja co-	^^^^^^ ^^M ^^M ^HP 9f Jf M* ^	ff ^^^ 8 ™g	Oprava: Kopitar
loletno 96 din. »	^ ■■ M # «1	g ^^■f HM	Jeva ulic 6
Inozemstvo 120 din.	^^ ^ ^HL MUB &TbB _	M J^M	^ TeL 40-01 do 40-05
^^^^	C^ JBBLmmm^	podrut, Mam,«.
Kopitarjeva ul.6/m.	'	^'^Novo^mMto
TeL 40-01 do 404»	Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ia dneva po prazniku.	"" Trhollj«
Po vsej Afriki hude borbe
Angleži so izpraznili Benghazi ter se umikajo na pripravljeno obrambno črto V Abesiniji prodirajo angleške čete proti Addis Abebi, v Eritreji boji za Massauo
Krščansko mišljenje in politika
V poslednjem času je bil pappž Fij XII. primoran, da je nastopil proti nekaterim »najbolje poučenim vatikanskim virom« o razmerju Cerkve do političnih državnih sprememb. Čeprav se skušajo tisti, ki imajo vojno v rokah, okoristiti z moralično avtoriteto Vatikana in se s tem zavedajo, da vsebuja ta ustanova mnogo pomembnejše moralne sile, kot bi radi javno priznali, pa je treba po drugi plati poudariti, da spada takšno slepomišenje nemara k navadam politike, nikakor pa ne k moralnim osnovam poštenega ravnanja. Kak človek, ki vse dobro premisli in natančno opazuje vse pojave, bi nemara menil, cla ti in oni, ki tako izlahka skačejo čez meje resničnosti, prav nalašč postavljajo v napačno luč vse, kar je od papeža. To pa pri kristjanih in ne-kristjanih, pri katoličanih in protestantih, pri anglikancih in pravoslavcih. Zakaj, saj najbolje kaže, da bi z enim zamahom ubili dve muhi hkrati, to se pravi, da se po eni strani sklicujejo na papeža, po drugi pa ga osumljajo.
Tak način političnega ravnanja spada k tistim, na živce razburljivo vplivajočim načinom najnovejše dobe, ki ne delujejo le z orožjem, ampak tudi z zlohotnimi novicami, da bi tako nastala na eni strani živčna raz-boljenost, na drugi pa zagrelijenost in jeza. Čeprav v Vatikanu take zlobne vesti razkrinkajo, pa so navzlic temu storile tu in tam svoje in postanejo po ljudeh, ki znajo dobro voditi duševne vojne, tudi pomembne in vplivne. Pomen teh zlobnih duševnih vojska pa je vprav ta, cla bi bil oslabljen in uničen vpliv moralno še zmeraj najbolj močne evropske avtoritete, ki je ostala navzlic vsem viharjem in spletkam duševno žarišče sveta. Če se bodo taka prizadevanja posrečila, potem bo Evropa kmalu le še zemljina, ki pozna samo gospode in hlapce in ki le zato izključuje državotvorne dobrine krščanstva, ker v sebi izjavlja, cla je uresničena morala sama. kar pa ni nič drugega kot to, da hoče človek vladati samovoljno, ne oziraje se na prav nobene moralne in božje postave in zapovedi. V praktičnem življenju pomeni to, cla se bodo uresničevale samo človeške slabosti in grehote in da bo na svetu zmeraj več izinozgavanjn, podivjanosti, in nasilstva, kar bo pa vse storjeno v imenu pravice in razglašeno k"' družabno in moralno edino pravilno. Čc torej politika in gospodarstvo postavita izključno na svoje noge, ne oziraje se na nobeno moralo in božjo postavo, potem se bo vse dogajalo po rniii človeški volji. Da je tako že res na svetu, pa imamo v tem »pro-svetljenem« 20. stoletju že več ko preveč zgledov.
Dejstvo, da že v teh dneh taka samovoljna postavnost usmerja vsakdanje življenje, pa še ni dokaz za to, da bi bilo to tudi pravilno. In če kdo trdi, cla bi dandanašnji ne mogli več delovati po moralnih zapovedih krščanstva, se to pravi, da zamenjava učinek z vzrokom, ki ni krščanski. Zakaj, saj ni postala oslabljena ali neuporabna krščanska etika, ampak je razpadel človek, ki se naziva kristjan. In ni temu razsulu vzrok krščanstvo, ampak ljudje, ki so kot zgolj navidezni kristjani zavrgli nauke svoje vere, ki se zanje nič več ne zmenijo, nato pa se pri vsem sklicujejo nanje, češ, nauki krščanstva so krivi, da je človeštvo razcefrano in propalo!
Postavimo za primer tole: Vojaki, ki se iz kakršnegakoli vzroka nočejo več vojskovati, so vrgli orožje proč — in sicer nalašč. Pride napad sovražnika. Vojaki se ne morejo braniti in se vdajo nasprotniku. Ko pride kasneje poveljnik pred vojno sodišče, pa izjavi, da njegovi vojaki niso imeli orožja in cla se zato niso mogli sovražniku upirati. Tu povsem jasno vidimo, kako sta bila zamenjana vzrok in učinek.
A kje je tu tretja postavka, to se pravi, tista primerjalna točka za zgoraj navedeni primer glede na moralo in samovoljnost v politiki in gospodarstvu? Prav v tem je, cla krščanski ljudje potem, ko so vrgli proč svoje moralno orožje in moralna načela in ko so izdali Boga, gredo in trdijo, da ne morejo ničesar storiti z etiko tega istega krščanstva in si ne pomagati s krščanskimi nauki! In zakaj? Zato, ker so se ljudje brez svojega pravilnega orožja dali ujeti v pasti nezakonitega sveta, ker so onemogočili svojo moralno »puško« in so nato izjavili, da je bila puška za nič ali da so jo izgubili. Za milijone ljudi bi bila dandanes potrebna šola logike, pravilnega mišljenja in presojanja. Toda o logiki govoriti pač ni tako lahko, kakor iti na ples ali kinematograf, da si ondi »priboriš« znanstvo sveta, o katerem misliš, da ga v krščanskem svetu ne moreš najti, pa ne veš, da ga ne najdeš zato, ker ga nočeš najti, ali ker nimaš prave uvidevnosti ali razumevanja za to.
Tudi krščanska morala je nekakšen kino, saj videvamo v njem na platnu svoje duše, vse krščanske zahteve in potrebe. To se sicer ne dogaja s pomočjo projekcijske naprave, marveč s poukom in stalnim oblikovanjem samega sebe. Razlika med posvetnim kinom in med tem, v prenesenem po-
Kairo, 4, aprila. Reuter: Glavni štab angleške vojske jc objavil tole posebno sporočilo: Naši lahki oddelki so naleteli na odločno napredovanje pomembnih italijanskih sil, ki razpolagajo s številnimi tanki ter so se umaknili in bili poslani na obrambno črto za koncentracijo na osnovi načela, ki smo ga s tolikšnim uspehom uporabili pri Sidi el Baraniju in ki obstoja v tem, da sami določimo svoje oporišče. V toku tega umika je bilo izpraznjeno mesto Bengazi. Uničena so bila vsa skladišča. Bengazi z voiaškega stališča ni mogoče braniti in mi ga nismo izkoriščali niti kot luko. Sovražnik gre enako kakor v jeseni 1940 očividno za tem, da doseže propagandne uspehe za ceno podaljšanja prometne črte z zaledjem, ki je že sedaj dolga. Pri umiku sc naše čete prizadele sovražniku pomembne izgube na moštvu in oklopnih enotah.
Kairo, 4. aprila. Poročevalec vojnega poveljstva v Severni Alriki označuje boje v Libiji kot malenkostne spopade brez večje vrednosti,
London, 4. aprila. Keuter: Znano je. da so se pred kratkim angleške edinice umaknile iz Benghazija, potem ko so uničile skoraj vse pri-
Kairo, 4. aprila. Reuter. Neki vojaški vc-ščak je našemu dopisniku glede umika iz Ben-ghazija izjavil tole: »Nobenega vzroka ni, da bi se vznemirjali zaradi umika iz Benghazija. Nemci naj pridejo kolikor daleč hočejo, mi si bomo tudi zanje izbrali najprikladncjše bojno polje, podobno kakor smo to storili v pretekli jeseni ob Grazianijevim pohodu. Tedaj ni Graziani prišel niti v bližino naših pripravljenih položajev.
Bojevanje v puščavi nikakor ni podobno borbi v drugih pokrajinah. Primerjati ga moremo le s pomorsko vojno. Na morju ni važno, kje se bije bitka. Lahko se razvija pred domačimi vrati, ln prav nič ni važno, če je sovražnik preplul dolgo pot, glavno je le, da je utrpel hude zgube. Edini cilj vojskovanja v puščavskih krajinah je ta, da sovražniku prizadeneš kar največ škode in izgub v moštvu in vojnih
' V dokler ga ne utrudiš in docela streš.«
iki vojaški strokovnjak je nadaljeval: »Mnogo ljubše in tudi manj težavno bi nam bilo, če bi bili imeli priliko italijansko armado premagati na egiptski meji. namesto da smo morali prodreti do Benghazija. Cirenajka na-
Kairo, 4. aprila. Reuter. Reuterjev dopisnik poroča, da nikakor ne drži, da bi vse ladje, ki so prevažale nemške čete in vojni material, bile prispele v Tripolis. Znano je namreč, da je angleško pomorsko poveljstvo izjavilo, da je po prvem januarju okrog 190.000 ton sovražnega brodovja bilo potopljenih v Sredozemlju po angleških podmornicah. Med temi ladjami jih je bilo gotovo precejšnje število, ki so plule proti Tri-polisu, od koder so kasneje nemške motorizirane čete začele prodirati proti Libiji. V tem številu niso vključene ladje, ki so jih potopila angleška lelala. Največ sovražnih prevozov je odplulo iz Porta Salerma na zahodni italijanski obali, vozilo vzdolž obale okrog Sicilije in dospelo v tu-nizijske teritorialne vode. Od tam so se najbrž pomikale ob obali do Tripolisa, pa morda še do drugih pristanišč, ki jih imajo Italijani. S tem, da so se odločili za to pot, so angleškemu mornariškemu poveljstvu postavili precej težke nalogo, zlasti ker so angleške podmornice bile hudo zaposlene drugje. Dopisnik nadaljuje, da Angleži Benghazija niso nikdar uporabljali kot pristanišče in da je verjetno, da ga tudi Nemci ne bodo.
V dobro poučenih londonskih krogih cenijo, da imajo Italijani v Rdečem morju še tri križarke, dve torpedovki, dve ali tri podmornice, ki jih angleške pomorske enote pridno iščejo. Prvotno so mislili, da imajo Italijani sedem rušilcev in dve torpedovki v Rdečem morju. V preteklih štirih dneh so Angleži potopili štiri rušilce. Od 22 italijanskih podmornic, ki so doslej bile potopljene, jih je bilo v Rdečem morju uničenih štiri.
menu kot kino imenovanim moralnim in krščanskim življenjem pa ie le tale: da vsebuje tehniška naprava kakega filma le toliko svoje samovoljnosti, ko meče neodvisno od človeške pomoči, svoje slike na platno in se ustavi le s prijemom na stikalo. Nasprotno pa je moči kino krščanske etike vsak čas in po slehernem človeku ustaviti, obnoviti in pospešiti. To pa zato, ker za taka dejanja zadošča že samo hotenje, človeška volja in ker človek ne potrebu je nobenega aparata, da bi bil odvisen od slučajnosti, od muh ali nastrojenja kogarkoli. Prej imenovana samovoljnost politike, gospodarstva in vsega socialnega delovanja torej ni samovoljnost, saj ni človek tisti, ki bi kaj določal, ampak določa vse le tehnika. To pa se imenuje podložnost in odvisnost od mrtve snovi, kar je posebna značilnost našega časa.
stnniškc naprave. Ta umik je treba pravilno razumeti. V zvezi je s celotnim vojaškim načrtom, ki obsega ne samo Libijo, temveč vso Eritrejo, Abesinijo in jc v skladu s potrebami na Balkanu.
Ni prvič, da jc general Wavc! mornl umakniti svoje čete začasno. Le če pogledamo na celotni vojaški načrt, bo razumljivo, da umik iz Benghazija nc pomeni nič posebnega.
Angleški protinapadi
Kairo, 4. aprila, Reuter: Vrhovno poveljstvo angleške vojske na Srednjem vzhodu poroča o močnih angleških letalskih napadih na sovražne motorizirane edinice in prevoze v pokrajini Mersa Brega
V noči od drugega do tretjega aprila so angleška letala z veliko silo napadla Tripolitanijo. Potem ko so odvrgla številne bombe, ki so razdejale precej vozil in zažgale ogromne ognie, so se naša letala spustila in s strojnicami napadla ostala vozila. Bombni napad na Tripolis je bil prav uspesea
laga težke obveznosti in prav srečni bi bili, če bi bili mogli sovražnika premagati že pri Sol-lumu kakor smo ga pri Isenghaziju.
Navzlic našemu umiku do pripravljenih postojank, zudajamo sovražniku hude udarce in močne izgube, medtem ko so naše malenkostne. Benghazi je skorajda brez pomena za oba tekmeca. Javna tajnost je, da po zasedbi mesta pristanišča sploh nismo uporabljali. Pretekli teden pa je mesto na svojem pomenu še več izgubilo, ker smo vse pristaniške naprave načrtno razdrli, vhod v luko pa je bil ž.e itak za-gaten po potopljenih italijanskih ladjah. V prihodnjih dneh se bodo oči vsega sveta obračale proti zahodni libijski puščavi, v katero italijanske in nemške cnole prodirajo. A pameten opazovalec bo spoznal; cla se vrednost takega napredovanja ne sme meriti po metrih, marveč po izgubah vojaštva in vojnih sredstev.«
Čeprav je angleško vojno poveljstvo v četrtek zvečer najavilo izpraznitev mesta Benghazija, so bili kinomntografi v Kairu do polnoči prepolni angleških vojakov, kar dokazuje, da je angleško poveljstvo docela zadovoljno z našim položajem v zahodni puščavi in da bodo čete vedele, kako ravnati v novem razvoju.
Kairo, 4. aprila, b Iz krogov angleškega vojnega poveljstva se umik čet generala Wavella pojasnjuje z dejstvom, da angleške sile, ki jih ima general VVavell med Benghazijem in Agefeils niso dovolj močne, da bi se mogle spustiti v boj z nemškimi in italijanskimi kolonami, ki se nahajajo na tem odseku libijske fronte. Angleški komandi ni ostalo prikrito, da so število nemških čet in nemških tankov vedno bolj množi na afriškem bojišču, vendar je pa težko onemogočiti prevoz nemških čet in nemškega vojnega materiala, ker znaša razdalja mpd najbližjo točko Sicilije in Tripolisom samo 70 milj. Z brzo ladjo se ta proga lahko prevozi v treh do štirih urah. Zaradi tega se je general VVavell odločil, da umakne svoje čete na točko, ki bo bolj pripravna za spopad s sovražnikom. Posebno se poudarja, da umik angleških čet ni novzročH razsulo angleških voiaških sil, "	...
in da se je premikanje čet generala Wa-vella izvršilo v popolnem redu, kakor more to izvršiti samo zmagovita vojsk*
Pogafanja za predajo Massaue
London, 4. aprila. AA. Reuter: Poslana je bila zahteva, naj se Massaua poda Odgovor pričakujejo še za današnji dan. V Massauo je bil poslan britanski častnik, ki jc nosil belo zastavo, in ki je imel nalogo poudariti, da je potrebno, da britanska vojska prevzame pristanišče v dobrem stanju, da bi mogla prehraniti civilno prebivalstvo Asmare.
Položaj pred Massauo
London. 4. aprila. Reuter: Poveljstvo angleških imperi jnlnih sil je poslalo italijanskim oblastem v Massaui zahtevo, naj se mesto vda, da bodo s tem rešili civilno prebivalstvo.
Na svojem umiku iz Asmare so italijanske čete hudo zdelale cesto, ki vodi v Massauo. Italijani so hoteli pridobiti časa, rla bi lahko uničili in zažgali cclo vrsto trgovskih in vojnih ladij.
V Asmari 3G90 ujetnikov
Kartum, 4. aprila. Reuter: Izve se, da sn angleške patrole, ki iz Asmare napredujejo proti Rdečemu morju, naletele na blokirane ceste. Italijani so ob umiku uničili mostove in dele cest. Smatrajo, da so Italijani uničili prometne zveze zato. da bi lahko i/vršili izpraznitev Massaue in do konca uničili luške naprave in ladje. Po nekih vesteh se v Massaui nahaja 40 ladij. Angleške sile, ki napredujejo iz pokrajine Arczo, so naletele na italijanske patrole med Asmnro in Atliugriro 60 km južno od Asmare. Tu je bilo osvobojenih čez 150 angleških vojakov, ko so jih bili Italijani ujeli. V pokrajini Asmari so Angleži ujeli do sedaj okoli 3.000 italijanskih vojakov (AA.)
Nairobi, 4. aprila. Reuter: Novo poveljstvo britanskega letalstva v Nairobiju sporoča, da »o se danes nadaljevali napadi na Italijane, ki se umikajo. Južnoafriška letala so 2. aprila močno bombardirala avtomobile na cesti Adis Abeba-Dessie. (AA.)
Italifanl potopili 2 lastna rušilca
London, 4. aprila. Reuter. Admiraliteta sporoča uradno, da so italijanske posadke same potopile v Rdečem morju pri Saudi Arabia dva rušilca. Skupno število italijanskih rušilcev, ki so bili zadnje dni potopljeni v Rdečem morju znaša tako sedaj pet. Rušilcc »Leoni« so prvega aprila p.-topila vodna letala, »Sauro« in »Daniele Ma-ninc sta bila tudi potopljena od vodnih letal 3. aprila. Lastne posadke, pa so potopile rušilca »Pantera« in »Tigre« na sipini, tako da d"li teh rušilcev še nekoliko gledajo iz morja. Število italijanskih mornarjev se je cd teh rušilcev s čolnom rešilo na bližnje obrežje.
Osvojitev Abesinije — konec meseca ?
London, 4. aprila, b Associated Press poroča, da vojni opazovalci v Abesiniji izražajo upanje, da bo angleškim četam uspelo, da Adis Abebo zavzamejo še pred nastopom deževne dobe, to je do konca tega meseca.
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 4. aprila. Štefani. Službeno poročilo št. 301:
Severna Afrika: Operacije nemško-italijan-skih mehaniziranih kolon v Cirenaiki se nadaljujejo. Živahno delovanje našega letalstva. Nad Benghazijem je bilo zbito eno sovražnikovo letalo, ki je v plamenih padlo na tla. Britanska le-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ko je Nj. Vel. kralj Peter H. prisegel na ustavo, poljubi križ, ki mu ga nudi patriarh dr. Gavrilo
Dožič
Zakaj je Benghazi izpraznjen
Pojasnilo angleškega vojaškega strokovnjaka
Kako so prišli nemški tanki v Afriko
Italijani so jih prepeljali v Afriko čez francoske teritorialne vode
Nov sporazum, nova moč
V najnovejši zgodovini se je trikrat pripetilo,
smo stali jugoslovanski narodi na usodnem zgodovinskem razpotju: na koncu prve svetovne vojne leta 1918., ko je zrasla iz razvalin dvojne monarhije mlada država Srbov, Hrvatov in Slovencev, konec avgusta leta 1939., ko smo stali pred izbruhom nove svetovne vojne, ki je prvega septembra res izbruhnila, pa nas je že našla močne in združene v sporazumu 20. avgusta 1939, in v sedanjem zgodovinskem trenutku, ko je stopil na prestol svojih slavirib prednikov kralj Peter U. Zlasti sedaj je močno završalo okrog nas in vsi so pričakovali, kaj bo. Pa je tudi sedaj zmagala politična zrelost, zdrav razum in zavest trdne ter usodne medsebojne povezanosti vseh treh jugoslovanskih narodov. Voditelj hrvatskega naroda dr. Vladko Maček je v četrtek izjavil časnikarjem, da je po vsestranskem preudarjanju in treznem premisleku sklenil ponovno stopiti v vlado kot podpredsednik v skupno vlado. Se isti večer je odpotoval v Belgrad in včeraj zjutraj je bil radostno sprejet ▼ noši prestolnici. Morda niso nikdar srca jugoslovanskega ljudstva tako močno utripala za svojo usodo kakor v teh dneh. Onstran naših meja so morda že na tihem upali na našo needi-nost. To je trajalo nekaj dni, potem pa je spregovoril Zagreb. Povedal je, da so se sporazumeli Hrvati z novim srbskim političnim vodstvom in da bomo poslej na znotraj in zunaj Jugoslovani nastopali vedno enotni in združeni, zavedajoč se, da je v tem naša največja moč. Vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom se je odvalil velik kamen od srca in z novim upanjem smo začeli gledati v bodočnost, ker vemo, da jo bomo složno nosili, pa naj bo težka ali lahka, srečna ali nesrečna. Naša nova vlada, v kateri smo zastopani vsi Slovenci, Hrvati in Srbi, bo, o tem smo prepričani, naslonjena na združeno jugoslovansko ljudstvo, ki hoče svobodno in častno živeti, storila vse, da se ohrani mir v tem delu Evrope. Dobro poznamo strahote modernega vojskovanja in vroče želimo, da bi mirovna prizadevanja naših vodilnih mož v polni meri uspela. Če pa ne, bomo prav tako vsi, Srbi, Hrvati in Slovenci, združeni v ljubezni do svobode in pripravljeni na največje žrtve, z enotnim nastopom premagali naval, ki bi nas utegnil zadeti. Pravkar ponovno potrjena enotnost in sloga jugoslovanskih narodov, naša trdna volja v uspeh, red in disciplina pa je poroštvo naše zmage, naj pride, kar hoče.
»Hrvatski dnevnik« razlaga korak dr. Mačka
»Hrvatski dnevnik« v včerajšnjem uvodniku razlaga korak voditelja hrvatskega naroda dr. Vladka Mačka, ki se je odločil stopiti v vlado in sodelovati pri vodstvu nadaljnjih, brez dvoma zelo težkih in usodnih naših državnih poslov. Nekaj misli iz tega uvodnika smo objavili že včeraj, druge zanimivejše misli pa objavljamo danes: »Nobenega dvoma ni, da jc ta odločitev predsednika dr Mačka zares zgodovinskega pomena. Avgusta 1939 je dr. Maček mnogo doprinesel k miru in varnosti naše državne skupnosti, ko jc sklenil znani sporazum. Cc ne bi bilo te dr. Mačkove pripravljenosti, kdo ve, kam bi sc dogodki nagnili. Potem je dr. Maček mnogo in intenzivno delal za zboljšanje in ureditev notranjega razmerja med Srbi in Hrvati ter za mir, ki ga žele Srbi in Hrvati Sedaj dr. Maček ponovno sprejema poziv današnjih predstavnikov Srbije k skupnemu delu za mir in ureditev srbsko-hrvatskih odnosov. Po odločitvi predsednika dr. Mačka naj se razčisti zunanjepolitično ozračje. Njegova odločitev je početek močne iniciativc zelo ugledne politične osebnosti, naj sc stori vse, kar jc mogoče za ohranitev miru v tem delu Evrope. Sedaj šele prihajajo dnevi, ki jih bomo preživeli v največji pazljivosti in ki bodo še bolj osredotočili naše misli na bodočnost.«
»Seljački dom« o zadnjih dogodkih
Zagreb, 4. apr. j. Službeno glasilo Hrvatske kmečke stranke tednik »Seljački dom« je o zadnjih dogodkih v naši državi prinesel članek:
»Spričo vseh dogodkov, ki so se odigrali z veliko brzino, je nastalo veliko zanimanje tudi v velikem svetu. Na Hrvatskem in povsod, kjer žive Hrvatje, so vsi pazili samo na eno. namreč kaj bo odločil predsednik 11SS dr. Maček.
Predsednik dr. Maček je v Zagrebu čakal najprej na poročilo hrvatskega bana dr. Ivana Šubašiča. Na podlagi tega poročila je razi vl"|al predsednik z inž. Košutičem in dr, Krnjevičent zelo dolgo in večkrat. Ti posveti so se v zadnjem tednu razširili tudi na druge prvake Potem je kot posebni odposlanec dr. Mačka odpotoval v Belgrad inž. Avgust Košutič, ki je najprej obiskal glavne činilre vlade, da bi slišal njihovo mnenje in o tem obvestil predsednika. Že naslednji dan se je Košutič vrnil v Zagreb skupaj z ministri dr. Andresom. dr. Šutejem in dr. Smoljanom. Na podlagi poročil, ki so jih ti podali, so se začeli v Zagrebu posveti, ki 6o trajali ves dan. Tu je bilo sklenjeno, da ponovno odidejo inž. Košutič ter ministra dr. šutej in Smoljan v Belgrad. Potrebno je pripomniti, da so spremembe v Jugoslaviji izvale veliko zanimanje v svetu, največji odmev tega novega stanja pa je bilo opaziti v nemškem tisku, ki je poudarjal, da spremlja Nemčija razvoj političnega položaja v Jugoslaviji uajMj pozorno in da pričakuje izjave vlade.«
Dalje pravi »Seljački dom«: »Hrvatski narod je tudi pri teti dogodkih podal dokaz za svojo politično zavest. Povsod je ohranil svoje dostojanstvo, mir in disciplino. V ičakovanju nadaljnjih dogodkov je hrvatski narod ohranil isti mir. red in disciplino, kakor v preteklem tednu. Ves hrvatski narod z zaupanjem spremlja delo svojega predsednika, ki se v teh dneh prav nečloveško trudi, da bi ljudstvu ohranil mir in olajšal težave, ki so jih prinesli sedanji časi.«
Dr. Maček v Belgradu prisegel ^Sn^JS"*
vse jugoslovanske vo ske
Belgrad, 4. aprila, m Davi je dopotoval v Belgrad v spremstvu bana banovine Hrvatske dr. šubašiča in glavnega tajnika HSS dr. Krnje-viča prvi podpredsednik vlade dr. Maček. Na že-
leaniski posta ji se je pred prihodom ljubljanskega brzovlaka zbralo več članov kraljevske vlade, ki so toplo pozdravili g. dr. Mačka. Med drugim so bili zbrani gg. minister dr. Krek, notranji mi-nistor dr. Budisavljevič, pravosodni dr. Božo Cu-brilo«vič, minister za prehrano Sava Kosanovič, finančni minister dr. šutej, poštni dr. Torbar, trgovinski dr. Andres in minister brez listnice dr. Smoljan ter kabinetni šef g. dr. Mačka dr. Bodič. Po [Kizdravu na železniški postaji se je dr. Maček odpeljal s spremstvom v hotel »Bristol« kjer jo imel več razgovorov. Navzoči so bili domači in tuji časnikarji, ki so mu stavili razna vprašanja. Dr. Maček se je prvotno branil, nato j>a jc na vprašanje časnikarjev, kakšen vtis je napravila na njega novica o smrti madžarskega predsednika vlade, odgovoril, da izraža svoje obžalovanje in sožalje madžarskemu narodu ob tej bridki izgubi. Na vprašanje, če bo sporazum med Srbi in Hrvati izražal okrepitev zadnjih dogodkov, je dr. Maček odločno izjavil: »Mislim, da bo«, po
teh besedah se je poslovil od časnikarjev. Do-
(Kililne je imel več sestankov s člani kraljevske vlade.
V predsedništvu vlade so se zbrali minister
za soc. pol. in nar. zdravje Milan Grol, prom. min. B. Jeftič, fiuuč minister dr. šutej, jiošt-ni minister dr. Torbar, notranji minister dr. Srdjan Budisavljevič in minister brez listnice dr. Smoljuii s predsednikom vlade armadnim generalom dr. Slmovičem, |>red katerimi je dr. Maček položil prisego. Nato je bil zaprisežen tudi minister za prehrano Sava Kosanovič. Nato je dr. Mnček obiskal gradbenega ministra dr. Kulovca ter se z njim razgovarjal dalj časa ovseh aktualnih vprašanjih. Pogovarjal se je tudi z drugimi ministri in z banom dr. Šuba-šičem.
Po prihodu dr. Mačka v Belgrad je vladalo v vseh tukajšnjih političnih krogih največje zanimanje. Njegov prihod in vstoji v vlado za prvega jx>dpredsednika vlade listi komentirajo in jiovdarjajo, da je prišlo do sporazuma meri Srbi in Hrvati ter da je vlada generala Simoviča sprejela tudi politiko Zagreba glede notranjih in zunanjih jiroblemov.
Odnosi med Srbi, Hrusti in Slovenci slone na temelju enakopravnosti
Zanimivi simptomi
»Hrvatski dnevnik« piše: »Po poročilih švicarskega izvora ni bila ne v Rimu ne v Berlinu doslej izdana nikaka službena izjava o dogodkih v Jugoslaviji. Vidi se, da so se tam postavili glede dogodkov v Jugoslaviji na stališče največje rezerve. Medtem pa je bilo na splošno opaženo, da je predsinočnjim prisostvoval na rimski postaji pri sprejemu japonskega zunanjega ministra poleg predstavnikov trojne zveze tudi jugoslovanski poslanik. Prav tako so bili na sprejemu v japonskem veleposlaništvu, kjer so bili samo zastopniki držav trojne zveze, povabljeni ter so se vabilu odzvali jugoslovanski diplomati in časnikarji. Na temelju teh zunanjih, pa vendar pomembnih simptomov bo po mnenju švicarskih nevtralnih krogov prisotnost Macuoke morda pomirljivo vplivala na vznemirjene duhove.«
Pod naslovom »Edina pot« je objavila včerajšnja »Politika« daljši uvodnik, v katerem govori o pomenu prihoda dr. Mačka v Belgrad. V članku beremo med drugim: »Vedeli smo, da 6lone odnosi med Srbi, Hrvati in Slovenci na temelju enakopravnosti srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda in da vsi trije narodi nagonsko čutijo medsebojno usodno povezanost. Ker smo to vedeli, smo vsi v naši državi trdno pričakovali, da bo hrvatski narod s svojimi voditelji mogel samo pozdraviti spremembo, ki je privedla v vlado prave predstavnike srbskega naroda.« Nato članek nadaljuje: »Včeraj je g. dr. Maček prekinil svoj molk. V Zagrebu je dal izjavo, v kateri je naznanil vsemu svetu, da bo šel v Belgrad ter bo pot podpredsednik vlade nadaljeval svoje osebno sodelovanje s predstavniki srbskega in slovenskega naroda, kakor so ostali hrvatski ministri po odobritvi dr. Mačka brez pridržka v to sodelovanje privolili že 27. marca. Čeprav nismo nikdar dvomili, da bi dr. Maček v teli trenutkih izbral kako drugo rešitev in kako drugo pot, ima vendar včerajšnja izjava
Zaklonišča pred napadi iz zraka
Oziri na državno, pa tudi na našo osebno in imovinsko varnost narekujejo, da zgradimo čim več zaklonišč. Zaklonišča naj bodo že zdaj opremljena z orodjem in drugimi potrebščinami, kukor to predpisujejo navodila bamske uprave z dne 3t. maja 1940, SI. I. Kos 46. Najvažnejše točke teh navodil so razvidne v oglasu, ki mora viseti v veži vsake stanovanjske hiše.
Protiletalska zaščita
V zvezi z naredbo banske uprave o zatemnitvi z dne 18. maja 1940, SI. I. Kos 42; in z njenimi navodili za ponašanje prebivalstva jiri letalskih napadih z dne 31. maja 1940, SI. I. Kos 46, ki so bila objavljena tudi v vsem časopisju in na katera se prebivalstvo ponovno ojiozarja, smo od uradne strani obveščeni, da morajo biti po sedanjem stanju izkušenj okna odprta, dokler traja napad iz zraka, ker se siccr jkkI zračnim tlakom zdrobe. Navodilo v označenem predpisu, da naj bodo okna med napadom iz zraka zaprta, je zastarelo. Da bi se zatemnitev mogla izvesti |>o predpisih, naj si prebivalstvo pravočasno oskrbi vse potrebščine za to.
Poročilo von Heerena o Jugoslaviji
Zadnja številka nemškega polslužbenega lista »Dien6t aus Dcutschland« piše: »Nemški poslanik v Belgradu von Heeren je podal poročilo o položaju v Jugoslaviji. Diplomatski predstavnik Nemčije je bil od začetka jugoslovanske krize v središču dogodkov, zato bo lahko na temelju neposrednega opazovanja ter bogatega osebnega izkustva nudil berlinskim službenim ljudem točno sliko položaja v Jugoslaviji in njih ozadje ter politične težnje. Zato bi moglo imeti njegovo poročilo mnogo verq-dostojnega gradiva, s katerim bi lahko bili merodajni ljudje v Nemčiji izčrpno poučeni,«
Korektna iz!ava nemškega konzula
Kraljevska banska uprava v Ljubljani objavlja: Dne 3. t. m. se je pred svojim odhodom nemški konzul dr. Hans Brosch prišel osebno poslovit od bana dravske banovine. Pri tej priliki je obžaloval, da so nekatere tuje radijske postaje o slabem ravnanju z narodnimi manjšinami v Sloveniji širile vesti, o katerih neresničnosti in neosnovanosti se je mogel sam prepričati na mestu. Hvaležno je priznal korektno vedenje prebivalstva do Nemcev, njegovo prisebnost, treznost in ustrežljivost. Konzul se je odpeljal ob 17.30.
Iz pisarne Kraljev, banske nprave v Ljubljani, 4. aprila 1941.
Osebne novice
Belgrad, 4. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prometnega ministra ter v soglasju predsednika vlade je bil postavljen za referenta v 3-2 Dragomir Milovanovič, novinar in bivši narodni poslanec.
Z odlokom prometnega ministra pa je bil Dragomir Milovanovič postavljen za šefa kabineta prometnega ministra.
Belgrad, 4. aprila, m. Napredoval je za pristava 7. skupine pri državnem pravobranilstvu v Ljubljani dr. Franc Baje. Za uradniškega pripravnika škofijskega ordinariata v Skoplju je postavljen Ivan Tomns. Premeščena sta na poštno ravnateljstvo v Ljubljani insp. 5. skupine Josip Jakša in Franc Znidaršič iz Kranja.
Belgrajske novice
Belgrad, 4. aprila. AA. Patriarh srbski dr. Gavrilo je obiskal danes dopoldne pravosodnega ministra dr. Božidarja Markoviča.
Knjnževac, 4. aprila, m. Predsednik glavnega odbora radikalne stranke Aca Stanojevič je odpotoval z avtomobilom v Vrnjačko banjo.
dr. Mačka po daljšem posvetovanju in premišljevanju velikanski pomen za razmerje med Srbi in Hrvati. Ta izjava jasno potrjuje, da so Srbi in Hrvati preživeli skušnjave in ostali skupaj v enem najtežjih trenutkov svoje zgodovine. Vsi računi, ki so jih delali na temelju razlike med Srbi in Hrvati, so se razblinile in so postale gradivo za arhiv. Kakor doslej, so Srbi, Hrvati in Slovenci na skupni poti, s katere jih nihče ne more več odvrniti, niti zaustaviti na njej. Kar bo sedaj storjeno in potrjeno med Srbi in Hrvati, je za vedno Magna carta srbsko-hrvatsko-slovenskih odnosov. Tako bo in ostane, kakor bo sedaj ugotovljeno in povedano. Bratska in odločna beseda g. dr. Mačka bo prešinila srbske, hrvatske in slovenske vasi in mesta ter vlila nov up in novo moč. Ta velika moč ze-dinjenega ljudstva srbskega, hrvatskega in slovenskega bo postavljena v službo miru na Balkanu. Ta moč ne bo zlorabljena, ne slabo uporabljena. Ona je in bo ostala samo v službi lastnih koristi in državne varnosti -
Novi maršal dvora
Belgrad, 4. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel kralja in na predlog predsednika vlade je bil postavljen za maršala dvora Nj. Vel. kralja Djura Vu-knli(, predsednik okrožnega sodišča v pokoju in bivši minister.
Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika vlade je bil odlikovan z redom Karadjor-djeve zvezde 3. stopnje Boža Čolak Antič, dosedanji dvorni maršal.
Brzojavka generala Simoviča madžarskem prosvetnemu ministru
Belgrad, 4. aprila. AA. Predsednik vlade general Simovič je poslal madžarskemu prosvetnemu ministru Bal.intu Romanu sledečo brzojavko: Globoko sem ganjen nad nenadno izgubo njegove ekscelence grofa Telekyja in zato prosim vašo ekscelenco, da ste tolmač pri madžarski vladi za simpatije jugoslovanske vlade o priliki velike izgube madžarskega naroda. — Predsednik vlade general Simovič.
Sožalje jugoslovanske vlade
Belgrad, 4. aprila. AA. Danes ob 11 je na ukaz predsednika vlade armadnega generala Dušana Simoviča obiskal Radoje Nikolič, šef kabineta predsednika ministrskega sveta, madžarsko poslaništvo in je v imenu predsednika vlade izrekel madžarskemu fioslaniku Bakaczu Bessenyju sožalje ob priliki smrti madžarskega predsednika vlade grofa Telekyja.
Velikonočne počitnice na Hrvatskem
Zagreb, 4. aprila, b. Prosvetni oddelek banske oblasti je izdal odlok, da se velikonočne jjočitnice na šolah banovine Hrvatske pričnejo letos nekoliko prej, tako, da lio v soboto zadnji dan rednega šolskega jKiuka. Velikonočne počitnice trajajo do končanih pravoslavnih velikonočnih praznikov in bodo o nadaljevanju šolskega pouka dijaki posebej obveščeni.
Razmerje Nemčija—Turčija
Berlin, 4. aprila DNB: V \Vllhelmstrasse je bilo danes na vprašanje tujih časnikarjev o turško-hetnških odnosih odgovorjeno z ugotovitvijo, da so odnošaji med Turčijo in Nemčijo normalni. (AA).
Vojvoda Bojovič je bil rojen 4. julija 185S v Miševici in potomec Sjiasojevičev. Gimnazijo je končal v Belgradu, za podporočnika je bil postavljen 1880, za generalštabnega polkovnika 1901, za generala 1912, za vojvodo jin je bil imenovan 22. septembra 1918. Kot mlad častnik je vojvoda Bojovič jiostopoma zavzemal položaje in poveljeval v mirnem časti pehotnemu pol k n, pclioini nrigodi, divizijski oblasti in konjeniški diviziji. Bil je dvakrat načelnik štaba aktivne vojske, pomočnik zastopnika načelnika in načelnik glavnega štaba, načelnik štaba glavne vojne inšpekcije in načelnik splošnega vojnega oddelka v ministrstvu vojske in mornarice. V vojni leta 1876. je bil kot gojenec vojaške akademije v štabu vrhovnega poveljstva. V vojni 1914—1918 je bil poveljnik I. armije itd.
Vojvoda Bojovič je napisal več knjig in učbenikov iz vojaškega področja. Prevedel je tuidi Brialmontovo »Taktiko«. Odlikovan je bil v miru in vojni s številnimi domačimi in tujimi odlikovanji.
Vodja nemške manjšine v Belgradu
Novi Sad, 4 aprila, b. Po kratkem obisku voditeljev nemške manjšine dr. Stepa Janka, Franja Hama in Johana Vista v sredo popoldne pri novem banu dunavske banovine dr. Vlaška-
linu je dr. Step Janko odpotoval v Belgrad, '. t "
- -..... • - . • ■ • ' '
...	. - , - v njegovem sprem-
stvu je bil tudi Franjo Ilamin,
(Nadaljevanje s 1. strani)
tala so napadla Tripolis in je bilo v judovskem delu mesta 15 mrtvih. Druga angleška letala so streljala s strojnicami na naše premikajoče se kolone. Izgube so neznatne.
V Vzhodni Afriki se nadaljuje cdpor tako v Eritreji, kakor v jw>dročju pri Hararju. (AA)
IVemšIea poročila
Berlin, 4. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča:
Kakor je že bilo sjKiročeno v posebni vesti, so nemški in italijanski oddelki nadaljevali s preganjanjem Angležev, ki so bili potolčeni pri Marsa Brega v Severni Afriki. Zavzela je bila Aga-dabija, čete pa se nahajajo pred Zueino. Sovražnik se hitro umika proti severu. Zajeli smo več ujetnikov in zaplenili avtomobile in oklopne enote. Naše izgube so majhne. Tretjega aprila so nemške in italijanske čete nadaljevale s preganjanjem sovražnika in so prispete do Genina. Pri svojem umiku je sovražnik izpraznil tudi Ben-ghazi, kakor je lo tudi sam sjioročil.
»Bitka pri Matapanu«
London, 4. aprila Reuter: Angleško mornariško jxiveljstvo je danes objavilo, da se bo po posvetu z admiralom sirom Andrejem Cunningha-mom nedavna angleška zmaga v Jonskem morju imenovala bitka pri Matapanu. Rt Matapan je namreč najbolj južna točka grške celine in najbližja kraju, kjer se je bila "elika bitka preteklega tedna.
Nemški napad na Bristol, angleški na Brest
Nemška letala so bila štiri ure nad Bristolom, angleška pa so bombardirala sloviti križarki »Scharnhorst« in »Gneisenau« v Brestu
Beri »n. 4. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Naše podmornice so potopile v severnem delu Atlantskega morja 88.016 ton sovražnikovih ladij, od katerih jih je 10 s skupno tonažo 58.000 ton. Te ladje so bile torpedirane, ko so plule v močno zavarovanem konvoju proti Angliji. Po vrh tega je bila poškodovana neka ladja s približno 12.000 tonami.
Oddelki bombnikov so jx>noči ponovno napadli pristaniške naprave v Bristohi. Videlo se je, da je nastalo več požarov. Ostali učinkoviti napadi so bili namenjeni napravam, ki so pomembne za vojno in katere se nahajajo na južni in zahodni obali otočja. Polaganje min v angleških pristaniščih so je po načrtu nadaljevalo. Sovražnik tudi včeraj ni letel nad našim ozemljem niti ponoči niti podnevi. Pri zadnjih uspehih, ki so jih naše podmornice dosegle v boju proti britanskim trgovskim ladjam v Severnem Atlantiku, so se odlikovale posebno podmornice pod jx>velj-stvom poročnika Rosenbauma. (AA)
London, 4. aprila. Reuter. Uradno sporočaio, da je kr. ladja »LockhousU zbila včeraj v bližini ustja Temze neko sovražno letalo ter drugo težko poškodovala. To se je zgodilo v toku neuspelega sovražnega napada na nek angleški I konvoj. (AA)
London, 4. aprila. Po angleškem vojnem poročilu so britanska letala včeroj močno napadla francosko pomorsko bazo Brest, kjer sta usidrani nemški križarki »Scharnhorst« in »Gneisenau«. Na pomolili so izbruhnili ogromni j>ožari, a zaradi megle ni bilo mogoče ugotoviti, ali sta bili ladji zadeti ali ne. Poleg tega so britanska letala napadla petrolejska skladišča v Rotterdamu in Ostendu. Od vseh teh |x>letov se štiri letala niso vrnila.
London. 4. aprila. Reuter. Letalsko ministrstvo sporoča: Preteklo noč je velik oddelek bombnikov ponovno in navzlic slabim vremenskim razmeram napadel pomorsko oporišče v Brestu, kjer sla zasidrani sovražnikovi križarki »Scharnhorst« in »Gleisenau«. Gosti oblaki in megla nad ciljem so otežkočali opazovanje rezultatov. Videlo se pa je, da so bombe velikega kalibra padale na bazen v doku in so v pristanišču samem povzročile več požarov. Manjši napadi so bili izvedeni na petrolejske rezervoarje v Rotterdamu ter na pristanišče v Ostende Štiri naša letala se s teh poletov niso vrnila domov.
London, 4 aprila Reuter. Uradno poročajo,
(la si ie n p m s L-o io).,i.-i,.„ ,.	, - : ..	*
„„,„,- ,......J vo v noci oli ceirtka na
petek izbralo za glavni cilj mesto BristoL Napad je trajal štiri ure.
Stev. 79.
»SI.CKENEC sobota, 5. aprila 1941.
Stran J|
Beli in zdravi zobje	v
S A R G O V K A LO D O N T
proti zobnemu karrinU"
V Ameriki napetost še ni popustila
Ameriška vladi i« odbila nemikl protest, Nemčija pa javlja protiukrepe
Wnshington, 4. aprila. Associatcd Press. — Ameriški tajnik zu zunanje zadeve Cordell Hull, je danes trdil, da so Združene države gladko odklonile nemške in italijanske proteste proti zaplembi ladij in da so prav tako zavrnile zahteve, da bi izpustile ladje ter moštva. Zunanje ministrstvo je izjavilo, da je zaplemba bila potrebna, da bi bile ladje v ameriških lukah varne pred razdiralnim delom. Zunan je ministrstvo je na oba protesta osnih sil javno odgovorilo. Cordell Hull je izrazil svoje presenečenje spričo »drznih trditev in zahtev«. Izjavil jc, da nemško poslaništvo nikakor ne more do-nzati kršitve mednarodnega prava ali prija-
t
teljske in trgovske pogodbe med Združenimi državami in Nemčijo. Cordell Hull je sporočil nemškemu poslaništvu: »Ne poznam nobenega
načela v mednarodnem pravu, ki bi dovoljevalo lastnikom in moštvu ladij, ki so se zatekle v luke kake tuje države, razdiralno delo brez ozira na krajevne zakone in gostoljubnost, ki so jih uživali.«
Zunanji minister je nadalje izjavil, da ni v pogodbi med Združenimi državami niti sence dokaza, ki bi dovoljeval tako mnenje. Dodal je, da so bili pomožni stroji na neki nemški ladji pokvarjeni, prav tako pa tudi njeni pogonski stroji. Če nam potapljanje in zažiganje ladij v drugih lukah na tej celini kaže, kaj se lahko pripeti tudi v naših pristaniščih, ni mo-g čoerazumeti, kako bi nemška vlada mogla pričakovati, da bo naša vlada šla mirno mimo tega.
V odgovoru na italijansko noto se je Cordell Hull skliceval na ameriško pravo, ki opravičuje ameriške ukrepe.
Newyork, 4. aprila, b. Washingtonski dopisnik Associated Pressa poroča, da ameriška vlada še ni izdala odločbe o uporabi 69 zaplenjenih italijanskih, nemških in danskih ladij. Ni izključeno, da se bodo te ladje prepustile v uporabo Angliji.
Lima, 4. aprila. DNB: Požar na nemških ladjah, ki so bile zažgane v luki Galao, še vedno traja. Peruatiska oblastva so zadržala v internaciji posadke nemških ladij. Prijeta je bila tudi posadka nemške ladje »rriesland«, ki se nahaja v neki severni peruanski luki. (AA.)
Nemški protest — odbit
Wasington, 4. aprila DNB: Sinoči je zunanje ministrstvo izročilo odgovor ameriške vlade na protestno noto ki jo je poslal nemški veleposlanik v Washingtonu 31. marea in 1. aprila glede za-plenjenja nemških ladij, ki so se nahajale v ameriških lukah ter glede interniranja posadke nemških ladij po ameriških oblasteh. Ameriška vlada v svojem odgovoru odklanja zahtevo nemškega veleposlanika, naj se osvobode nemške ladje v ameriških lukah in oprostijo člani posadk teh ladij. Glede postopanja z nemškimi mornarji bo z ozirom na nemški protest izdana druga nota, v kateri bodo obrazloženi ukrepi, ki se bodo v bodoče izvajali. (AA).
Washington, 4. aprila. United Press: Iz Združenih držav je prišla vest, da je ameriška vlada odbila nemški in italijanski protest in izjavila, da nima namena izpustiti zaplenjenih ladij ter aretranega moštva. Tajnik za zunanje zadeve, Cordell Hull, je izrazi! svoje začudenje nad italijansko in nemško zahtevo. Dejal je. da ni mednarodnega zakona, ki bi dovolil, da bi kdo uničil ladje v tujih pristaniščih.
Nemški protiukrepi
Washington. 4. aprila. Ass. Press. Ameriški listi javljajo iz Berlina, da so nemške oblasti zaprle štiri ameriške državljane. Listi pripominjajo k temu, da gre tu očitno za protiukrepe zaradi interniranja nekaterih nemških častnikov in mornarjev, ki so ga izvršile ameriške oblasti, ker so bili obtoženi sabotažnih dejanj.
__ Rim, 4. aprila, o. Tukaj vedo, da je ameriški državni pravdnik potrdil pravilnost ravnanja ameriških državnih oblasti glede .plenjenja nemških in italijanskih ladij.
Curih, 4. aprila, b. »Neue Ziiricher Zeitung« prinaša iz Berlina vesti, da je zaplenjenje nemških, italijanskih, danskih in francoskih trgovskih ladij v ameriških pristaniščih izzvalo veliko ogorčenje. Poleg protesta, ki ga jc vložil nemški poslanik v Washingtonu pri ameriški vladi, je zaplenitev izzvala globoko ogorčenje v vsej Nemčiji. Po mnenju poučenih krogov sa preučujejo koraki, ki bi se naj podvzeli pri USA zaradi zaplenjenja trgovskih ladij, in koraki, ki naj bi se imeli podvzeti zaradi morebitne akcije s strani držav južne Amerike.
Mehiško stališče
Mexico, 4. aprila. DNB: Na včerajšnji seji mehiškega senata je senator Calcanes govori! o zaplembi nemških in italijanskih ladij v lukah Tampico, Penco in Veracruz. Naglasi! je, da te ladje lahko zelo koristijo ameriški trgovski mornarici. V zvezi s tem dogodkom je senat skleni! imenovati komisijo na čelu s senatorjem Calcanesom. ki naj bi proučila vprašanje odkupa nemških in italijanskih ladij. Na seji je bil sprejet tudi sklep, naj se sestane posebna komisija predstavnikov Mehike in Združenih držav, ki naj bi razpravljali o vprašanju izkoriščanja mehiških letališč po Združenih državah. (AA.)
Spor zaradi ujetnikov
Berlin. 4. aprila DNB: Ves današnji nemški tisk obširno komentira poročilo, da so ameriška oblastva ponovno poslala v Kanado nemške pomorske častnike, ki so pobegnili iz nekega ujetniškega taborišča v Kanadi. Nemški tisk ostro obsoja to postopanje ameriške vlade, ki je nemške častnike ponovno predala kanadskim oblastem. »Viilkischer Beobachter« pravi v zvezi s temi.dogodki, da vrnitev nemških pomorskih častnikov ni v skladu z mednarodnim pravom. V istem smislu pišeta »Berliner Bor-sen Zeitung« in »Deutsche Allgemetne Zeitung«, ki naglašata, da je sklep ameriške vlade popolnoma svojevoljen in da ne sloni na mednarodnem pravu. (AA.)
Berlin, 4. aprila b. Nemški tisk zelo ostro protestira proti izročitvi nemških vojakov, ki so
pobegnili iz kanadskega uietništva v Združene države severne Amerike, ki jih |e USA vrnila v Kanado. Postopanje Združenih držav severne Amerike se obsoja posebno zaradi tega, ker je popolnoma nepravilno in protizakonito, kajti člen 13. haaške konvencije, ki so ga priznale tudi Združene države severne Amerike, obvezuje vse države, da vojaškim beguncem dajo pribežališče in zavetje. V Nemčiji vlada velika ogorčenost predvsem zaradi tega, ker sta bila dva nemška vojaka tran-sportirana v Kanado, vklenjena na rokah. Nemški listi nglašajo, da vse kulturne države postopajo spoštljivo z vojnimi bcgunci in da bi to morala storiti tudi Amerika, ki vedno naglasa svojo svobodo.
Rooseveltova izjava
Washington, 4. aprila. Associatcd Press. — Roosevelt je izjavil zbranim časnikarjem, da so največ razdiralnega dela zakrivili italijanski trgovci po navodilih admirala Roberta Laisa, mornariškega odposlanca, glede katerega so Združene države že zahtevale, naj ga odstranijo.
Konzul Bruni zaprt
New York, 4. aprila, b. United Press poroča, da je vlada USA zahtevala odpoklicanje italijanskega pomorskega atašeja Alberta Laisa Histobala. United Press poleg tega dozna, da je policiia zaprla italijanskega konzula dr Brunija po izvršeni preiskavi v njegovi pisarni. Enako je aretirala tudi tri častnike italijanske ladje »Biancamano«, ki je zasidrana v newyorški luki Policija je izvršila preiskavo tudi v uradih italijanskega paro-brodskega društva, ker je zaprla tri člane njegovega osebja.
Fotič pri Roosveltu
Washington, 4. aprila o. Roosevelt je sprejel v zvezi z mednarodnim položajem našega poslanika v Washingtonu g. Kotiva ter se z njim dalje časa razgovarjal v zvezi s sedanjim mednarodnim položajem.
bila dva državnika, ki sta zavzemala najvažnejša mesta. Sedaj je po .smrti drugega pokojnika prevzel vodstvo Bardossy. Njegovo potovanje v svojstvu zunanjega ministrstva je bilo posvečeno prijateljski Nemčiji. Ta linija politike je delo pokojnega Gombosa, ki je kot Madžar prvi uporabil besedo os in ta politika se jc nadaljevala preko Te!ekyja naprej in se bo sedaj nadaljevala v njegovem nasledniku Bardossyju. (AA.)
Budimpešta, 4 aprila. AA. MTI: Tragično umrli predsednik vlade grof Telcky je izročil leta 1929 svojemu tajniku Inceju pismo s pripombo, naj ga odpre šele po njegovi smrti. To pismo je bilo danes odprto. V njem izraža grof Tc!eky željo, naj bi bil njegov pogreb čim skromnejši in naj se izvrši ob 7. uri zjutraj. Grof Teleky je iziazil željo, naj pogrebu nihče ne prisostvuje razen duhovnika in tajnika. Zeli, naj se mu venci ne pošiljajo in naj se njegova smrt ne obiavlja z oglasi. Na koncu je izrazil grof Tcleky željo, naj mu ne postavijo nobenega nagrobnega spomenika.
Budimpešta, 4. aprila AA. MTI. Pogreb umrlega predsednika madžarske vlade grofa Telekyja bo v ponedeljek 7. t. m. ob 10 dopoldne
Budimpešta, 4. aprila. MTI- Grofica Teleky, ki se nahaja na zdravljenju v nekem sanatoriju, se je pripeljala z ambulantnim avtomobilom do poslopja parlamenta ter so jo nato prinesli k odru grofa Tclekyja Grofica Teleky je ostala pni ure ob odru grofa Telekyja ter so jo nato ponovno odpeljali na kliniko.
Budimpešta, 4. aprila. AA MTI' Vlada, na katere čelu se sedaj nahaja predsednik Bardossy, jc prisegla danes dopoldne. Glede sestave vlade ni sicer nobenih sprememb Notranji minister Ke-resztes-Fischer je sporočil članom parlamentarnega kluba vladine večine, da je ministrski predsednik Bardossy, ki se doslej ni bavil z vprašanji notranje politike, sklenil imeti stalne zveze s stranko vladne večine glede notranje politike. Notranji minister je izjavil, da bo on podpiral novega predsednika vlade pri njegovem delu in njegovih naporih.
<EB35BBBH!
predsednik madžarske vlade
V Budimpešti napovedujejo, da ne bo v zunanji politiki nobenih sprememb in da se bo nadaljevala Telekyjeva politika
Budimpešta, 4. aprila Reuter. Novo madžarsko vlado je sestavil Ladislav B a r d o s s y. Prevzel bo tudi resor zunanjega ministrstva.
Budimpešta, 4. aprila. AA. Havas: Madžarski politični krogi smatrajo, da bo nova vlada nadaljevala politiko bivše vlade. Edino dejstvo, ki označuje novo vlado, je to, da je novi predsednik vlade človek, diplomat po karieri in ne pripada nobeni stranki, niti ni član parlamenta. Politični krogi poudarjajo, da mu to zagotavlja popolno neodvisnost do vseh ostalih strank, kar mu bo tudi omogočilo, da se bo lahko popolnoma posvetil velikim nalogam, ki ga čakajo.
Budimpešta, 4. aprila. MTI: Vlada Bardossyja je danes ob 11. pred namestnikom Horthyjem položila prisego. Laszlo Bardossy, novi predsednik vlade, je bil rojen 10. decembra 1890. Študiral je na katoliški univerzi v Budimpešti, nato pa je nadaljeval študije na univerzah v Berlinu in Parizu, končal jih je pa v Budimpešti, kjer je leta 1912 promoviral za dr. prava. Po končanih študijah je stopil Bardossy v prosvetno ministrstvo, že leta 1921 pa je stopil v madžarsko diplomatsko službo. Leta 1924 je postal ravnatelj tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu, leta 1930 pa je bil postavljen za svetnika madžarskega poslaništva v Londonu. Po imenovanju za pooblaščenega ministra je
bil leta 1934 poslan v Bukarešto, kjer je 6 let vodil tamkajšnje madžarsko poslaništvo. Kakor je znano, je postal Bardossy 4. februarja letos zunanji minister. (AA)
London, 4. aprila. Reuter: Novi predsednik madžarske vlade Bardossy je dobro znan v londonskih diplomatskih krogih, ker je bil v Londonu odpravnik poslov in svetnik madžarskega poslaništva. London je zapustil leta 1934, nakar je bil madžarski poslanik v Bukarešti. (AA.)
London, 4. aprila. Reuter: Politični nemški krogi menijo, da bo nova vlada nadaljevala z isto politiko ko poprej, zlasti ker poznajo Bardossyja kot strokovnega diplomata, ki se bo lahko posvetil velikim nalogam, ki ga čakajo.
Budimpešta, 4. aprila. DNB: Vsi listi, ki so izšli v črnih okvirjih in posvečajo svoje članke spominu na pokojnega predsednika vlade grofa Tele-kyja, izražajo priznanje njegovemu državniškemu delovanju. Tisk pozdravlja hitro rešitev vladne krize in čestita Bardossyju na imenovanju, kajti smatra ga za vernega pristaša tiste madžarske politike, ki sta jo vodila grof Teleky in grof Csaky.
Berlin, 4. aprila DNB: Berlinski večerniki pozdravljajo novega madžarskega predsednika vlade Bardossyja. Deutsche Allgemeine Zeitung pravi med drugim:-Madžarska je v nekaj mesecih izgu-
Državna udar ¥ Iraku
London, 4. npriln. Reuter: V London so prispele vesti o državnem udaru v Iraku. Čeprav jc položaj še vedno nejasen, se vendar zdi, da se je nekaj ministrov, ki jih je vodil Rašid Ali, na nezakonit način polustilo državne oblasti v Bagdadu. Kolikor je v Londonu znano, ostavka prejšnjega ministrskega predsednika Talia el llnšimi ni bila še sprejeta niti od kraljevega namestnika niti od kralja. Vslaši so napravili državni udar v trenutku, ko je parlament počival in kraljevi namestnik bil odsoten. Ni še znano, kako bo na ta prevrat gledalo ljudstvo. Angleška vlada pozorno spremlja nadaljnji razvoj.
EaMEHBHBHBP
I
Macuoka v Berlinu
P. S. Finžgar t
Pod
svobodnim soncem
Povesi davnih dedov
76.
77.
Tunjuš zavpije na Iztoka: »Zaspanec, krmežljava mačka, zakaj nisi pel? Pa pojdi leč! Vsi spat, takoj! Eden h konjem, drugi pogasite ogenj! Jutri pride Epafrodit! Konji naj bodo napaseni, ostri meči — trgovec ima tovor, da se izplača parkrat suniti.«
77.
Radovan in Iztok sfa legla spat v grmovju. Iztok: »Tu-njuša zakol jem!« Radovan: »Norec, molči! Ali bi rad tičal na kolcu in se pekel ha ražnju kot koštrun!?«
78.
Radovan: »Nekaj drugega. Huni čakajo tu nekega bogatega trgovca, da ga oropajo. Rešiva ga! Ukradi dva konja, da potečeva naproti in mu sporočiva nevarnost.«
79.
Iztok je šel iskat konja, ki pa jih je čuval Hun — sedeč na konju.
Rim, 4. aprila Štefani: Ko je zapuščal italijansko ozemlje, je japonski zunanji minister Macuoka poslal Mussoliniju sledečo brzojavko: Dovolite mi, da vam izrazim svojo najiskrenejšo zahvalo za sijajno ljubeznivost, s katero ste me sprejeli. Ne vem, kako bi vam iztazil svojo hvaležnost. Moje misli bodo zmerom z vami v junaški borbi, ki jo vodite za pravico. Prepričan sem, da bo pod vašim vodstvom veliki italijanski narod izšel iz te vojne kot zmagovalec. Izvolite sprejeti duce, izraze mojega globokega občudovanja in prepričanje o mojem posebnem spoštovanju.
Macuoka je razen tega jioslal grofu Cianu brzojavko sledeče vsebine: Posebno in globoko se zahvaljujem za sprejem, ki ste mi ga izkazali vi in italijanska vlada in zalo obema izrekam iskreno zahvalo Ta obisk mi bo ostal vedno globoko v spominu in bo pomagal, da se ojači še tradicionalno prijateljstvo, ki je bilo nedavno potrjeno s sklenitvijo trojnega pakta. Želeč vam skorajšnjo in popolno zmago vaše oborožene sile in vaše plemenite domovine, vas prosim, ekscelenca, da prejmete zagotovilo o mojem globokem spoštovanju. (AA).
Berlin, 4. aprila DNB: V tukajšnjih političnih krogih se je zvedelo, da bo japonski zunanji minister Macuoka, ki je danes popoldne ponovno prispel v Berlin, ostal v nemški prestolnici poldrugi dan. Macuoka se bo jutri zvečer skozi Moskvo vrnil v Tokio. Mislijo, da h^ japonski zunanji minister tudi pri sedanjem bivanju v Berlinu imel razgovore z morodajnimi osebnostmi. (AA)
Berlin, 4. aprila. DNB: Voditelj Nemčije je danes popoldne sprejel japonskega zunanjega ministra Macuoka in imel z njim daljši razgovor. Pri tem razgovoru je bi! navzoč nemški zunanji minister v, Ribbcntrop. (AA)
V Albaniji
Nekje v Italiji. 4. aprila. Štefani. Službeno poročilo 301 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi:
Obojestransko topniško delovanje. Naš lovski oddelek je izvedel napad v nizkem poletu na kolone sovražnikovih čet. ki so se premikale po cesti od Korče proti Podgradcu. Sovražniku so bile prizadejane težke izgube, zažganih pa je bilo več motoriziranih sredstev. Kno ogledniško letalo je zbilo eno sovražnikovo lovsko letalo zahodno od Sardinije. (AA)
Atene. 4. aprila. Atenska agencija: Uradno poročilo št. 109 generalnega štaba grške vojske z dne 3. aprila se glasi:
V	toku dneva je bilo opaziti udeistvovanje patrul ter topništva. Ujetih je bilo več vojakov in zaplenjena gotova količina avtomatičnega orožja in možnarjev. Uradno poročilo notranjega ministrstva z dne 3. aprila pravi, da so sovražna letala izvršila napad na zapadno grško Makedonijo, ni pa bilo ne človeških žrtev in ne materialne škode. (AA)
Kairo, 4. aprila. Reuter. Po poročilu angleškega letalskega poveljstva so angleška letala včerai hudo napadla albansko mesto Berat. ki služi Italijanom kot važna letalska baza. Uničili so celo vrsto letal.
V	istem poročilu Javljajo, da so sovražna le-iaia skušala napasti grško prestolnico Atene, a so bila takoj razkropljena.
novice
Koledar
Sobota, 5. aprila: Vincencij Ferorij, spoznavalec; Irena, devica-inučenica; Zenon. muienec. Lunina sprememba: prvi krajec ob 1.12. Herschel napoveduje mrzlo vreme,
Nedelja, 0. aprila: 6. postna, cvetna; Cele-stiu, papež.
Letopis
5. aprila 1818, so zastopniki slovanskih narodnih odposlanstev na Dunaju podpisali jioziv ua Slovence, naj zahtevajo pri cesarju zedinjeno Slovenijo in naj tudi bratsko sodelujejo za dosego svojega cilja s Hrvati, Srbi, Cehi in Poljaki V tem |>ozivu, ki so ga poslovenjenega prinesle tudi .■ Novice« v svoji prvi majski številki kot prilogo, so dunajski Slovenci spravili v javnost vprašanje zedinjene Slovenije, ki je bila temeljna točka političnega programa Slovencev 1. 1<S-I8. Slovenci na Dunaju so nalo Ituli delali za uresničenje omenjenega programa. Društvo »Slovenija« je sestavilo v celoti politični program, ki je bil sledeči: 1. Administrativna združitev vsega slov. ozemlja. 2. Enakopravnost slovenskega jezika v šoli in uradih in zahteva |>o slovenski univerzi. 3. Neodvisnost od nemškega cesarstva. Takozvani širši slovenski program, ki so ga zagovarjali posebno naprednejši Slovenci (Mur-šoc, Kozler, Einspieler, Majar-Ziljski) iz od|>o-ra proti nemškim in madžarskim hegemonisiič-nim težnjam, je obsegal še tesno naslonitev na Srbe in Hrvate. — Program Zedinjene Slovenije je bil poslej Slovencem ideal, ki so se mu v ustavni dobi približal ali oddaljevali od njega. Ustvarjen pa v celoti šo danes ni. * aprila 1791. je hil g giljotino usmrčen Oeorges Jacques Danton, eden izmed voditeljev francoske revolucije. Po svoji ogromni |iostavi in silni govorniški spretnosti je hil naravnost rojen za demagoga. Pod njegovim vplivom se je izvršil I. 1792. napad na Tuilerije, pri katerem je razdražena množica do poslednjega moža pobila stražo Švicarjev, ki jiin jo bilo prepovedano rabit' orožje. Kol justrčni minister je Danton povzročil znane septembrske pokolje 1. 1792.
f Fr. Leopold Kss
Pri Sv. Trojici v Slov. goricah je 30. marca, zadet od kapi, v 0(5. letu življenja mirno v Go-spodu zaspal fr. Leopold Kos. Na tej prelepi božji poli, ki je kras in dika Slovenskih goric, je deloval kol organist in pevovodja z veliko vnemo in lepimi uspehi, Rojen dne 19. novembra 1875 v Ptuju je dobil že v domači hiši prvo glasbeno vzgojo, katero jo poleni, ko je leta 1893. vstopil v Ljubljani v frančiškanski red, poglobil pod veščim vodstvom rajnih naših odličnih glasbenih veščakov p. llugolina Sattnerja in p. Angelika Hribarja, da je bil eden najboljših organistov v slovenski frančiškanski provineiji in je kot tak slovel daleč na okoli. Leta 1897 je bil nastavljen za organista v Brežicah, kier mu jo hil odličen mcnlor rajni župnik Jožef Mešiček. Leta 1903. je bil prestavljen na Sv. Goro pri Gorici, čoz nekaj mesecev pa k Sv. Trojici v Slov. goricah, kjer je deloval do lela 1933.. ko nm je sluh popolnoma odpovedal. Kajni lr. Leo|iold je bil zelo načitan, pobožen, mož molilve in dela, izredno blagega značaja in postrežljiv napram vsakomur. Poko-pali so ga dne 1. aprila ob 10 dopoldne. Pogreb je vodil in imel lep nagrobni govor g. dekan in župnik od Sv. Benedikta v Slov. goricah Franc Gomilšek ob asistenci p. gvardijana Ladislava Pintarja, vikarja p. Vladimir ia Bobeka. kaplana )>. Ildotonza Langerholza ler nečaka pokojnega salezijanca dr. Stanislava Kosa iz Radne. Veliko število župljanov obojega spola je spremljalo blagega pokojnika na njegovi zadnji poli. Rajnik je bil brat svoj čas v Krškem službujočega pevovodja g. Avgusta Kosa, uradnika davčne uprave v pokoju, kateremu izrekamo naše globoko sožalje. Rajni fr. Leopold pa naj pri Bogu uživa zasluženo plačilo, saj je vse svoje življenje posvetil v čast božjo.
Osebne novice
—	Dijilomirani so bili na juridični fakulteti v Ljubljani: Ivan Bratko iz Gaberja pri Celju, Marija Piniar iz Novega mesta, Silva Exel iz Voj-nika, Josip Grohar iz Dekanov, Branko Dolžan iz Ljubljane. Franc Kutin iz Kilovč, Vladislav Žni-daršič iz Ljutomera. Belizar Keršič iz Postojne, Bojan Škrl iz Ljubljane, Viljem Verberk iz Lc-skovca. Čestitamo 1
• »
—	Vdanosinn izjava Nj. Vel. kralju. Prosvetno društvo v Radovljici je poslalo g. banu dr. Marku Natlačenu naslednji dopis: Na izredni seji Prosvetnega društva v Radovljici dne 30. aprila t. I. smo sklenili naprositi Vas, gospod ban, da tolmačite na najvišjem mestu čustva in izraze neomejene vdanosti in zvestobe vsega našega članstva mlademu kralju Petru II. ob nastopu vlade kraljevine Jugoslavije. Živel kralj Peter 11.1
—	Berite dinarske »Knjižice«.
—	Sprememba v pisarni Zveze združenih delavcev v Ljubljani. Zaradi izpreinenjenih razmer, ki so nastale	vpoklici članov Zvezo združenih delavcev na orožne vaje, so člani predsedstva, ki so še v Ljubljani in zavzemajo svoje mandate, sklenili, da do preklica »Slov. delavec« ne bo več izhajal. Zadnja številka tega strokovnega časopisa, glasila ZZD, je izšla v petek, 4. t. m. Vsa poročila o delu organizacije bo odslej vodstvo Z7.D priobčevalo v dnevnem časopisju. Vendar pa daje vodstvo tem potom vsemu članstvu na znanje, da bo pričel »Slov. delavec« takoj zopet izhajati, ko bodo razmere kolikor toliko normalizirane. Vodstvo ZZD se je odločilo, da bo nadaljevalo mezdne akcije, ki so začele v vseli podjetjih, ki še obratujejo. Da pa bo imelo vodstvo ZZD čim tesnejše slik" s svojimi člani, zlasti pa s svojimi podružničnimi in okrožnimi odborniki, je dalo enemu izmed svojih refeientov nalogo, da se bo bavil izključno samo z dopisovanjem s člani in odborniki, ki so pri vojakih Naprošamo vso odbornike okrožij in podružnic, kakor tudi strokovnih zvez, da pošljejo centralni pisarni Zveze združenih delavcev v Ljubljano svoje ločne naslove in da takoj navežejo z njo dopisovanje. Pa tudi sorodniki vpoklicanih odbornikov naj nam pošljejo njihove naslove, ker tega poziva mnogi odborniki sami ne bodo brali. Vodstvo Zveze združenih delavcev je pripravljeno intervenirali v vseh zadevah, ki se tičejo posredovanja in dopisovanja med vpoklicanci in njihovimi svojci. — Iz pisarue Zvoze združeuih dolavcev v Ljubljani.
—	Gostilničarji, ki posedujejo ločilno naprave od pivovarne llnion, se opozarjajo, da ne dopuščajo upogloda ali kontroliranja teh naprav po osebah, ki se ne izkažejo z zadevnim pismenim pooblastilom od pivovarne. — Gostilničarji odgovarjajo sami za vsako škodo, ki bi nastala zaradi poškodbe ali krajo kakih kovinskih delov teh točilnih naprav.
—	Uprava »Naše Zvezde« sporoča, da je dvojna št. 14—15 »Našo Zvezde« pripravljena in jo bodo dijaki zaradi posebnih razmer dobili, kadar se vrnejo v šolo. Obenem prosimo vse gg. poverjenike in voditelje Mar, kongregacij. naj po položnicah nemudoma odpošljejo zbrani denar.
—	Skalaški dom na Voglu je še vedno stalno odprt in oskrbovan. Na planini Vogel je smuka idealna, snega je preko 4 metre ter je vso s snegom zalito in izglajeno.
—	Erjavčeva kočn nn Vršiču bo oskrbovana v soboto in nedeljo, dne 5. in 0. t. m. le pri lepem vremenu. Planincem, ki so te dni namenjeni na Vršič, svetujemo, da se v Kranjski gori pred odhodom na Vršič oglasijo pri oskrbnici gdč. Pečar Julki.
—	Učiteljska samopomoč v Ljubljani obvešča svoje zadružnike, da bo dno 0. aprila 1941 IX. redna lelna skupščina v Celju v poslopju državne meščanske šolo in ne v državni I. deški ljudski šoli, kakor je tiskano na vabilu. Zadružna uprava.
—	Pravi San Pedro Mate čaj morele uživati skoro v vsaki množini, tudi za žejo, saj ga pijejo v njegovi domovini Južni Ameriki kol narodno in edino pijačo. Kr. dv. dobav, drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova.
—	Huda avtomobilska nesreča pri Karlovcu. Preteklo sredo je gore* pivovarne »Union« v Karlovcu Janko Vuglešič peljal z avtomobilom pivo v Belaj. Ko se je vračal, se je ustavil v neki gostilni, kjer je spil dvt- desetinki vina in nato povabil 30 letnega gostilničarja Gjura Pogačiča, njegovo 32 letno ženo Reiiko in petletno hčerko, naj se peljejo ž njim na tovornem avtomobilu v Kar-lovec, da bodo šli v kino. Družbi so je pridružil tudi kmet Božo Bereta. Čeprav šofer ni bil pijan, je drvel z veliko hitrostjo po slabih in od dežja razmehčanih cestah. Blizu Karlovra je avtomobil zavozil v obcestno ograjo, ki jo je podrl. Šofer je skočil z avtomobila in izginil v temi. Avtomobil so je sani peljal šo nekaj metrov in obtičal na obcestni nabrežini. Gostilničarja Pogačiča je s tako silo vrglo iz avtomobila v obcestni kamen, da je obležal mrtev. Oslali potniki so vsi hudo poškodovani in so jih takoj prepeljali v bolnišnico. Policija išče šoferja, ki je s svojo neprevidnostjo zakrivil to hudo nesrečo.
—	Vsem. ki jih je obiskalo trplj""je, pri-jKiročite »Pisma o trjiljenju«.
Članom ljubljanskega ambulatorija OUZD
Člane OUZD in njih upravičene svojce opozarjamo, da je zaradi odsotnosti precejšnjega števila zdravnikov otežkočeno nakazovanje zdravniških obiskov na domu članov. Zaradi tega naj zaprosijo člani ali njihovi svojci za zdravniške obiske na domu v res nujnih in neodložljivih primerih. Zdravniške obiske bo nakazoval urad pri okcncu št. 1 (Miklošičeva cesta 20, pritličje, levo), kamor jo treba prinesti potrdilo delodajalca z navedbo točnega naslova.
Iz istih razlogov opozarjamo člane in njihove svojce, da se poslužujejo tudi zdravniških onll-uacij v ambulatoriju le, če je zdravniška pomoč zaradi zdravstvenega stanja nujno potrebna.
Pripominjamo še, da sta ordinaciji g. dr. ,Ta-liežifa Pavla od 9.30 do 12.30 in g. dr. Debelaka od IG. do 19. ure do nadaljnjega ukinjeni. Bolniki, ki so se zdravili pri imenovanih zdravnikih, bodo porazdeljeni v druge ordinacije.
Poasnila o zatemnitvi
Zaradi zatemnitve se Ljubljančani obračajo po informacije na mestni zaščitni urad. Ker pa ni mogoče, da bi dajali navodila vsakemu posamezniku, spet opozarjamo, da so vsa pojasnila glede zatemnitve izšla v posredni naredili bana dravske banovino v smislu uredbe o zaščiti pred napadi iz zraka in zadevnih pravilnikov 18. maja 1940. Uredba je izšla tudi v »Službenem lislu kr. banske uprave« pod št. 234 v 42. kosu dne 25. maja 1940.
Predvsem pa opozarjamo na naslednje:
Če bo kdaj jiotreba, da se odredi dejansko za-temnjevanje, bo zatemnitev po vsej banovini in vs6 noč od mraka do zore, torej ne samo ob alarmu ali na poseben poziv.
Zatemnitev se nanaša na kraje, zgradbe, naprave in vozila. Za zatemnitev javne razsvetljave skrbita mestna elektrarna in mestna plinarna. V zgradbah morajo za zatemnitev skrbeti hišni lastniki in tudi najemniki, in sicer najemniki v svojih stanovanjih ali poslovnih prostorih, hišni gospodarji pa v skupnih prostorih, t. j. po vežah, hodnikih, kleteh ild. Stroške zatomnjevalnih naprav nosila temu primerno najemnik in gospodar, torej vsak za svoje prostore. Če ima pa kdo vso hišo v najemu ali jo uživa v celoli. seveda mora sam prevzeti vso skrb in vse slroške zatemnitve. Hišni gospodar pa je še posebej dolžan in odgovorni, da tudi najemniki pripravijo in opravijo vso zatemnitvene ukrejie. Tam, kjer so hišni nadzorniki prevzeli svojo posle po uredbi o zaščiti pred napadi iz zraka, so ti dolžni paziti in skrbeti, da se vse potrebno pripravi za zatemnitev. Pri vozilih morajo seveda lastniki vozil sami skrbeti za primerna pokrivala s svetlobno režo.
Okna in sploh vse svetlobne odprtine v prostorih, ki bodo razsvetljeni tudi med zatemnitvijo, je treba zagrniti tako dobro, da tudi posamezni žarki luči niso vidni od zunaj. To dosežemo že 7. navadnimi žaluzijami (roloji), ki se njih deli tesno spajajo in ne puščajo ob straneh svetlobe. Če nimamo takih žaluzij, moramo napraviti zastore ali zaslone iz temnega, najbolj iz črnega papirja ali gostega blaga, kakor pač vsak sam smatra za najbolj primerno svojim potrebam. Pri tem pa moramo paziti, da tudi pri odpiranju ne uhaja svetloba ven, kar Je posebno nevarno pri vežnih ali balkonskih vratih. Tam je treba napravili dvojno zatemnitveno pregrado, ali pa moramo vežo ali hodnik razsvetliti le z zatemnjenimi orientacijskim; žarnicami. Okrog vseh luči napravimo temne senč nike, da luč pada samo na ozek krog mize ali tal.
Vse za popolno zatemnitev potrebne naprave moramo pripraviti takoj, da jih lahko takoj na-
—	Madžarski škof v Dubrovniku. Madžarski škof grof Janoš Nikeš se je mudil nekaj časa na odmoru v Dubrovniku. Te dni je odpotoval iz Dubrovnika v Split, od koder se jo po kratkem bivanju vrnil na Madžarsko.
—	Naši parnik i v službi Rdečega križa. Parnika dubrovniške plovbe »Kumanovo« in »Aleksander« sta zapustila gruško pristanišče in od-plula v Kotor, da se stavita na razpolago v službo Rdečega križa.
—	Knjiga Protiletalska zaščita vas natančno pouči, kako se morete uspešno zavarovati pred napadi iz zraka Dobite jo zu ceno 25 din v vsaki večji knjigarni.
—	Deček ustrelil deklico. V Goričkem pri Varaždinu je desetletni deček Vinko Kršulj s samokresom ustrelil sedemletno deklico Anastazijo Medved. Večja skupina otrok se je igrala na vaškem pašniku. Vinko je prišel med otroke in jim razkazoval star samokres, ki ga je nekje našel. Vinko Je pomeril n.i Anastazijo, v tem trenutku se jo samokres sprožil in uboga deklica je padla mrtva na tla.
—	Bomba raztrgala dečka. V Jesenicah pri Mostarju se je zgodila huda nesreča. Na pašniku je več dečkov varovalo ovce. Med njimi je bil tudi osemletni Stipe Smiljanič in njegov starejši brat. Stipe jt; kopal po zemlji in našel bombo, ki je nenadoma eksplodirala in ga popolnoma raztrgala. Njegov brat, ki je stal nekoliko proč, je bil lažje ranjen.
-- Novi železniški ravnatelj v Sarajevu. Za
novega ravnatelja sarajevskega ravnateljstva državnih železnic je bil imenovan inž. Šorak, ki je že prevzel svojo posle.
—	Goljuf v vlogi muslimanskega svečenika. V neko majhno vas blizu Mosatrja je prišel to dni mlajši človek, ki se je predstavljal za muslimanskega svečenika. Razlagal jo ljudem nekatere odstavke iz korana in razne versko obrede in se na ta način nekaj dni dobro gostil po vasi. Na njegovo nesrečo pa je prišel v vas neki potnik iz Dalmacije, ki je v njem spoznal nevarnega goljufa. Ko so bili vaščani o tem obveščeni, so goljufa prijeli. ga privezali k drevesu in mu odšteli trideset batin.
—	Tatovi so tudi na vlakih. Predihu Jožetu iz Velenja je izginila med vožnjo proti 1 jubljani starinska srebrna ura vredna 3.500 din.
—	Šolar je šel v širni svet. Učenec 4. razreda ljudske šole 12-Ielni Janez Narobe se je najbrž naveličal enolične in dolgočasne domače okolice in je brez slovesa mahnil po svetu, novim doživljajem naproti. Fant je bil oblečen v zelen liubertus površnik, kratke hlače zelene barve, no nogah je imel rjave nogavice in črne nizke čevlje. Obraza jc čednega in ima modre oči. Kdor bi ga opazil, naj to sjioroči ljubljanski policiji..
—	Dobrim in čutečim srcem. Revna mati sedmerih otrok v starosti 2 do 15 let. prosi dobre ljudi 7.a jiomoč, ker je po odhodu svojega možu v službo domovine ostala brez sredstev za življenje. Darove prosim na upravo »Slovenca«, kjer je moj naslov. Bog vam /e vnaprej stotero jKivrnil
a M tev kT*
mestimo pri vajah in sploh, kadar bo izdan nalog za splošno zatemnitev. Prej se pa mora seveda vsak hišni posestnik sam ali hišni nadzornik, prav tako pa seveda tudi vsak najemnik ponoči v temi prepričati s poskusom, če so zatemnjevalne naprave res tudi učinkovite. Pri tem pa moramo enako paziti na cestno kot na dvoriščno stran poslopja ter tudi na razne zračne jaške.
Rajonski organi mostnega zaščitnega urada bodo takoj vse mesto pregledali, če so zatemnitveni ukrepi res izpolnjeni. Vsi prizadeti naj se podrobno seznanijo z banovo odredbo o zatemnitvi, ki med drugim tudi določa, da se prekrški kaznujejo z globo od 10 do 1000 din, v primeru, če globa ni plačana v določenem roku, pa z zaporom od 1 do 20 dni ne glede na to, ali prekršek spada pod določbe drugih kazenskih predpisov po čl. 69, točka 2 zakona o uotranji upravi.
*
1 Cvelnn nedelja v stolnici. Ob 8.15 korar-ska sv. maša. Ob 8.45 blagoslovljen je ol jk in butaric. Ob 9 tiha sv. maša, ob 9."sil se bere trpljenje našega Gosjioda Jezusa Kristusa, ob tO slovesna sv. maša pri kateri se jioje pasijon. Popoldne ob 5.30 križev pot, ob 4 postna pridiga, nato sv. rožni venec in litanije.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 6.45 zjutraj.
1 Križanska moška kongregacija ima jutri popoldne redni mesečni shod. Pričetek izjemoma točno ob pol šestih s skupno molitveno uro. Po govoru se objavi red za kongregacijsko velikonočno procesijo.
I Razstava slovenske in srbske »Lade« ie
odprta vsak dan v Jakopičevem paviljonu. Vabljeni vsi prijatelji umetnosti.
I Dodatne krušne karte za belo moko bo mestni fizikat začel deliti v ponedeljek, 7. t. m. in jih bo delil še nadaljnje dni samo od 8 do 10. Ker je pa mestni preskrbovalni urad dobil za razdelitev med najpotrebnejše bolnike samo 2000 kg bele moke, je tudi mestni fizikat primoran, da to moko razdeli samo med najbolj potrebne, res na prebavnih organih hudo bolne osebe. Tudi nad 70 let slare osebe bodo dobile be'o moko samo, če bo njihova bolezen dokazano hujšega značaja. Vse osebe, ki so že prejšnji mesec dobile krušne karte, ter mislijo, da so tudi sedaj še upravičene za dodatne karte, naj seboj prineso odrezke dodatnih kart prejšnjega meseca.
1 Zveza akademsko izobraženih žena, sekcija v Ljubljani, sporoča, da napovedanega občnega zbora ne bo, ker ga je bilo treba odložiti na poznejši čas. Prav tako do nadaljnjega ne bo članskih sestankov in .jezikovnih tečajev. Ponovni začetek tečajev in sestankov bo. objavljen v dnevnikih. Odbor.
1 Morske in domače ribe dražje. Prodaja morskih rib na ljubljanskem ribjem trgu ob petkih je zelo reducirana. Dovoz je minimalen. Vpliv na to imajo najrazličnejše okolnosti. Trg je bil včeraj z morskimi ribami slabo založen. Vsega je bilo na Irgu do 40 kg teh rib. Cene so se močno dvignile. Na izbiro je bilo na trgu nekaj sardelic, ki so bile po 22 din kg, svoj čas jio 8 do 12 din Boljše in finejše morske ribe so dosegle ceno 50 do G0 din kg. Skuše, ki jih je bilo malo. so bile po 45 do 50 din kg. Cene sladkovodnim ribam so so prav tako dvignile. Domače postrvi so sedaj po 45 din kg, ki so bile poprej po 40 din, ščuke so sedaj že po 28 din kg, poprej po 20 din. Zanimanje za ribe je bilo včeraj prav malenkostno. Sladkovodnih rib je bila večja množina na izbiro.
1 Ukradeno rezervno gumijasto kolo. Soprogi Irgovra Pavli Malavašičevi je bilo v četrtek med 19. in 21. uro ukradeno zadaj z osebnega avtomobila 2500 din vredno rezervno gumijasto kolo. Avlo jo slal pred hišo šl. 2 v Gajevi ulici. Lastnica
Je določila 500 din nagrade onemu, ki izsledi in naznani tatu.
I V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri
frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več ua Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
I Izpred malega ku/.enskega senata. Mali kazenski senat j>od predsedstvom s. o. s. dr. Julija Fellaherja jo včeraj obravnaval manjše tatvine iu druge zločine. Na šest mesecev strogega zapora je bil obsojen neki elektroinonter Tone D., ki je več mesecev izmikal denar iz zaklenjene blagajne trgovcu Antonu Prelogu in mu iz skladišča odnašal najrazličnojše pisarniške potrebščine. Posebno se je spravil na nalivna peresa, ki jih Je mnogo pokradel. Trgovcu Prelogu ie iz blagajne po njegovem zatrdilu odnesel 10.500 din gotovine in razno blago v vrednosti 2450 din Obtoženec je vse priznal, samo je zatrjeval, da je ukradel cclotno le do 5000 din gotovine.
1 čistilno kopališče OUZD-a v Ljubljani je do preklica odprto samo od 8 do 12 in od 14 do 18.
1 še vedno se nnjdcjo »prijatelji« tujih koles. Moško kolo znamke »Valy« je odpeljal neznan storilec Killcrju Adolfu izpred restavracije Slamič nn Gosposvetski cesti. Marinkovič Matija pa pogreša svoje kolo znamke »Viktorija«.
I Okraden akademik. Veterni jopič iz balonske svile s jintentniin znpiračein in lejK) ovratno ruto iz modre svile z belimi pikami je spretno izmaknil akademiku Francu Kranerju neznan tat.
Gledališče
Drama: Sobota, 5. aprila: TŠesto nadstropje.« Red B. — Nedelja, 6. aprila: »Severna lisica.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Sobota, 5. aprila: »Tri stare škatle.« Red A. — Nedelja, 6. aprila: »Rusalka.« Izven. Znižaue cene od 30 din navzdol.
Radio Ljubljana
Sobota, 5. aprila: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Hitro hitro mine čas, če venček plošč zabava čas —■ 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.20 Hitro hitro mine čas, če venček plošč zabava vas — 14 Poročila — 17 Otroška ura: Pavlihovi muzikantje. — Nastop Pavlihove odra (prenos iz velikega studia) — 17.30 Med igračami (plošče) — 17.50 Radioprogram — 18 Orgelski koncert (g. prof. Mafija Tome) — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Plošče — 19 40 Žrebanje nagrad za razpis med objavami — 20 Zunanje-politični pregled (g. dr. Al. Kuhar) — 20 »Lepa si jiomlad zelena« — Vrsta prizorov, ki jih napisal Mirko Gjubič, izvajajo člani Radijske igralske družine. Vmes nekaj plošč — 22 Nafiovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester.
Drugi programi
Sobota, 5. aprila: Belgrad: 21.10 Zabavni kon-cest; Zagreb: 20.30 Zbori; Beroiniinster: 19.15 Koncert iz dobrih starih časov; Bratislava: 19.40 Lahka glasba; Budimpešta: 19.20 Narodne pesmi; Praga: 19.30 Vesel program; Italijanske postaje: 20.30 Orkestralni koncert; Sofija: 21 Filmska in operetna glasba glasba; Solten3: 20 Fantazija; Švedske postaje; 21 Zbor.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUB, YUB (49.18 m ): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.50 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo ima v soboto od osmih zvečer do ponedeljka do osmih zjutraj mostna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pleteršui-kova ulica 13, telefon št. 4704.
Lekarne
Nočno službo imajo: mr. Sušnik, Marijin trg št. 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinc ded., Rimska c. 31.
Napad na zastopnika Delavske zborn ce
Kranj, 4. aprila.
V podjetju obutve Prešerna Ivana v Kranju se je delavstvo lansko leto organiziralo v Zvezi združenih delavcev z namenom, da bi si izboljšalo svoj položaj, ki je zelo težak. Že lansko loto je začela Zveza združenih delavcev akcijo za sklenitev kolektivne pogodbe, toda zaradi trdovratnosti podjetja, ki ni hotelo razumeti upravičenih delavskih zahtev, ki jih je stavila organizacija ZZD, ni prišlo do poravnave spora.
Ta zadeva se je nekoliko odložila v prepričanju, da se bo našel način sporazuma, s katerim oi bili obe stranki zadovoljili. Toda žal smo se motili, kakor dokazuje zadnji postopek g. Prešerna dne 3. aprila t. 1. Pretekli teden je najavila Zveza združenih delavcev podjetju Prešeren Ivan v Kranju prihod svojega zastopnika strokovnega tajnika v osebi Zormana Rudolf^, ki je istočasno zastopal tudi Delavsko zbornico. Takoj po prihodu uradnega zastopnika, ki se je javil v pisarni podjetja in se predstavil, je izrazil željo, da želi govoriti z g. šefom o ureditvi spora, ki je še iz lanskega leta. Nameščenka, ki so je nahajala v pisarni, jo odgovorila, da je g. šef tako bolan, da ne more sprejeti nobene stranke. Ko se zastopnik Delavske zbornice in ZZD ni dal tako na kratko odpraviti, je med tem časom prišel v pisarno že sam g. šef Prešeren Ko je zastopnik DZ IN ZZD opazil g. šefa, je takoj vljudno stopil k njemu in se mu hotel predstaviti. Ko mu .je povedal, kaj zastopa, ga je nahrulil, da on ne pozna v svojem podjetju organizacije in da v njegovem podjetju ni noben delavec organiziran, kakor tudi, da imenovani zastopnik nima kaj iskati v njegovem podjetju. Po prizadevanju zastopnika delavstva, da hi le ugodno . rešil spor z g. Prešernom, se je ta tako spozabil, da je zastopniku pokazal vrata in mu grozil, da ga bo zagnal skozi nje Ker zastopnik ni bil vajen takega občevanja, se je še nekoliko časa obotavl jal, v tem času pa je že prikipela jeza g. Prešerna tako visoko, da se je spozabil in sam osebno fizično začel obdelavati zastopnika delavstva. Istočasno je dal poklicati še svojega sina in še nekoga in jima zapovedal, naj ga postavita skozi vrata, kar se je tudi zgodilo.
Ta dogodek nai bo merilo, koliko mora delavstvo prestati v takem podjetju, kjer se še nad uradnimi osebami predrznejo tako znašati Upamo, da bo oblast že znala predpisati učinkovita zdravila za g Prešerna, ki noče poznati splošnega državnega zakona, da ne govorimo o socialnih zakonih, katerih tako podjetje sploh ne prizna. Upamo, da 1 bo tudi g. Prešeren prisiljen upoštevati jugoslovanske zakone,
Sevnica ob Savi
Za radi razmer odpadejo vse predstave Pasiio-na. Ko ga bomo igrali, vas bomo obvestili.
6fw. 70.
»SLOVENEC«, sobola, 5. aprila 1941.
I boljše predmete prizanesljivo-r | navadne temeljito
Nj. Vel. kralj Peter IL odzdravita častni četi pred saborno cerkvijo v Belgradu.
Treznostni teden:
Kaj je z abstinenco?
Pri delu za treznost igra veliko vlogo popolna zdržnost orl alkoholnih pijač: abstinenca. Ta pa je mnogim kamen spotike ali stvar posmeha. Ali je abstinenca res tako neumna ali nepotrebna? Nerazumljivo je, kako da mnogi ljudje abstinence ne morejo razumeti. To je dokaz, da o tej reči prav nič ne mislijo. Kajti upravičenost abstincnce je jasna kot beli dan.
Najprej bodi povedano, da abstinenca ni zrasla na slovenskih tleh. Bila je na naša tla le presajena; povzeta po drugih narodih. Skoraj vse moderno delo za treznost sloni na abstinenci. Voditelji tega gibanja pri vseh narodih trdijo, da skušnja nas uči, da se s samim priporočanjem zmernosti ne doseže nič. Zmernost je preveč nedoločen pojem, s tem ne prideš alkoholizmu do živega. Edino popolna zdržnost mu vreze v meso, da ga zaboli. »Zmernost« ga samo boža.
Zato pa je pri nas alkoholizem tako zakričal, ko je nastopila abstinenca, ker se je čutil ogroženega. Kaj, da bi se alkohol ne smel piti? Kdo to pravi? To so norci, heretiki, krivovercil
Abstinenca je upor in odpor zoper siljenje k pijači in zoper pivske navade. Tiste navade, ki narejajo pijance. Zakaj nastajajo pijanci? Zalo, ker je taka navada, da se pije ob vsaki priliki in nepriliki. In zato, ker se s pijačo toliko sili: Moraš piti, če ne, nisva prijatelja! Pijancev bi ne bilo, ko bi ne bilo navade in sile, da se mora in mora piti. Ta sila k pijači ni nikaka prava gostoljubnost, ampak saniol jubnost, je neolikanost in neotesanost. Nobena sila ni mila. Abstinenca pa se tej sili in tem navadam, tej tiraniji alkoholizma, po robu postavi: Ne bošl Svobodo hočem 1
Čisto preprosta zdrava pamet pove, da je abstinenca najboljše orožje v boju zoper alkoholizem. Vsaka stvar se najbolje pobija z njenim nasprotjem. Mraz z gorkoto, gorkota z mrazom. Vrelega kropa ne boš hladil z mlačno vodo, ampak z mrzlo. In čim bolj je mrzla, tem bolj boš svoj namen dosegel. To je tako jamo kakor: 1—1 =0, In tega ljudje ne morejo razumeti! Iz tega je razvidno, kako alkohol ljudi oslepi in kako si je ljudi za-sužnil, da kdor se mu ae ukloni, tega hoče ukloniti on.
^ Posebno čudno je, ?e ljudje, ki hočejo biti krščanski, abstinence ne, morejo ali nočejo razumeti. Kaj ni najpriprostejši nauk naše vere: Kateri koli ugodnosti se radovoljno odpoveš, boš dobil stoterno povrnjeno?! Da kristjani tega ne morejo razumeti, je dokaz, kako je naše krščanstvo le preveč zgolj Vitanje, formalno. Bistva in duha krščanstva, ki je ljubezen in zatajevanje, ne poznamo, vsaj dosti ne poznamo. Zato naše krščanstvo nima potrebne moči in vpliva.
Ali ni torej abstinenca upravičena in pametna?
S tem pa nikakor ni rečeno, da mora vsak človek biti abstinent. In ni rečeno, da je vino kaj samo na sebi slabega. Vino je poštena stvar, ne-zmernost pa je nepoštena tn grda. Abstinenca ni orožje zoper vino, ampak zoper nezmernost. Po pameti vino piti nihče ne brani in nihče ne graja, nikomur ne oponaša. Vinogradi so tu, trta raste, s tem je treba računati, sad se mora nekam spraviti. Vprašanje seveda je, če je toliko vinogradov res treba, in drugo vprašanje: če se sad trte ne da tudi kako drugače porabiti. Neki gospod, ki je bil celo leto v Palestini, nam pove, da tam skoraj vse grozdje pojedo, porabijo kot jed. Pri nas se pa ljudem zdi škoda grozdje jesti; piti pa se sme do nezavesti! Koliko bo še dela, preden se bodo ljudem te neumnosti iz glave izbile I
V	takih slučajih je treba odločno nastopiti
Maribor, 3. aprila
V	dnevnem časopisju je bilo že objavljeno, da so nekatere tvrdke zaradi sedanjih izrednih razmer in večjih vojaških vpoklicev popolnoma prenehale z delom. Ti tovarni sta Erlich in Zora kakor tudi še nekatere druge. Iz Maribora je bilo obenem javljeno, da je v obeh tovarnah ostalo še toliko strokovnjakov, da bi se delo lahko nadaljevalo. Javnost se zaradi tega začudeno sprašuje, zakaj se z delom ne nadaljuje.
Ker ima gosp. minister za trgovino in industrijo pooblastilo, da dostavi takim podjetjem komisarje, smatra javnost za nujno potrebo, da se ti komisarji čimprej postavijo. Ako podjetniki z delom nočejo nadaljevati, naj se jih k temu prisili; upoštevati je namreč treba, da so bile v teh podjetjih zaposlene v večjem številu tudi ženske, ki jih vojaška oblast ni pozvala in so zaslužka v današnjih težkih časih zelo potrebne. Delavstvo se zaradi takega postopanja podjetnikov, katerih mnogi tudi niso slovehske narodnosti, upravičeno razburja in pričakuje, da je ustavitev obratov samo prehodnega značaja. Obenem pa delavstvo naproša oblast, naj upošteva tudi v nacionalnem oziru važnost našega obmejnega Maribora in da nemudoma pokrene vse potrebno, da se delavske koristi obvarujejo in zaščitijo.
Kdo pa naj bo abstinent?
1.	Vsa mladina. Čim dalj, tem bolje. Najmanj seveda do 14. leta. A čim dalj bo proč od alkohola, tem bolje zanjo.
2.	Alkoholiki, ki se hočejo svoje bolezni ozdraviti. Zanjo je popolna zdržnost edina rešitev. Takemu človeku je lažje nič piti kakor malo piti. Ako ni bolezen že v prehudem stadiju — kakor pri jetiki — je bolnik še ozdravljiv. Pregovor: »pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne«, ne velja več; marveč: pijanec se spreobrne, kadar postane abstinent. Po nekaterih drugih deželah imajo v treznostnih organizacijah celo vrsto rešenih pijancev, abstinentov. Pri nas, žal, zdravljenja teh bolnikov še skoraj ne poznamo.
3.	Borci zoper alkoholizem. Sami morajo pokazali, da se brez alkohola da čisto dobro živeti, potem šele morejo zahtevati od drugih, da se ga zdržujejo.
4.	Prav bi bilo, da bi bili abstinenti tudi vsi, ki imajo kake odgovorne službe, pri katerih je alkohol nevaren. Koliko prometnih nesreč se zgodi ravno zaradi preveč zaužitega alkohola! Včeraj sta jo dva pošteno skupila v Št. Vidu.
O abstinenci bi se dalo še marsikaj reči. A upamo, da to kratko pojasnilo pametnim ljudem zadošča, da vedo, kako jim je o abstinenci soditi. Čas bi že bil, da bi zabavljanje abstinenci in abstinentom utihnilo. Zabaljati jim ali smešiti jih, je nerazsodno, neolikano in nekrščansko.
Svoboda! Kdor pije po pameti, mu ga Bog blagoslovi! Za tiste pa, ki ga nočejo, pa še vedno velja znana pesmica, menda Krekova:
Napij se iz studenca, živela abstinenca 1
čisti
Ke širite neutemeljenih govoric
Mestno poglavarstvo razglaša: »Ne razširjajte razburljivih in neutemeljenih govoric in ne prisluškujte takim, temveč jih energično zavračajte. Raznašnlce takih govoric naznanite brezpogojno policijskim oblastem, ker je razširjanje takih govoric kaznivo!
Zu vznemirjanje ni razloga. Bodite mirni in opravljajte mirno in dostojno svoje tekoče posle. Ne begajte sebe in someščanov z nepotrebnim in nedovoljenim zapuščanjem domov in prenašanjem svojih stvari, ker bi to utegnilo imeti škodljive posledice za javni red in mir.
Bodite v resnih časih resni in disciplinirani!	Župan — dr. Vor.šič Alojzij. *
c »Marihorer Zeitung« in poročila tujega radija. Veliko začudenje vzbuja v krogih naše nemške manjšine in med Slovenci zadržanje nemškega dnevnika v Mariboru »Marihorer Zeitung«. Kakor znano, so širile tuje radijske postaje o razmerah v Sloveniji tako goroslasno laži. da je proti temu nastopil zelo energično član vodilnih Nemcev v Celju g. dr. Riebl ter jih zavrnil, v ko-likor se tičejo ta poročila celjskih Nemcev, (ilede poročil, ki so bila v zvezi z Mariborom, pa dosedaj ni bilo od strani voditeljev mariborskih Nemcev nobene zavrnitve, četudi so ta poročila še gorostasnejša, kakor so glede Celja. Pričakovali hI da ho nemški dnevnik »Marihorer Zeitung« to Inžnjivo poročanje energično zavrnil, toda dosedaj smo zaman prelistavali zadnje številke. Uredništvo »Marihorer Zeitung« je prinašalo samo ofi-cijelne demantije, ki so jih izdale naše oblasti, ni pa niti z besedico pokazalo, da bi na lastno iniciativo zavrnilo tujo propagando. Gotovo bi takšen korak »Marihorer Zeitung« ugodno vplival tudi v tujini na vsebino taniošnje radijske propagande, saj se >Maril)orer Zeitung« tudi onstran moje mnogo čita in zelo upošteva. »Marihorer Zeitung« hi torej izvršila važno patriotično delo, če bi iz lastnega nagiba zavrnila lažno poročanje tujega radija. Pričakovati bi bilo to že zaradi tega, ker jo lastnik lista Slovenec, in tudi člani uredništva se prištevajo slovenski narodnosti.
c Koncert na klavirju, določen za 8. april, jo odložen.
c Zdravniške dežurno službo za člane OUZD ima v nedeljo dr. Čerin Josip, Prešernova 1.
c Osebna vest. O. Slavko Mihelčič, suplent nn drž. učiteljišču v Ljubljani, je opravil profesorski izpit z odličnim uspehom. Čestitamo!
c 10.00(1 kg moke je oblast odvzela proti plačilu neki osebi v Celju. Moko bo dala oblast v promet krajevni prehrani.
c Prehranjevalni urad v Celju je preselil svoje uradne prostore nasproti dosedanjih prostorov v sobo št. 5, levo.
c Kah v Savinjski dolini. Gomilski in vrnn-ski šahisti so odigrali lt partij. Od teh so jih dobili Vrančani 6 in pol, Gomilčani pn 4 in pol.
c Pri laški pošti je prijavljenih 115 radijskih aparatov.
c Avtobusna zveza Celje—Sv. Peter pod Sv. Gorami jc do nadaljnega ukinjena.
Sntri na pre^i
Maribor, 4. aprila.
Tragična smrtna nesreča se je pripetila med postajama Poljčane—Slov. Bistrica. Pri popravljanju proge je bil zaposlen 42 letni progovni delavec Franc Urlep. Najbrž je preslišal signal prihajajočega vlaka, ki je prišel skozi tunel. Vlak ga je zalotil pri delti sredi tira ter ga zagrabi! in na niestu usmrtil. Vlakovodja je vlak takoj ustavil in ukrenil vse potrebno ter je z desetminutno zamudo prispel na postajo Slov. Bistrica. Ta smrtna nesreča je zgolj nesrečni primer. Urlep je bil zaposlen kot delavec 4. sekcije za vzdrževanje proge.
Moško perilo po meri
ceneno in solidno izdelujem ter imam tudi veliko zalogo. Ivan DaltK, Gosposka ul. 24
m Nepotrebno razburjanje. Neodgovorna propaganda je razširila gorostasne laži, da bo deca, ki se nahaja v mestnih dnevnih zavetiščih, evakuirana brez vednosti staršev. Med starši je zaradi tega nastala razumljiva razburjenost in so zahtevali, da se jim otroci vrnejo. Mestna občina tem potom obvešča prizadete starše, da bi v primeru potrebe bili o tem pravočasno obveščeni in da se brez njihovega pristanka otroci ne bi odstranili. Kolikor se nahajajo otroci v mestnih zavodih, so staršem vsak čas na razpolago, o čemer so bila upraviteljstva obveščena.
m Iz orožniške službe. Za vodnika drugega voda pri mariborski orožniški četi je imenovan rez. pešadijski podporočnik Drapšina Svetislav.
nt Zborovanje vojnih žrtev. V Slovenski Bistrici se je vršil v tamkajšnjih kinoprostorih lepo uspel občni zbor krajevnega odbora vojnih invalidov. Občni zbor je vodil zastopnik oblastnega zbora iz Ljubljane g. Franc Preša. Navzoča sta bila tudi delegata iz Maribora gg. Franjo Geč in Martin Pravdič. O poslovanju je poročal predsednik g. Repnik; iz poročila je razvidno, da šteje tamkajšnji krajevni od')or 190 članov in članic. Blagajniško poročilo izkazuje 800"> din dohodkov in 0466 izdatkov. Občni zbor je sklenil, da ustnnovi zdravstveno zadiugo, ki bo marsikateri vojni žrtvi v veliko socialno pomoč. Z malenkostno članarino, mesečno 5 din, bodo imele vojne žrlve brezplačnega zdravnika in zdravila. Končno je bilo sklenjeno, da se krajevni odbor v Slov. Bistrici priključi okrajnemu odboru v Mariboru, kakor to predvidevajo pravila. Do preklica pa se bodo uradne ure vršile vsako nedeljo dopoldne v Slovenski Bistrici.
tli Z Abrahnmom se je srečal. Priljubljeni podravnatelj Ptitnika v Mariboru g. Aleksander Pfeifer obhaja danes petdesetletnico rojstva. Kako lepo jih nosi in prav nič jih ne čuti. Vedno deloven v službi, najde še vedno časa in volje za udejstvovanje v raznih dobrodelnih društvih. Izredno odkrito tovarištvo in vedno dobra volja so vrline,
ki so mu prinesle mnogo prijateljev. Še na mnoga zdrava leta!
m Zdravniška dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojcem vrši v neodložljivih primerih in odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, dne 6. aprila g. dr. Josip Vrtovcc, Kneza Koclja ulica 2.
m Opozarjamo na oglas v oglasnem delu »šoferje sprejmemo«.
m Kaj ljudje vse izgubijo. Na Koroški cesti je nek trgovski pomočnik našel pred hišo, v kateri stanuje, dva zastavna listka, glaseča se na ime \VeLsbacher.
m Neverjeten primer surovosti se je pripetil na živilskem trgu pri neki mesarski stojnici. Okoli mesarskih stojnic, se pojavljajo zelo rado psi, ki pobirajo kosli. Tako se je pod neko mesarsko stojnico pojavil majhen bel psiček. Mesarski vajenec 17 letni Karel Krajnc pa je, namesto da bi psa odgnal, ga dvakrat zabodel, da je ubogo ščene začelo hudo krvaveti in cviliti. V bližini nahajo-
š« so na svetu ljudje, ki nimajo skrbi. Zakonska dvojica iz Los Angelesa se jc h svojim prijateljem vkrcala v Kaliforniji na kitajsko džunko, ki je 13 m dolga ter ima le jadra, da okoli Amerike nnliiin v \ew Vork Slika nam kagn ujovn srečne trojice od mesta Lobos do Tierra v Peruju.
joči se pasuntje so se nad surovostjo t«'ga vajenftka močno zgražali. Upajmo, da ne bo ušel zasluženi kazni.
in Ukradeno in najdeno kolo. Trgovski pomočnik Aleksander Veršič je prijavil na policiji, du mu je nekdo ukradel izpred trgovine, v kateri jo uslužben, kolo v vrednosti 1000 din. Pri prijavi je navedel, da sumi tatvine nekega 18 letnega fanta, ki se skoraj stalno potika pred trgovino. V poznih nočnih tirali pa je pri svojem kontrolnem obhodu policijski nadzornik našel ravno pred isto trgovino kolo, ki je bilo ukradeno. Najbrž se je tat premislil in kolo v nočnem času, lako da ni nihče opazil, pripeljal nazaj.
m Čigava je torba? Dijak Pavle GolmajT je našel pred stolnico na Slomškovem trgu pleteno ročno torbo, v kateri so se nahajale Iri oljnate slike, tri brušena stekla in še druge malenkosti. Predmeti se nahajajo na policiji.
ni Hišnim zasačila tatu. Hišnica Jera Trojn^r z Meljske ceste je prijavila policiji nekega 50 letnega delavca, ki je ukradel iz skladišča firme Rosenberg vrečo v vrednosti 40 din. Opozorila je nato nekega drugega, tam zaposlenega delavca, ki je talu vrečo odvzel, ona pa je odšla na policijo in ga prijavila.
m Pred pojasnitvijo zagonetne smrti. Oblastva so dobila prijavo, kako je neki posestnik iz Ribniškega sela, ki je umrl konec letu 1930. v mariborski bolnišnici, hudo se pritoževal pri svojih sosedih in znancih, da mu doma segajo po življenju ter ga pretepajo relo s sekiro. Nič manj kot 33 prič se je prijavilo oblastvom, ki lw>do izpovedale obremenilno za svojce o niučeniški smrti pokojnega.
Občni zbor Tujsko - prometne zveze v L;ubljani
Ljubljana, 4. apr,
Tujskoprometna zveza v Ljubljani, katere delokrog obsega kraje nekdanje ljubljanske oblasti, je danes na svojem reduem občnem zboru polagala račun in letno bilanco o svojem delovanju, o tujskoprometni propagandi in nje uspehih, kakor tudi o stanju tujskega prometa v naših krajih. Razveseljivo je kljub viharnim časom dejstvo, da sta začeli obe zvezi v Ljubljani in Mariboru izdajati z marcem mesecem »Tujskoprometni Vestnik za Slovenijo«, ki je v prvi številki objavil prav zanimive članke o tu|skem prometu in obširne statistične podatke za tujski promet. Današnji občni zbor se je pričel ob 10.30 dopoldne in je trajal dobro uro. Navzoči so bili mnogi zastopniki tujsko-prometnih organizacij in društev iz raznih mest in letoviških krajev, zastopana so bila tudi društva, ki so bila v tesnih stikih z razvojem našega tujskega prometa. Tujskoprometna zveza v Mariboru je pozdravila v posebnem dopisu občni zbor, želeč ljubljanski zvezi najlepše uspehe.
Predsednik ljubljanske Tujskoprometne z vere dr. Fran Ratej je najprej iskreno pozdravil zastopnike lokalnih oblasti, tako zastopnika ban. uprave dr. Alojzija Trstenjaka, načelnika oddelka za trgovino in obrt, dalje g. Josipa Westra kot pooblaščenega zastopnika mestnega župana, in zastopnike tiska. Občni zbor je z odobravanjem sprejel od predsednika predlagano vdanostno brzojavko Nj. Ve!, kralju Petru II.
G. Ciril Majcen je kot zastopnik Trgovinsko-industrijske zbornice in kot predsednik Združenj gostinskih organizacij v Sloveniji pozdravil občni zbor v imenu zadržanega predsednika Zbornice g. Karla čeča, zatrjujoč, da bo Zbornica ostala vedno Tuiskoprometni zvezi naklonjena in pripravljena sodelovati pri organizaciji tujskega prometa v naših krajih. G. Josip Wester jc pozdravil občni zbor v imenu župana dr. Adlešiča, naglašujoč, da bo občina vedno pripravljena tesno sodelovati z Zvezo. V imenu g. bana je pozdravil občni zbor načelnik banske uprave dr. Alojzij Trstenjak.
Predsednik Zveze dr Ratej je nato poda! kratko, pregledno in zgoščeno poročilo o staniu našega tujskega prometa v preteklem letu 1940, ki jc bilo za to panogo narodnega gospodarstva kritično. Podrobne podatke o tujskem prometu smo že objavili po tiskani brošuri, ki jo je bila izdala Zveza za občni zbor. V prvi vrsti se je predsednik najtopleje zahvalil banski upravi, mestni občini in Zbornici za trgovino in industrijo za veliko podporo, ki so jo naklonile te korporacije Zvezi v minulem letu.
Namesto zadržanega predsedniku nadzorstvenega odbora g Frana Rusa je predlagal g. Josip NVester razrešnico sedanji upravi Zveze, ki je bila soglasno sprejeta in odboru izrečena zaupnica.
Predsednik Zveze dr. Fran Ratej je nato kratko poročal o reorganizaciji tujskega prometa ▼ Sloveniji in državi Potreba je, da dostikrat nastopalo tujskoprometne organizacije v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani enotno in skupno. Zveza je doslej gojila dobre stike s sličnimi organizacijami v državi. Na Hrvatskem je ustanovljena »Zajednica turističkih saveza banovine Hrvatske«. Ustanovljena je tudi »Zajednica srpskih turističkih organizacija«, to je »Zajednica tujskoprometnih zvez«. Ker je na vidiku tudi preureditev »Putnika«, je potrebno, da se določi stališče Zvez do vseh teh vprašanj. Potrebna je v prvi vrsti delna sprememba Zvezinih pravil. Skupno upravo Zajednice v Sloveniji naj bi tvorili upravi obeh Zvez v Ljubljani in Mariboru.
Občni zbor je dalje odobril in spreie! Zvezin proračun za leto 1941. Ta izkazuje za tujskopro-metno propagando do 152.000 din izdatkov, ki se razdele na posamezna področja in kraje.
Občni zbor je naposled sprejel kratko resolucijo s predlogi na bansko upravo, ki se nana«aio:
1)	da se ali ustanovi pri tehničnem oddelku banske uprave poseben referat o tuiskem prometu, ali pa dodeli tujskoprometnemu referatu trgovinskega oddelka po potrebi tudi več inženirjev in arhitektov za vprašanja izdelave regulacijskih načrtov, namenjenih za tujskoprometne kraje, kopališča in letovišča;
2)	najetje primernega posojila za postopno izvršitev regulacijskih načrtov za omenjene kraie, v kolikor ni mogoče krili izdatkov za te načrte iz rednih sredstev banovinskega proračuna. Višina dolgoročnega posojila naj se ugotovi pri sestavi programa za tozadevno načrtno delo in se znesek posoiila vnese v bodoči proračun banovine;
3)	da se naroči tudi občinam, v katerih (*»• delujejo tuiskoprometne organizacije, od strani
• nske uprave, da to občine določijo v pruračuniii primerne podpore in prispevke za tujski promet, j
Stran Q
>SLOVENECt, sobota, 5. aprila 1911
Stev. 79.
V 5 urah iz Pariza v New York
To se sliši sicer precej malo verjelno, utegne pa vendarle postati gola resnica morda že kmalu po sedanji vojni. Poročajo namreč, da že izdelujejo nekako raketno letalo, ki bi z naglico 1000 kilometrov na uro moglo v petih urah preleteli velikansko razdaljo med Puizom in Newyorkoin. To letalo so baje že preskušali.
Izdelal ga je Francoz lične Lorin, ki pa je bil do skrajnosti skromen kakor so navadno vsi taki učenjaki. To dinamično letalo izdelujejo v Italiji. 7. njim bo v moderni letalski industriji nastala prava revolucija Lorin je bil kot inženir v službi v tovarnah pariško transportne družbe. Kot tak je najprej iznašel avtomatično izdajanje voznih listkov, ki jih imajo zdaj pariški sprevodniki cestne železnice.
Več let pa je delal, da bi iznašel raketno letalo. Ko se mu je izum posrečil, ga je takoj ponudil francoski vladi, katera pa ga je premalo cenila in se zanj premalo brigala. Bolj so se za nje-go izum zanimali tujezenici, zlasti tuji strokovnjaki. Veliki ameriški učenjak Oktave Charnute so je nalašč zato pripeljal iz Newyorka v Pariz, da bi si ogledal la izum francoskega inženirja. Tudi Italija se jo živahno zanimala za ta izum. I Lorin je umrl leta 1933, šele 55 let star, ne da bi I
bil od strani svoje domovine doživel kako priznanje za svoj izum in ne da bi bil doživel njegovo priznanje.
Zdaj pa poročajo iz Italije, da so začeli Italijani porabljali novo letalo brez vijakov. To letalo jo enokrovnik, ves iz kovine. Te dni so ga zelo uspešno preskušali. Tehta menda kake štiri tone ter ima tako kabino, v kateri se človek lahko vozi tudi v stratosfero Krmilo je prav tako narejeno kakor pri navadnih letalih, ima pa še vzvod, ki z njim regulira porabo plina. To letalo bodo mogli tudi v serijah izdelovati. H hitrostjo 1000 kilometrov na uro se lahko dvigne. 15.000 metrov visoko. Njegova posebnost je, da nima nobenih vijakov ter da energija propelorja služi normalnemu motorju, ki se tako hrani s svojo silo. Iznajditelj Francoz Lorin je bil pred svojo smrtjo deležen priznanja italijanskega letalskega strokovnjaka generala Crocca, ki je iznaditelju pisal priznaval-no in prisrčno pismo.
Zdaj so se uresničile iznajditeljeve sanje, ali se vsaj kmalu bodo: Ni več daleč čas, ko boš po zajtrku sedel v Ljubljani v to letalo, pa boš obedoval v Ne\vyorku, večerjal pa spet v Ljubljani. Povemo pa ti, da boš kaj takega zmogel enkrat l'o vojni, če boš imel dovolj denarja seveda.
Profesor ss
8000 km ki pa je
Italijanski listi poročajo iz Milana o čudni potegavščini, ki je njena žrtev postal velik italijanski učenjak S. V Milanu sta se namreč s palicami na cesti obdelovala dva sloveča italijanska učenjaka, ki njiju imeni slovita daleč po svetu. Zuto listi tudi ne poročajo polnih imen, marveč le pišejo le začetne črke. Ta pretep je namreč obravnavalo milansko sodišče ter je imelo priliko pogledati malo v predzgodovi-no tega pretepa. Zadeva sc je namreč tako-le raz\ijala:
Profesor S. je velik strokovnjak in poznavalec provencalske književnosti ter jezika, ki so v njeni trubadurji prepevali svoje nežne pesmi v 11. in l_\ stoletju tamkaj na Francoskem. Profesor S. je o teh viteških pesmih in jeziku izdal več knjig, ki so bile deležne priznanja vseh svetovnih učenjakov. Nekega dne — bilo je pred neka j leti — pa je prosefor S. dobil iz Brazilije, in sicer i/ nekega manjšega mesteca v notranjosti brazilske republike, drobno pisemce. Učeni procfsor sc je spočetka namrdnil, ko je videl, da je to ženska pisava in da je v pismu podpisana dijakinja Juanita Jifcro. Ko pa je pismo prebral, se je začudil, ko je videl, da tista dijakinja precej \e o pro-vcnsalski literaturi in trubadurskein jeziku, ki je profesor zanj ves gorel. Dijakinja je v svojem pismu profesorju 8. izražala svoje veliko občudovanje za njegova učena dela o tem lepem jeziku in njegovi nežni literaturi. Profesor je kajpada takoj sedel in dijakinji odgovoril. nakar se jc razvila korespondenca, ki jc trajala nekako 2 leti. Spočetka sta sj pisarila lc bolj znanstvene zadeve, nakar sta postala v pismih /p bolj osebna. Brazilska gospodična jc v svojih pismih kazala vedno večje znanje tru-bnffiirske literature in pisma so postajala vedno bolj prisrčna. Nazadnje je profesor gospodično poprosil, naj mu pošlje svojo sliko.
Čez dalj ča«a je iz Brazilije prišlo spet novo pisemce, ki mu je bila priložena slika krasne mlade gospodične, zraven pa so bili nežni trubadurski verzi. Profesor S. je bil zdaj še bolj zaljubljen. V pismu jc bil tudi verz iz stare trubadurske literature, kjer gosjiodična vabi svojega izvoljenca, naj pride po njo. Profesor je bil takoj pripravljen in se je odpravil na dolgo popotovanje v Brazilijo po svojo izvoljen ko.
Iz Milana v Brazilijo jc dolga pot. pa tudi v Braziliji je bilo treba prepotovati dolgo pot. prcdcu je prišel v tisto mestece, kjer živi krasna gospodična Juanita Jifero. Nekega dne je bil^ tam. Stopil jc na pošto ter povprašal za poštni predal, ki je nanj pod njenim imenom pošiljal svoja pisma. Na pošti so mu povedali, da jc poštni predal za gospodično Juanito |i-fe ro najet, da pa siccr gos[>odične s tem imenom v mestu ne poznajo. Profesor je bil pa potrpežljiv ter je čakal do večera pri poštnem predalu. Zvečer je prišel tja starejši gospod ter izpraznil tisti predal. Profesor S. ga jc seveda takoj nagovoril ter povprašal, ali on prihaja po pisma za gospodično Juanito. Gospodu profesorju je kratko povedal, da on jemlje pisma na to inte. Nato je profesor silil vanj, naj mu pove. kje prebiva gospodična. Gospod pa je od-majeval z glavo ter ni hotel nič povedati. Ker je pa profesor vedno bolj silil vanj, je neznani gospod — star Brazilec — venilar le povedal, da tiste gospodične ne pozna. Povedal mu jc tudi, da je pred kakima dvema letoma prišel k njemu italijanski gospod, ki mu je dal več denarja ter ga naprosil, naj v ta predal hodi po pisma, ki bi prišla na ime to gospodične trr naj jih pošilja na njegov naslov v Italiji. Prav tako ga jc naprosil, naj bi pisma, ki mu jih bo
daleč pelje p® sploh ni
on pošil jal, pošilja naprej na naslov nek', n profesorja S. v Italiji. Profesor S. je pri teh besedah vzrojil ter povedal, da je on tisti S. Zahteval je. naj mu brazilski gospod pove, na kateri naslov je potem pošiljal njegova pisma. Brazilec pa je bil trdovraten ter dejal, da tega nc sme povedati, ker je to častna zadeva. Razočaran se je profesor S. zdaj vrnil v domovino.
Njegovo ogorčen je je bilo veliko. Ko pa je zadevo še bolj premišljeval, je počasi razumel, da ga je kak njegov tovariš potegnil. V rluliu je prehodil vse svoje znance in na zadnje bil prepričan, da nihče izmed njegovih znancev in tovarišev ne zna toliko o trubaduršoini kakor kolega profesor B. Ta B. se zdaj že celi dve leti norčuje iz njega ter se krohota njegovim pismom, kntere je pisal gospodični Juaniti Jifcro, katere pn nik jer ni. Končno je'še dognal, cla je tista fotografija neke znane in lepe filmske igralke, kar je profesorjevo jezo pognalo do viška, — kdo bi 11111 neki to zameril, ko pa je moral 8000 kilometrov potovati v april.
Ko se je vrnil, je bila njegova prva pot iskat profesorja B. Brž ko gd jc srečal na cesti, ga je napadel s svojo palico, ne cla bi bil profesor B. mogel ziniti le besedice v svojo hrambo. Zato je zadeva prišla pred milanske sodnike in od tod v liste. Sodniki bi zdaj radi dognali, ali je profesor B. res kaj udeležen pri tej zadevi.
Hudi morski valovi so v južni Kaliforniji napravili veliko škodo, ker so poškodovali obrežne hiše in odnesli obrežno promenadno pot.
I
Avtomobilske cisterne vozijo nemškim in italijanskim četam v Libijski puščavi vodo, ki je tam sila dragocena stvar.
Samostani tibetanskih lam dok elektriko
Gla vno mesto visokega Tibeta se imenuje Lhasa, ki je dolga stolelja bila vsakemu tujcu docela zaprta. Tamkaj v svojih skalnatih samostanih žive nekaki menihi, ki jih imenujejo lame. To so pravi vladarji Tibeta. Njihov vrhovni poglavar pa se imenuje dala j lama, katerega za lo imenitno službo pripravljajo že od otroških let. Pomaga mu vrhovni svet vseh lam. ki je prava vlada tibetanske meniške budistične republike. Tibet, ki je bil tujcu zaprt, je bil zaprt tudi vsakršnemu napredku in civilizaciji. Tam so ljudje živeli prav tako, kakor se je živelo pred 1000 in še več leti.
Zdaj pa obeta postati drugače, ker bo v skalnih votlinah tibetanskih menihov zasvetila električna luč. Vrhovni svet lam v Lhasi je namreč sklenil, naj se napelje v njihova stanovanja
elektrika. Rečeno, storjeno. Kmalu nato so lame naročili pri neki angleški tvrdki v Indiji potrebni material za svojo elektrarno. Ni dolgo trajalo, pa je liofca, dolga karavana začela prinašati v Lhaso potrebne stroje in naprave. Tisoči mul in nosačev je po strmih in ozkih stezah nosilo dele razstavljenih strojev, aparate, žarnice in žice, kakor tudi druge potrebšiine, ki so potrebne. Vse to je bilo treba znositi r>o stezah, in sicer 4000 m visoko. Cest namreč visoki Tibet še ne pozna. Samo velikih zabojev je bilo nad 1800 poleg drugih tovorov.
Zdaj torej v Tibetu delajo elektrarno evropski inžeiijerii. Trajalo pa bo seveda, kakor vele, celi dve leti, preden bo tam gori zasvetila električna luč..
Ljudje, ki foia]o jamice v in bradi
licih
Pred nekaj časa je madžarski krinrnalni psiholog dr. Sabestven v znanstvenih časopisih spisal članek, kjer je dokazoval, da jamice v licih in bradi dokazujejo, da so tisti ljudje moralno veliko vredni. Učenjak pravi, da je celih 20 let študiral kriminalne akte iz vsega sveta ter ogledoval podobe vseh hudodelcev, ki so v aktih. Pa je tako dobil prepričanje, da med vsemi hudodelci ni niti enega, ki bi imel jamice v licih aH v bradi. Po dolgoletnem raziskovanju je končno dognal, do so ljudje, ki imajo take jamice, najboljši med vsemi, laki ljudje imajo živahen duh. imajo izrazit čut za pravico, najboljši in usmiljenega srcn. radi pomagajo bližnjemu ter sploh zelo visoko moralno stoje. — Nobeno čudo torej ni. da so ljudje, ko so zvedeli za to učfenjakovo razlago, vsi želeli imeti take jamice, da bi že na zunaj bili
Severna stran angleške kraljevske palače Buckin uhani v Londonu, ki so jo zadele nemške bonih«.
videti plemeniti in dobri. Zato so zdaj bitrlim-peštanski olepševalni saloni polni žensk in moških. ki si dajejo napravljati umetne jamice, da bi umetno dokazali svojo plemenitost.
Ubogi ameriški kadilci
Zaradi blokade zdaj ne trpi le Evropa, marveč tudi Amerika. Amerika je namreč rabila turi' nekaj posebnosti, ki so jih izdelovali lc v F, v repi. 'ded take posebnosti ali speciali-tete sr>arla tudi papir za cigarete, ki so ga Američani uvažali iz Francije, ker tamkaj izdelujejo najboljši papir za cigarcte — tako vsaj trde Američani. Ta papir so izdelovali na Francoskem. tn sicer največ v tistih delih Francije, ki je zdaj zasedena. Izdelovali pa ga niso iz lesa. marveč iz starih cunj. ki so jih ciinjarji pobirali po vsej Franciji. Poprej je Amerika kupovala v Franciji za 150 milijonov francos-skih frankov tega papirja. Zdaj pa iz Francije ta papir več ne prihaja. Zato so v Ameriki sami začeli izdelovati papir za cigarete. Ker pa so za izdelavo takega papirja vsekakor potrebni francoski strokovnjaki, ki pa jih ni, in ker tudi ameriška industrija ne more čez noč začeti izdelovati prav tak papir, se morajo zdaj ameriški cigaretarji posluževati slabšega papirja, ki ga dobivajo za enkrat iz Južne Amerike.
Narobe svet
Medtem ko F.vropi grozi na vseh koncih in krajih lakota, ker zmanjkuje kruha, je pa v ;Wgcntini, v Kanadi in v Združenih državah preveč plenice. V Severni Ameriki je velik del pšenice kar na njivi segnil. Evropa je morala vedno nekaj pšenice za svojo prehrano uvažati iz Amerike. Lansko leto pa je v Evropi bila še posebno slaba letina: lani jc namreč Evropa
c;1
pose
ridclala le milijonov ton pšenice, medtem jo je leto poprej, leta I9">9. pridelala kar
09 mili jonov ton. Pač pa je leta 1940 v Ameriki bila nenavadno dobra letina. Amerika je lani pridelala toliko pšenice preveč, da bi z njo lahko prehranila pol Evrope. Tudi Kanada je imela dobro letino. Ker zdaj pšenice zaradi vojnih razmer ni mogoče prodajati v Evropo, imajo Američani in Kanadci zaradi tega velike težave. \se_žitnice so polne in država mora poseči v svoj žep. da umetno drži ceno pšenice. da nc bi kmetje obubožali Podobno je tudi v Argentini, dasi tam lanska letina ni bila tako dobra.
ŠPORT
Največji lahkoatletski tek skozi Belgrad
Teklo bo 1000 lahkoatletov za pokal predsednika belgrajske občine
Na dan 20. aprila, to je prvi dan pravoslavne Velike noči, bo največji lahkoatletski tek v Belgradu. Nastopilo bo 1000 lahkoatletov, ki se bodo borili za pokal predsednika belgrajske občine. Podobne tekme prirejajo z uspehom že več let v tujih mestih, n. pr. v Parizu, v Berlinu in v Newyorku.
Start tekme je na Kalemegdanu in cilj na novem stadionu SK Jugoslavije, ki bo tudi ta dan svečano otvorjeno. Ta lahkoatletska manifestacija bo hkratu tudi uvodna svečanost ob priliki otvoritve novega športnega štadiona v Belgradu. V okviru te svečanosti bo tudi nogometni turnir, ki se ga bodo udeležili štirje najboljši jugoslovanski klubi: BSK, Hajduk, Jugoslavija in Gradjanski.
V	teku samem bodo sodelovali vsi jugoslovanski verificirani lahkoatleti in 300 gojencev šole za telesntl vzgojo, poleg tega pa lahko sodelujejo tudi neverificirani tekači, oziroma vsi oni, ki se čutijo sposobne, da sodelujejo v tej tekmi.
Športni drobiž
žtžek je povabljen na »Veliko nagrado Slovaške« na 400 m prosto. Bratislavski časopis »Slovak« poroča, da je slovaška plavalni zveza razpisala mednarodno plavalno tekmo na 400 m prosto za »Veliko nagrado Slovaške«. Ta nagrada obstoja v kipu, ki je delo znanega slovaškega kiparja Ihris-kega. Na tekmo je slovaška plavalna zveza povabila štiri tujce, in to Nemca Platha, Madžara Tato-sa, Jugoslovana Žižka in Italijana Signorija. Od domačih tekmovalcev bodo sodelovali: Kovarik, Stra-ka, Tezner, Kratochvyl in Vadrna.
Martin Bukowy, trener Gradjanskega, že pet let trenira omenjeni klub. Velika redkost med trenerji je, da je klub z njim zadovoljen in on s klubom.
Vojvodina proti Žak: 3:0 (1:0). V Subotici je Vojvodina premagala Žaka in je tako Vojvodina prešla v nacionalno ligo. Ta poraz je Žaka močno prizadel, saj je izgubil s tem njmanj 80.000 dinarjev, ker ni šel v nacionalno ligo
V	Osijeku se je že začela veslaška sezona. Veslaška kluba Drava in Neptun sta že pričela s treningom, saj je pred durmi velika mednarodna veslaška tekma, ki bo v Osijeku 27. julija.
V	nedeljo bo tekmovanje za cross-country-pr-venstvo Hrvaške. Kmalu nato bo še nekaj podobnih tekem, a 27. aprila priredi Concordia na svojem igrišču tek na 30C0 metrov.
Ali je novi prvak USA Madžar? Medtem ko evropski teniški igralci ne morejo priti do prepo-trebnih igralskih potrebščin zaradi pomanjkanja in nemogočega dobavljanja raznih tehniških predmetov za tenis, žive ameriški igralci v pravem blagostanju. Nemoteno in brez vsakršne bojazni za žoge igrajo turnir za turnirjem in se selijo iz mesta v mesto. Sedaj so na sončni kalifornijski obali, sedaj v Floridi, da s svojo umetnostjo zabavajo milijonarje in njihove izbrance. V takem lepem in nadvse vedrem razpoloženju so odigrali tudi teniško prvenstvo Združenih držav. Proti vsakemu pričakovanju pa je postal zmagovalec ne najbolj znano ime, ampak mlad in talentirani mladenič, ki je še preteklega leta poskušal, da prevrne s prestola teniškega športa Riggsa in ostale predstavnike ameriškega belega športa. Bil je to Frank Kovacz. Madžarsi časopisi so takoj javili, da je novi prvak njihov rojak. Frank Kovacz je namreč sin madžarskih staršev, ki so se pred časom izselili v Ameriko. Tako bi Madžari imeli, kljub temu, da niso bogve kaki teniški igralci, svojega in edinega odličnega predstavnika. Če je to res in če bo tudi to držalo, bomo videli, pravijo hrvaški časopisi.
Zakaj je odloženo tekmovanje za državno prvenstvo? Kot smo že omenili, so tekme za državno prvenstvo odločeno za teden dni kasneje in da se bo v nedeljo, 6. t. m„ razpravljalo o pritožbah Jugoslavije in Ljubljane zaradi objavljenega razporeda tekmovanja Po pravilniku za tekmovanje v državnem prvenstvu se odrejevanje nasprotnika in razpored njihovih tekem določa z žrebom (kocko), ako med klubi ni prišlo do sporazuma. Ker ni prišlo do tega sporazuma (proti sta bili Jugoslavija in Ljubljana), niso kljub temu žrebali, temveč so kar objavili razpored tekem, za katerega so se navduševali le nekateri klubi Belgrajska Jugosla-vna m hotela sprejeti takega razporeda zaradi tega, ker so v tem razporedil boljši pogoji za BSK in Gradjanski. Ti boljši pogoji so v tem, ker igrata cmeniena kluba tri svoje finalne tekme na svojih ignscih doma, medtem ko bi morala Jugoslavija igrati te zadnje tekme izven Belgrada.
ZFO
Zasavsko okrožje sporoča svojim odsekom, da se orodna tekma in razstava ne vršita, kakor je bilo v okrožnirah najavljeno. Preloženi sla na poznejši čas. — Okrožni odhnr
KULTURNI OBZORNIK
Mariborsko gledališče:
Hauptmann: »Doroteja Angermann«
Kar je bilo doslej na naših odrih uprizorjenih Hauptmannovih dram, so bile vse te iz starejše llauptmannove dobe, to se pravi iz Saša pred prejšnjo vojno. »Doroteja Angermannova« pa je nastala v dobi med dvema vojnama, kajti izšla je leta 1926. A čeprav je »Doroteja Angermannova« izšla tako blizu našim dnem, ni nobenega razločka med njo in onimi dramami, ki idejno in oblikovno spadajo v isto vrsto. Mislim tu na Voznika Hen-schla (1898), Mihaela Kramerja (1900), Rozo Bernd (1903), Podgane (1911) ter Beg Gabrijela Schil-linga (1912). Peter Malec je dramo, ki jo Hauptmann imenuje meščansko tragedijo, precej skrajšal in priredil, da je dobila močnejšo odrsko podobo.
Hauptmann je po svoji naravi bil nagnjen v naturalizem, ki je Evropi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in ob prelomu dveh stoletij pomenil obliko nove umetnosti. Hauptmann je naturalistično ustvarjal iz svoje narave, ki je bila v popolnem skladu z oblikovnimi prizadevanji njegove dobe. Zna se vživeti v okolni svet, v ljudi, ki so mu preprosti, nesestavljeni, zna podajati človeka v njegovi atmosferi. Navezan je na čutnost, na človeka, ki mu ga sestavljajo strast, gon, duša — čistega razuma, duha, misli pa ne zajame. Kakor hitro hoče podajati miselne boje, duševne razpr-tosti, odpove. Tako je G Hauptmann dober in iz-boren prikazovalec, toda slab razlagalec sveta in ljudi. Hauptmann je socialni etik le slučajno, v bistvu ga k slabotni stvari vleče sočutje. Kolikor je podajal socialne drame, so mu ostarele. Kolikor je govoril iz svojega sočutja, toliko so mu drame ostale žive. Marsikaj je v Hauptmannu historičnega, mrtvega in tudi v »Doroteji Angermannovi« ima človek občutje — kot v kaki Ibsenovi Nori, seveda v določenem obsegu — da je na nekatere ljudi ali misli legel prah minulosti, pa čeprav od izida drame ni preteklo niti dvajset let. (Toda značilno za Hauptnianna je to. da je to povojno dramo svojo postavil v devetdeseta leta prejšnjega stoletja!) Plemeniti proletarci, pocestna dekleta in žene, ki so padle iz potrebe, pasivni junaki (»jiol junaki«), ki so veliki v trpljenju, majhni v odločitvah in dejanju, žrtve vsakdanjosti, zlasti družabnega reda ali okostenele okolice, to so ljudje Haujit-mannovih dram in taka je v bistvu tudi drama o Doroteji, hčeri pastorja Angermanna.
Dramo o dekletu Doroteji, pastorjevi hčeri iz prvega zakona, je Hauptmann vkoreninil v šlezijski pokrajini. Tu se drama sproži. Dekle pade v roke sumljivemu, gangstrskemu tipu Mariju. Pastor, ki je ves gluh v svoji okostenelosti za žive ljudi, tudi za svojo hčer, ter pozna samo samega sebe, ne da bi se tega prav za prav zavedal, prisili, da se hči omoži z njim, ki ga ne ljubi, z Marijem, nakar morata, da ne bo škandala, oditi v Ameriko. Mario, ki je poosebljen lopov, se za ženo ne briga, ampak jo pošilja na ulico, da mu služi denar. V Ameriko pa pride za njima prof Pfanschmidt, ki jo je ljubil in ona njega, ter jo bolno odvede v Evropo. A tudi zdaj oče še ne spozna samega sebe in hčerine tragike, zato se hči zastrupi. Marsikaj, kar je Razumljivo iz naturalizma, iz onega časovnega občutja in literarno predstavlja zanimivo posebnost, značilnost in samosvojost, ustvarja danes vtis nečesa oddaljenega, nečesa tujega. Marsikaj vpliva le literar-
1. Joža Vovk: Zaplankarji
V samozaložbi pisatelja (Tiskovno društvo v Kranju) ie izšla lepa mladinska knjiga znanega Vrtčevega pisatelja Jožeta Vooka pod naslovom: Zaplanknrii (str. 115. cena 35 din vezano). V njej ie zbral osem svojih krepkih in duhovitih črtic, ki naj naši mladini pona-zore neumnost Zaplankarjev. ki iim stoji na čelu — kot večen simbol — župan Teleban. To so na novo oživljeni Butalci kakega Milčin-skega. kateremu so te slorije po vsebini in slogu ludi najbolj podobne. Tu beremo o Za-plankarjih. kako gase sončni vzhod, kako so ujeli tatu v čebelnjaku, zabili vrata in zazidaji okno, pa jim ie odšel spredaj, ko je odmaknil nekaj panjev; kako so strahovali strah v gozdu, ki ni bil nihče drugi kakor pijani podžupan Bobek; kako ie župan kupil od ciganov konja, pa mu ie pri prvi vožnji z gospo županjo skozi vas crknil, kako so Zaplankarji privezali kozo na železniško zatvornico, šli na glažek v gostilno, ko pa so se vrnili, je bila zalvornica dvignjena in koza obešena: kako so pognali konja, ki ni hotel speljati senenega voza s tem, da so mu podkurili in je seveda zgorel ves voz s senom vred: kako so skopali vodnjak, jiotern pa nrst zakopavali v zemljo in iim ni šlo v glavo, da ie je bilo vedno enak kup: in
no in kar je bilo včasih naturalistično, se nam danes v svojem naturalističnem patosu vidi romantično. »Doroteja« danes vpliva bolj starinsko kot na primer Schillerjevo »Kovarstvo in ljubezen« in v mnogočem mnogo bolj romantično. (Tako dekletov padec, tako celotna postava Marijeva, ki je poosebljena zlobnost in propalost, tako v Ameriki Dorotejina zvestoba možu, ko je prav na tem, da ga zapusti, tako Dorotejin samomor itd.) Tako marsikje O. Hauptmann ne prepriča in ne osvoji nikogar več.
Malec je doslej režiral že nekaj nemških meščanskih in kmečkih dram, kar je vpliv njegove dunajske in berlinske šole. V slogu naturalizma je dal Ipavcu, da mu je ustvaril sceno, ki je odgovarjala drami. V režiji mu je šlo za podrobno poustvarjanje naturalističnih potez, vendar ni zabrisal tudi onih nekam sentimentalnih, patetičnih (prim. Doniotožje v Ameriki, zadnje dejanje i. p.). Podal je Hauptnianna, kakršen je.
Tudi igralci so bili, kot si jih je zamislil dramatik, dasi je bilo tu in tam čutiti, kako so postave dvomljive, negotove ali kot celota neenotne. Najmočnejša postava je bil Dorotejin oče pastor Angermann, ki ga je Just Košuta izoblikoval v izrazit značaj in je odlično odgovarjal duhu llauptmannove drame. Rasbergerjeva je Dorotejo prikazala tu in tam morda preveč patetično, a je mogla pač biti sama v zadregi ob pisateljevi zamisli tega dekleta, ki je toliko različno ob različnih postajah svojega življenja. Zato njena vloga nikakor ni bila lahka. Poseben par sta brata Pfanschmidta: profesorja je igral Verdonik, poleg pastorja gotovo najboljša postava v igri, v katerem je bilo videti mnogo prizadevanja, preizkušene igre in fine poglobljenosti. Trgovec Pfanschmidt je bil v Gorin-škovi igri dober človek na pragu smrti, glasnik doniotožja in ravnalec Dorotejine usode v Ameriki. Dorotejin zapeljivec in poznejši mož Mario Mallo-neck je v drami najbolj negotova postava, psihološko neutemeljena, postavljena zgolj na podlago dednostne teorije. (Pisatelj predpostavlja njegovo neizvestno mladost in laško poreklo.) V igri Crno-borijevi ni dobil nobene oprijemljivejše poteze — ostal je v naturalistični patetiki, ki ni bila vedno pristna. Angermannovo drugo ženo je primerno podala Starčeva. Kar je bilo ostalih oseb, so dopolnjevale polnost prikazovane družbe: Zakrajškova kot uspela mati Rennerica ter Fritzi in Anni (Naratova in Križajeva) kot dekli, ki so dopolnjevale družbo v šlezijskem kopališču, ter Gorinškova kot žena trgovca Pfanschmidta, Lehmann (Malec) in pohajač (Ledinek) v ameriški sliki. Posebej je vreden pohvale Nakrst, ki je prav uspelo zaigral zdravnika dr. Weissa, čisto epizodično vlogo v zadnjem dejanju.
Ce izvzamem vprašanje, ali ni bila »Doroteja Angermannova« kot literarno delo našemu časovnemu občutju nekam odmaknjena, moram zaključiti to poročilo s sodbo, da nas Hauptmann tu ni ogrel in je v igri tu in tam manjkalo one skrivnostne sile, ki je določiti ni mogoče, pa umetniško delo prav ustvarja, tjamrež življenjske„sile, ki.pre- j greje osebe, besede in prostor tčr iz pisane drame ' ustvari življenje. »Doroteja Angermannova«: ni bila vedno živa. Kriv ni bil v najmanjši meri tudi dramatik sam.	Smolej Viktor.
še kako so Zaplankarji sprejemali visok obisk svojega rojaka, ki pa je bil navaden pustolovec in so ga prav ob slavnostnem govoru župana Telebana aretirali žandarji. — To je vsebina teh Zaplankarjev, ki jih je drastično ilustriral karikaturist Smrekar, kar ustreza literarnim karikaturam in groteskam, kakor so te podobe zaplankarske modrosti. Nekaj teli je bilo že priobčenih v Vrtcu, še več pa je novih. Zdaj ko so zbrane v lepo zbirko, jih bo z veseljem brala mladina (v višjih razredih) in tudi odrasli, ki si včasih zažele ludi huinorističnega branja. Vovkov slog je krejiak in v skladu z vsebino, kar pomeni, da so karikature dobre, ki bi jih bil lahko sam Milčinski vesel.
2. Zdravko Ocvirk: Mamica, povej
Mladinska založba v Ljubljani je izdala lepo zbirko mladinskih pesmi Zdrnvku Ocvirku: Mamica, povej! Devetnajst pesmi, posvečenih slovenski mladini, katere je lepo ilustrirala ena najboljših slovenskih mladinskih ilustratorja ga. inž. arh. Marija Vogel-nikova. Pesmi same so tekoča poezija z motivi, ki so že v navadi pri naši mladinski pesmi: pomlad, iesen, zima, lastovica, in seveda — materinska pesem, žalost po umrli materi, božič, novo leto in sv. friie kralji. Ocvirkova
pesem je nežna in čustvena, najboljša pa ie, kadar dobi več krepkih potez, ki požive milo inladin. pesem. Tako jc med najboljšimi Ura:
Ti-ka ta ka	Ti-ka ta ka
prikoraka	ura vsaka
smrt po nas.	meri čas ..,
Dalje Sveti Jurij, Jaz bom zimi že pokazal, Je-sušček na slami ler K vam smo zdaj prišli: K vam smo zdaj prišli kralji trije brez dragotin in v kronah iz papirja, prosimo, daite kaj vbogajme, lačni smo kruha, krompirja... Zbirka je izdana v zelo lični obliki ter jo priporočamo našim malčkom.
3. Anton Ingolič: Sirote
Znani pisatelj Anton /npolič je lani pri-občeval v mladinskem listu Naš rod socialno povest iz življenja sirot pod naslovom t Sirote t. Sedaj je to svojo povest dramatiziral ter jo izdal kot mladinsko igro. v šestih slikali pri Učiteljski tiskarni (str. 48). V teb šestih podobah je pokazal življenje štirih sirot: rejen-cev Tinčka in sestrice Treze, nezakonskih otrok, ki sta v reji pri skopulji Srakici, Šlefa, ki ie za pastirja pri županu, ter Slavka, ki je pri premožnem kmetu Ribiču. Najprej pokaže, kako gospodarji in oskrbnica slabo ravnajo z njimi: kako skopulja pošilja rejenca beračil, kako Slavku umre gospodinja, ki ga je edina branila pred gospodarjevo surovostjo, kako žu-
Zbornik znanstvenih razprav. XVII. letnik 1940-41. Pravkar je izšel XVII. letnik tega zbornika, ki ga izdaja profesorski zbor juridične fakultete. Zbornik, ki je jiosvečen spominu lansko leto umrlega dekana pravne fakultete dr. Josa Jurko-viča, obsega naslednje razprave: Gorazd Kuiej, Josu Jurkoviču v spomin; Metod Dolenc, Načelna raziskavanja o podnetu, nasnovi, pomoči in pod-pomoči po kazenskem zakoniku kraljevine Jugoslavije; Stanko Lapajne, Obrestovano posojilo in denarno posojilo de lege lata et ferenda; Aleksander Maklecov, Tisk in zločin; Vladimir Murko, Naše občinske finance in njihovi problemi; Rudolf Sajovic, Givilne tožbe o zahtevkih, o katerih je odločilo najprej upravno oblastvo; Evr/en Speklorslci, Monarhomahi in Uousseau; Henrik Steska, Svobodni preudarek, javni interes pa zakonitost. Zbornik, ki obsega 183 strani, stane 60 din, za člane društva prijateljev pravne fakultete pa 40 din. Naroča se pri dekanatu pravne fakultete in v vseh knjigarnah.
*
Andrej Dobrota: Mrtve štastie. Roman. Izdal »Slovak« v Bratislavi 1940.
»Mrtva sreča« je roman v obliki dnevniških zapiskov, ki jih prične pisati Ivan Orechovič tisti dan, ko se je vrnila iz sanatorija za jetične v Tatrah njegova zaročenka Milica, dozdevno popolnoma zdrava. Začne se nežnega liričnega občutja poln sen o sreči, ki čaka dvoje mladih ljubečih se ljudi. Toda kmalu se začne občutje sreče motiti z rahlo slutnjo, da z Mitičnim zdravjem le ni vse v redu, dokler končno ni prisiljena, da gre v bolnišnico in se njeno zdravje naglo poslabsuje. Ivan jo vztrajno obiskuje, zapisuje vsak dan svoja doživetja, a do zadnjega še uj>a, da vse le še ni izgubljeno. Vse to traja, dokler tudi sam pri sebi ne začuti znakov bolezni, ki mu jih zdravnik potrdi. Bil jo pri svojih obiskih nepreviden in je " tudi'sam zbolel. Medtem Milica slabi in ko ga nazadnje pokličejo, da se poslovi od mrtve, jo že ves, udan v svojo usodo. Njuna sreča je mrtva, toda iluzija nove sreče se poraja pred njegovimi očmi: Ne bo se zdravil, ampak čakal dne, ko tudi njega objame smrt, da se združita v novi sreči po smrti.
»Mrtva sreča« je intimen roman dveh smrti zapisanih ljudi, njegov svet je svet objektivno malo pomembnih doživetij, ki so pa zelo pomembna v luči pisateljevega koncepta. Rahel dih bolestne poezije veje nad njegovimi vrsticami. Pravi svet se vedno bolj umika pred namišljenim svetom, v katerem živita ti dve duši, in se tako izvrši nenasilen prehod iz sveta resničnosti v svet dozdevne popolne sreče, ki se jima bo neprisiljeno
odprl, ko tudi Ivan umrje.	Frst.
... +
Knjižice. Nove številke priznanih enodinar-skih knjižic z Rakovnika vzbujajo povsod veliko zanimanja. Posvetimo vsaki najnovejših knjižic par besed:
»Lc eno jo potrebno« (št. 175). Spisal jo je znani urednik »Knjižic« dr. Franc Knific. Po svoji vsebini je knjižica priprava na misijon ali duhovne vaje. Nekdo se je izrazil: »Kdor resno prebere to knjižico, opravi že polovico misi-jona.« Tudi s to številko zasledujejo »Knjižice« svoje znano geslo: vedno sodobne, poljudno pisane, da tako lahko v tisočih razširijo in podpro versko ali narodno akcijo. Ta knjižica je gotovo ljubljanskemu misijonu zelo koristila. — »Mati vzgojiteljica«, št. 176, spisal ravnatelj Franc V o g r i n č i č. Vsa je prepletena z lepimi reki, vzgledi, toplo pisana, primerna za materinski dan. To je že druga knjižica za pomoč materam pri vzgoji otrok do desetega leta. Prva ima naslov: V materini šoli. Ko bereš te drobne, a
pnn nnžene pastirčka brez pravega vzroka na cesto ild. Tnko se v otrokib vzbudi sovraštvo in odpor. Zbeže v gozd, kjer dvu meseca pre-žive v neki kolibi ler se branijo z beračenjem. Na koncu pa se stvar ruzvozlja: mutastn Tre-zika umre. ko hoče v povoduji pomagati svojim stanovalcem, prav tedaj, ko se njen in Tinčkov oče poroči z njihovo materjo ter ju vabi domov, kamor gre samo Tinček; Stoto vzame župan nazaj in mu je žal. da je lako postopal z njim; Slavka pa vzame skopulja Srnkica za svojega in ga bo poslala v šole. Zaključi pa zgodbo slari Jak z naukom: »Krivi smo vsi. brigamo se samo zase. bližnji nam niso mar. čeprav umirajo od gladu. Ljubezni prave ljubezni ni več med nami, zalo je prišlo tako daleč. Ko bi je bilo več, ne bi bilo na svetu niti ene sirole!«
Tako je ta socialna mladinska igra, ki ne gleda in nc išče v olrokih več pravljičnih motivov. temveč socialno borbo. V tem nosi znake sodobnega naturalističnega pisanja. Zalo preveč potencira — kakor se za tako mladino zdi
—	sovraštvo do trdih gospodarjev ler je tudi njihov beg. oziroma njihovo bivanje v gozdu
—	stran od ljudi in v sporu z njimi — na eni strani preveč tendenčno. na drugi pa preveč idealizirano. Toda osnovna misel, ki jo je izrekel v koncu slari Jok. je potrjena z vso igro ter bo delce, ki ni papirnato, temveč dobro napisano, kol niso navadno mladinski prizori, prav prišlo ob raznih mladinskih in dobrodelnih prireditvah.	td
tako živo in prisrčno pisane knjižice, ti pride na misel: Ko bi matere vseh časov in vsega sveta tako vzgajale svoje male, ne hi nikdar doživeli teh strašnih vojsk. — »Mož bolečin« (št. 177), najnovejša knjižica, ki zavzema v lej zbirki zelo vidno mesto. Spisal jo je ljubljanski bogoslovec Leopold Povše. V razpravi o zgodovinskem podajanju Gospodovega trpljenja je uporabil izsledke o turinski svetinji. Namen knjižice pa je vse višji kot suho zgodovinsko podajanje in bo mnogim v teh časih trpljenja ta knjižica v resno tolažbo in pomoč.
V vseh teh knjižicah so tudi slike, vse prav srečno izbrane, mnogo izvirne, pozornost vzbujajoče. Vodstvo se pač zaveda, da nam zlasti v verskih stvareh včasih več pove slika kakor beseda. Vzemi in beri tudi ti!
Otroški kotičeki
Carična Vesna
71.
»Poglej, Vesna, ti moja kraljica,« je rekel Srdan, »kaj si dobila za olačilo, ker si bila vedno tako dobra!«
72.
Vesna je zrla s široko odprtimi očmi v prelepo noč. Pred njo je stal krasen gradič, zgrajen iz suhega zlata, streha pa je bila posula s samimi biseri.
Nekaj mladinskih knjig
21	Jules Verne:
Lov na meteor
»No, dobro,« je dejal sodnik z vljudnostjo, ki je niti ameriško sodišče ne pozna vedno. »Kar se mene tiče, želim le, da ne pade na moj vrt.«
Nekateri 60 se nasmehnili. Sodnik je izkoristil to veselost in je ljubeznivo pogledal prav-darja. Zaman ljubeznivost! Laže bi bilo krotiti tigra kot pomiriti ta dva nasprotnika.
»Svetoval bi vama,« je dejal očetovsko, »da si ga razdelita.« »Nikoli I«
Ta odločna beseda je zaorila od vseh strani. Sodnik ni bil presenečen, da njegov moder predlog ni uspel. Poznal je ljudi in je počakal, da so se umirili.
»Ce si ga nočeta deliti,« je dejal, »bo sodišče izreklo sodbo«
Po teh besedah je nastala globoka tišina.. Prote je narekoval pisarju:
Sodišče, ki je poslušalo pravdne stvari, upoštevalo, da imajo navedene trditve isto vrednost za obe stranki in slone na istih dokaznih načelih,
upoštevalo, da odkritje meteorja še ne daje pravice nad njegovo lastnino,
da vršenje navidezne pravice nad posestjo, če hi bilo pot-ebno. ne more priti na nepremagljive težkoče in bi zato kakršna koli sodba ostala mrtva beseda, kar bi na veliko škodo načel, na katerih počivajo omenjena društva, moglo zmanjšati v javnem nineniu pravično avtoriteto presojene stvari.
da je treba v takih stvareh postopati modro in pazljivo,
da lahko pade meteor v morje, ki pokriva tri četrtine zemlje,
da se mora zato spor izpisati iz pravdnega spiska, ker manjka pravdnega predmeta.
Iz teh razlogov odlagamo sodbo do izvršenega pada meteorja.
Pika, je dejal sodnik in vstal.
Razprava je bila končana.
Poslušalci so ostali pod vtisom modrega »upoštevalo«. Res je bilo mogoče, da pade meteor v morje, odkoder ga ne bi mogli izvleči. Vedeli pa niso, kaj so pomenile sodnikove skrivnostne »nepremagljive težkoče«.
Vse to je vodilo k razmišljanju in razmišljanje miri razburjene duhove.
Le gospoda Forsyte in Haddleson se nista mogla pomiriti. Stala sta vsak na svojem koncu dvorane in si kazala pesti, govoreč svojim pristašem:
Ta sodba jo brezsmiselna!« je kričal Forsyte s svojim grozanskini glasom.
»Ta sodba je nespametna I« — je vzkliknil doktor.
»Pravi, da moj meteor ne bo padel!«
»Sumi, da bo moj meteor padel!«
»Padel bo, kot sem rekel.«
»Določil sem mu mesto padca.«
»In če mi nočejo pravično soditi...«
»Ce nii sodišče noče presoditi...«
»Grem branit svoje pravice do kraja. Še nocoj odpotujem ...«
»Branil jih bom do skrajnosti. Še nocoj se podani na pot...«
»Na Japonsko!« je zakričal Forsyte.
»V Patagonijo!« je zaklical doktor.
»Hural« sta soglasno potrdila nasprotna tabora.
Na ulici se je vsa množica razdelila v dva tabora. Pridružili so se jim radovedneži, ki v
dvorani niso dobili prostora. Nastal je velik me-tež. Ni bilo več daleč do pretepa, kajti Forsytovi pristaši so hoteli napasti Haddlesona, prav tako so lladdlesonovi ljudje komaj čakali, da prete-pejo Forsyta. Storili bi bili to na izvirni ameriški način...
Na srečo do tega ni utegnilo priti, ker so stražniki odločno posredovali in množico razdvojili.
Ko so bili nasprotniki oddaljeni, se jim je nemir malo polegel. Da bi pa varovali hrup, so so zadovoljili s kričanjem proti voditelju nasprotne skupine. Klicali so svojemu vodji:
»Živel Dean Forsyte!«
»Živel doktor Haddleson!«
Klici so se križali. Sčasoma pa so se vsi pretvorili v en sam klic:
»Na postajo!«
Množica so je razdelila v dva sprevoda in krenila proti postaji. Vodila sta jo Forsyte in Haddleson.
Stražniki so mirno gledali. Ni bilo več nevarnosti, da bi se ljudje spoprijeli. Del ljudi je zmagoslavno vodil Forsyte na zapadni kolodvor, odkoder bi se odpeljal v San Francisco in dalje na Japonsko, druga polovica pa je vodila Haddlesona na vzhodno postajo in od tu bi se odpeljal v New York in dalje v Patagonijo.
Po malem so so klici izgubili v daljavi.
Sodnik Prote jih je opazoval s svojega praga. Nazadnje se je spomnil, da ga čaka kosilo in je hotel v hišo.
V tem trenutku sta so mu približala gosjx>d in gospa.
»Gospod sodnik,« jc dejal Stanford, »prosim
vas besede.«
»Na uslugo sem vama,« je dejal sodnik ljubeznivo.
»Gospod sodnik,« je nadaljeval Cet, »pred
dvema mesecema sva prišla k vam, da ste naju poročili...«
»Srečen sem, da sem vaju mogel takrat spoznati.«
»A zdaj sva prišla, da naju ločite.«
Sodnik, izkušen človek, jo videl, da ni čas za to, da bi ju miril.
»Srečen sem, da imam priliko obnovili jx>-znanstvo,« jo dejal mirno.
Priklonila sla se.
»Izvolita vstopiti,« ju je povabil.
»Ali je to potrebno?« je vprašal Slanford.
»Nili najmanj.«
Videti je bilo, da se je v tej deželi laže, ločiti kot poročili. Ponekod je že dovolj. Če navedejo mesto stanovanja. Niti predstaviti se ni treba. Razne agencijo preskrbe priče iu ponarejena imena.
Naša znanca se nista hotela posluževati takih goljufij. V svojem domačem mestu Richinondu sta si preskrbela vse jx>trebno jn sta prišla v Weston le zato, da se ločita tam, kjer sta se Izročila.
»Ali imata listine?« je vprašal sodnik.
Podala sta niu jih.
Sodnik jih je prečital in dejal:
»Tu je tiskovina o ločitvi zakona. Moral! bi jo jx>dpisati, samo ne vem, če bomo mogli tu ...«
»Dovolite, da vam ponudim svoje nalivno pero,« je dejal Cet in mu ga ponudil.
»In karton, kjer boste lahko pisali,« j« dejala Arkadija in vzela od svoje sobarice veliko škatlo, ki jo je podala sodniku.
Scdnik je pričel pisati.
Ko je končal, je jxmtidil pero gospe A rkadi ji.
Brez pripomb in oklevanja je ta podpisala: Arkadija \Valker.
Za njo so je podpisal ludi Stanford.
Grazia Deleddai
29
Marianna Sirca
Sardioska povest
Fideli je rekla, da gre v cerkev. Ko je Marianna stopala po cesti proti cerkvi, si je na prsih uredila gube jopice in pod brado konice rute; končno je roki prekrižala spredaj nad pasom. Mislila je na pet Simonovih sester, ki so bile gotovo že v cerkvi. Smatrala se je za njih sestro in u ii m enako.
Ko je stopila v cerkev, je bila Se skoraj prazna; na vzhodni strani polna senc, prihajajočih od razsvetlrnih predmetov. Skozi okna so padali sončni žarki in križali srednjo ladjo kol široki, ziali trakovi.
Marianna je pokleknila na mesto, kjer so se navadno ustavile sestre. Zlati obok nad oltarjem Najsvetejšega jo je spomnil na noč v Soteski, na drevo, ki se je iskrilo v slavčevem petju.
Verniki so polnili cerkev. Prihajale so mlade žene s svojimi otročiči, vdove počasnih korakov in stari ljudje s težavno hojo.
Vsakokrat, ko so se cerkvena vrata odprla, je v modrikast somrak švignil v ozadju ladje Irak rdeče luči. Ta rdeča luč se je na tleh polagoma širila, da je mrzla cerkev oživela kot v ogrnje-nem sijaju. Ženske v svojih škrlatnih nošah so nepremično sedele na tleh; naglavne rute, žafra-nove barve, so obdajale njih obraze kot zlate au role.
Toda najlepših ni bilo med njimi: pet sester Sole ni bilo. Marianna, ki je stala sama v svojem, drugim ljudem nepristopnem kotu. je imela strašen občutek osamelosti. Zdelo se ji je. kot da bi bila izgnana iz skupnosti drugih žensk.
Bolelo jo je srce. Zakaj ni.-o prišle? Tisli dan je šla zdoma z mislijo, da se jim pridruži; hotela je biti med njimi, in občutiti, da njena
ljubezen in njena bolečina niso bile le sanje.
Zakaj niso prišle?
ludi potem, ko se je že začela pridiga, je še vedno pričakovala. Vsakokrat, ko je vstoiil kateri zakasnelih, je naglo obrnila oči k vratom, a jih z žalostjo zo|iet povesila. Zaradi raztrese-nosli je slišala le odlomke pridige in duhovnikov, prijeten, zveneč glas se ji je zdel kot plavajoča godba v skrajni višini ladje.
Le ko je pridigar razlagal parabolo o izgubljenem sinu, je dvignila oči in poslušala. Duhovnik, lep mladenič, rdečih ustnic in modrih, bleščečih se oči, se je naslanjal z belimi rokami na rob prižnico. Ko se je pripogibal zdaj sem, zdaj tja, se je zdelo, da stoji na marmornatem vodnjaku. Njegovi plavi lasje so se lesketali kot da bi Sveti Duh, plavajoč nad prižnico, odseval na nje svoje zlato žarke.
Ženske so poslušale bolj pazljivo kot navadno Resnično. zdelo so je, da veje nad njimi skrivnosten dih. veselo prhutanje golobov. Stare matere, ki so imele hudobne sinove, so jokale in upale o njih. da bodo spoznali svoje zmote in se poboljšali. Mlade matere z otroki v naročju so se boječe sklanjale nad njimi.
Marianna je mislila na Simona, izgubljenega sina. ki je šel po svetu in zapravljal bogastvo svoje mladosti. A tudi on se bo vrnil; duhovnikove besede so bile kot obljuba. Toda, ko je duhovnikov glas utihnil, je izginil tudi ta čas, ki jo je navdahnil.
Ljudstvo je začelo zapuščati cerkev, a ona se je spomnila, s kakšnim namenom je šla zdoma. Prepričana je bila. da se bo vračala s kakšnim sporočilom. Čakala je. da se cerkev izprazni; vsa utrujena in od žalosti upognjena kot doma pri svojem ognjišču, se ji je zdelo, da okoli nje vse ugaša, da se vse spreminja; zrak je postajal siv, vse je bilo mrzlo.
Na moški strani ie tu pa tam ostal kakšen kmet v klopi. Marianna se je nenadoma dvignila, da bi bolje videla. Da, bil je Simonov oče, čedno
oblečen, a kot da bi žaloval. Dolgi, 6ivi lasje so mu štrleli som in tja in obkroževali koščen, od bolezni in bridkosti udrt obraz. Kratka, bela brada je bila nasprotje temni, od sonca ožgani polti. Podoben je bil očetu izgubljenega sina, kot ga jo opisa) pridigar.
Marianna je znova pokleknila nastopnico pri oltarju in čakala, da se je dvignil. Nalo mu je sledila s tiho stopinjo in s strahom, da bi se ji ne izgubil.
Toda hodil je počasi, otožno gledajoč z rdečimi, udrtimi očmi daleč predse. Od časa do časa so ^e njegove vijoličaste ustnice med belimi brki nevoljno premikale, kot da bi žvečil kaj grenkega. Ko ga je Marianna dohitela in tihoina vprašala: »Stric Franrescu, kako vam gre?< se je zdelo, da je ni spoznal.
Ni odgovoril, a pazljivo je motril njene oči. Njegove oči so se nenadoma zableščale. Marianna je zardela. Glej jih! Bile so Simonove oči, a nekje daleč, daleč na dnu vodnjaka.
»Marianne! Si ti?< je rekel stari, se ustavil in se naslonil na palico. »Moja žena se počuti slabo.c
Gledal Jo je neprestano in njegov obraz se je ves bleščal in spreminjal. Marianna je imela vtis, da se mu je približala v trenutku obupa in zmede. In neka druga misel jo je navdala s prikritim veseljem: »Če je mati bolna, se bo Simone vrnil!«
»Kaj je vaši ženi? Upajmo, da ni nič resnega.«
»Opajmo!« je rekel in nadaljeval svojo pot ter tolkel s palico po zemlji. Marianna ga je spremljala.
Hodila sta počasi, ob zidu tik škofovega vrta, nato navzgor po Uamnitni cesti, potem po s travo pokriti uličici. Končno, na dnu nekega praznega prostora, s katerega se je videlo vso samotno dolino že r>olno senc in šumenja, ki je prihajalo od hudournika, sc je prikazala njegova hiša — Simonova hiša.
Marianna je opazovala malo pročelje iz grobe skale, z dvema okencema, Ui .ju je obdajal črnikast okvir in zaprta vratca nad stopnico, okoli katere je rastli« trava in kopriva. Oči so se ji napolnile s solzami. Pročelje male hiše se ji je zdelo kot potrt obraz.
Žene iz drugih hišic so prišle na vrata, jo opazovale in z glavo nemo pozdravljale.
Marianna je imela vtis, da so tudi one že »poznulec njeno skrivnost, da so jo osmukale kot cvetico in da ima vsaka od njih en listič njenega srca. Občutila je pogum, ki je izhajal iz njene ljubezni; a v istem trenutku se je sramovala lastnega veselja, ki ga je ob misli na težko bolno mater zaman skušala potlačiti na dno srra. Mislila je namreč, da jo bo Simone zopet obiskal.
Stisnila se je k starcu in odzdravila ženam. Občutek je imela, kot da bi ga našla težko bolnega, ležečega na tleh in da ga po krščanskih načelih podpira in pelje domov. Ko pa sta se bližala vratom, je Simonov oče pospešil korak; njegov obraz je postal temen in njegova beseda redka. Oglodane durnice jt> odpahnil s palico, a Ma-rianne ni povabil, naj vstopi.
S trdovratnostjo ie premišljevala: »Moram vstopili. Morda prinesem nekoliko luči v ta, že toliko časa temen kraj.* Sledila mu je v malo. zapuščeno dvorišče in po notranjih stopnicah, ki so vodile v zgornje nadstropje.
V vazi iz plutovine, zavezani z ločjem, ki je bila na hodniku, se je tresla modra cvetka. Mari-anni se je zdelo, da io pozdravlja.
Stari je molče stopal navzgor in se ob vsaki stopnici opiral na jialico. Nenadoma je poklical eno izmeri hčera. Njegov glas je tako živo izdajal njegov notranji nem'*, da se je Marianna ustrašila in se že kesala, da je vstopila. Spoznala je, da njen obisk ni bil dobrodošel in niti potreben. Velike oči najmlajše hčerke, ki je prišla na hodnik, so jo gledale najprej z začudenjem in z radovednostjo. nato z bolestjo, a končno z neko upornostjo, ki se je zdelo sovraštvo.
Qj04pa>daMb/j0
Novi dohodki banovine Hrvatske
Z uredbo o financah banovine Hrvatske je država odstopila banovini Hrvatski pretežni del neposrednih davkov in taks ter trošarino na alkoholne pijače. Kakor se je pa izkazalo, banovina Hrvatska s prenosom teh državnih neposrednih davkov, taks in trošarin ne more kriti svojih izdatkov. Zalo se je hrvatska banska oblast prizadevala, da bi država prepustila banovini Hrvatski še nekatere druge državne davke, kolikor se pobirajo na področju banovine Tej zahtevi je ministrske svet ugodil v uredbi o državnem proračunu za leto 1941 (finančnem zakonu), ki določa v S 115., da se člen 1 uredbe o financiranju banovine Hrvatsko od SO. marca 1940 spremeni v toliko, da pripadata banovini Hrvatski tudi davek na poslovni promet in trošarina na električni tok. Po novem besedilu točke a) se glede poslovnega davka izvzame le davek na poslovni promet (z luksuznim davkom), ki ga pobirajo carinarnice pri uvozu, tako da pripada banovini Hrvatski ves ostali dohodek od davka na poslovni promet z luksuznim davkom, ki se pobere na področju te banovine. Dopolni se tudi točka c) v toliko, da pripada banovini Hrvatski poleg trošarine na alkoholne pijače tudi trošarina na električni tok. Gornje določbe se uporabljajo z veljavnostjo od 1. januarja 1941 in bo za zneske, pobran° za pietekli čas, napravljen obračun med banom Hrvatske in finančnim ministrom.
Redni občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani. Dne 3. t. m. se je vršil 57.redni občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice pod predsedstvom g. min. Serneca, ki je uvodoma dal izraza čustvom globoke hvaležnosti in vdanosti vseh zadružnikov do mladega vladarja, Njegovega Veličanstva kralja Petra II., ter je skup-tiina enodušno sklenila, da se mu odpošlje vda-nostna brzojavka. Na dnevnem redu skupščine so bile poleg običajnih točk tudi nadomestne volitve, ker po pravilih izpade vsako leto polovica odbornikov. Izvoljeni so bili vsi izpadli člani upravnega in nadzornega odbora. Iz odobrenega poslovnega poročila in računskega zaključka sledi, da se je denarno poslovanje Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v preteklem upravnem letu razvijalo načrtno v treh glavnih smernicah: izvedba dokončne konsolidacije, izboljšanje donosa in dvig likvidnosti starega računa. Ta cilj je bil v prav zadovoljivi meri dosežen Zaradi dviga likvidnosti so se oprostile vloge do 10.000 din, od katerih pa je bilo dvignjenih samo 40%, ostalih 60% pa je naloženih na novem računu. Glede ostalih šc nerazvezanih vlog se apelira na vlagatelje, da pristopijo k petletnemu izplačilnemu načrtu po 20% proti zvišanju obrestne mere na 4% in zapadlosti kvot 31 decembra 1911 in 6ledeča nadaljnja štiri leta. Dosedanji odziv je bil prav zadovoljiv. Denarni promet je znašal 885,834.000 din, razpoložljiva sredstva »staro« 7.637.000 din, »novo« 8,418.000 dinarjev, ostala aktiva »staro« 78,724.000 din, »novo« 4,469.000 din, vloge »stare« 85,107.000 din, »nove« 12,883.000 din, ostala pasiva 1,259.000 din. Poslovnega prebitka ie bilo 4,732.000 din, od katerega se je porabilo 4,705.000 din za razne odpise negotovih terjatev vrednostnih papirjev in inventarja, ostanek 27.071 67 din pa se prenese na nov račun. Zborovanje je zaključil predsedujoči z ugotovitvijo, da se odpisi niso porabili za kritje izgub izza prejšnjih let, temveč za dosego popolnoma uravnovešene bilance tudi v pogledu likvidnosti. To naj bo upravi v vzpodbudo za nadaljnje uspešno delovanje, zadružnikom in ostalim komitentom pa dokaz, da lahko zavodu mirno poverijo popolno zaupanje.
Bolgarska namerava zabraniti vsak uvoz umetne svile. Bolgarski minister za poljedelstvo, ki je le dni imel nadzorno potovanje v območju Rodopskih planiti, je izjavil, da se bo cena honibnžu povišala in da se bo istočasno prepovedal uvoz unielne svile iz tujine zato. da bi se začelo bolj gojili domače svilo-preislvn.
Turška naročila elektrotehničnega materiala v Madžarski. »Standard električno d. d. v Budimpešti je sprejelo le dni od turškega ravnateljstva pošt naročilo za dobavo 11 avtomatskih telefonskih central in mnogo drugih lelefonskili aparalov. Celokupna vrednost tega naročila znaša nad 2 milijona pengov. Prav lako naj l>i ista družba reorganizirala tele-fonsko centralo v Carigradu.
Prepoved ustanovitve zavarovalnih družb v Romuniii. Z vladno uredbo ie prepovedano na področju Romunije uslanuvl jan je zavarovalnih
družb s tujim kapilalom. Ta prepoved velja do 31. dccembra 1943.
Mednarodno tržišče mangana. Na svetovnem tržišču manganske rude se zadnje čase čii I i močna tendenca prirastka. Medtem pa je čutiti tudi težko preskrbovati je posameznih držav zaradi prevoznih težav. Značilno je, da so USA v letu 1940 uvoz mangarskih rud podvojile nasproti izvozu leta 1939. Iz Rusije So USA uvozile 312 tisoč ton te rude. Velike so količine ludi, ki so izvožene iz Indije, Filipinov in Kube. Skupno so USA uvozile 1 milij. 2G.000 ton manganske rude.
Bacioniranie mila na Madžarskem. Madžarska vlada je objavila novo uredbo, s katero predpisuje, da morajo vsi pridelovalci in veliki trgovci prijaviti vse svoje rezerve mila za pranje perila. Te rezerve bodo v bodoče dajali trgovcem na malo samo z odobritvijo osrednjega urada, ki je ustanovljen v ta namen. Družine oziroma gospodinjstva, ki imajo več kakor dva kilograma mila za osebo, ne bodo vse dotlej sprejele nikakega mila, dokler ca ne porabijo na minimum 2 kg. V primeru, da imajo več kakor 5 kg mila, ga morajo ptfijti-vili oblastem.
Investicije v madžarskem rudarstvu. Madžarski pridelek premoga je iz lela v lelo v stalnem porastu. V letu 1939 je ta proizvodnja znašala 100 milijonov metrskih stotov. V zvezi s povečanjem proizvodnje so madžarske rudarske družbe, ki se bavijo z izkoriščanjem premoga, povečale svoje kapitale. Tako je družba »Salgo-Tarianersko premogokopna družba« povečala svoj kapital od 27,3 na 38,22 milijonov. Proizvodnja le družbe znaša 38 milijonov metrskih stotov ali tretjino celokupne proizvodnje premoga v Madžarski.
Japonska zbira železo in baker. Predsednik urada zn uveljavi jen je načrta o obnovi je objavil proglas na ves japonski narod, naj pod-l>re vso skrb in trud vlade, ki bi rada zbrala čim več železa in bakra v namen izvedbe narodne mobilizacije.
Borze
Ljubljana, 4. aprila.
Oenar
Nemška marka <7.72—17.92 Ameriški dolar 55,—
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 333.50 din, tendenca nespremenjena, na belgrajski 4,190.000 din
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 174 57— 177.77
New York 100 dolarjev . . . 4425.-4485,—
Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.6-4
Ljubljana — zasebni klii-ing:
Berlin 100 mark....... 1772.-1792.-—
Solun 100 peset, den...... 37.50—
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt ......215.90— 219.10
New York ICO dolarjev .... 5480.-5520,—
Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10
Zagreb — zasebni kliring: Berlin: ček 17.72—17.92. Grški boni: 37.50 povpraševanje.
Curih. Belgrad 10, Pariz 935, London 1737, New York 430, Bruselj 69 n. Milan 2170, Madrid 3950, Amsterdam 229 n., Berlin 17250, Stockholm 10267, Oslo 9850 n., Kopenhagen 8350 n., Sofija 425, Praga 1727, Budimpešta 85, Atene 300, Carigrad 337, Bukarešta 200, Helsingfors 870, Buenos-Aires 99. r. m. 64, h. m. 21.
Vrednostni paplrfp
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99, agrarji 56, vojna škoda promptna 477,50— 477,50, begluške obveznice 85—86, dalm. agrarji 79, 75—80, 75, 6% šumske obveznice 79, 75—80, 75, 4% severni agrarji 55—56, 50, 8% Bierovo posojilo 104, 7% Bierovo posojilo 99, 7% posojilo Drž. hip banke 99, 7% stab. posojilo 96. — Delnice: Trboveljska 390
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99, vojna škoda promptna 477, 50— 47, 750, begluške obveznice 85, 50—85, 6% šumske obveznice 79, 75, 7% Bierovo posojilo 99 7% posojilo Drž. hip. banke 99.
2itni trg
Novi Sad: Vse je nespremenjeno, Sombor: nimamo.
Nagradna križanka
Tvrdke. Iri tele delati reklamo zase do kri lankah nal tzrofe ivoia naročita en teden do are t o u nravi »Slovenca«.
Rešitev križanke le treba poslati * upravo »Slovenca« pod mačko »Križanka« do čečtrtka prihoduieea tedna — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo sobo'.!.
Med one ki bodo pravilno rešili križanko, bomo * žrehaniem razdelili 4 nnarade In sicer vsakega tist »Slovenec« za en mesec zastonj

.©. e

@ Jv| | ©g)
SLOG I |
e
mm
-h

m o c e
£

m
.e

e

Priobčujemo sliko križanke, l»i jo je treba sestaviti. Najboljše sestavljenke dobe običajue nagrade.
Rešitev sobotne križanke:
Vodoravno: 1. Schumi (trgovina s premogom in drvmi), 7. Otava, 8. Eva, 10. Božič (zlatar in juvehr v Ljubljani) 13. Asfalt, 17. Olika, 18. Re, 19 lnter, 20. Kana, 21. Ravs, 22. Velo, 24. Fala, 23. Letopis. 20. Motor, 27. Oda, 29. Cigara.
N a v p i č n o : 1. Stikalo. 2. Ca, 3. Hvar. 4. Uta, 5. Mefisto. 6. Ivan, 7 Ožina, 9. Alt, 10. Boka, 11. Olaf, 12. Čarati, 14. Sever, 13. Teti, 16. Tros, 22. Voda, 23. Ep, 23. Log.
Izžrebani reševalci sobotne križanke:
Izžrebanci bodo dobivali skozi en mesec »Slovenca« brezplačno
Klenovšek Zdenka. Belgrad VIII. Molerova, ulica 35-11.
Leskovšek Jaroslav. dijak, Ljubljana, Erjavčeva cf-sla 28.
Urjdništvo t>rdke Bricelj. Subotica, Majšan-ski put, 22.
Vajdiž Vilma, dijakinja, Ptuj, Prešernova ulica št. 8.
O pozor jamo reševalce dn lahko oddalo rešitve po naših podružnicah po Sloveniji Poslane po pošti kot tiskovina pa se morajo franki-rati * 50 nar.
Darujte za starološki »Dom slepih«
tari d za odrasle slepe! Čekovni račun št 11.672 »l)nm slepili«. Ljubljana
CREME
x>iv mir
Polnomastna krema je najboljša zaščita proti ""•ru in prabu

Suha krema za svelečo se in masino polt. Idealna podlaga za puder
Mana*
Polnomastna in hranljiva krema za noč. Osveži Vašo po.t. Odstrani zanesljivo Vaše gube in Vam daje nadvse mladostno vnanjost Dobi se v vseh trgovinah te stroke
Šoferje, vojaščine proste, s prakso,
ki znajo voziti Diesel-avtobuse, sprejmemo takoj. Vprašati v Mariboru, Linhartova 1 — ali pri vratarju Tržaška cesta 41, garaže.
Mali oglasi
B SUižte |1
Itttio:
Gospodična išče službo
kot pomoč v gospodinjstvu alt pri otrocih - za hrano in stanovanje. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Skromna« St. 4872.
Uradnik
40 let, vojaščine prost -samostojen knjigovodja in korespondent, energičen in agilen, Išče zaposlitve kjer koli. Sprejme vsako delo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 4S40.
j Sliižte B
Dobe:
Fotografskega pomočnika
ki zna snemati, retušira-tl ln ves fotografski posel, sprejmem takoj. Plačam dobro. Foto Lovrič, Slavonska Požega.
Poštena zakonca
neoporečne preteklosti -se sprejmeta v stanovanje z eno sobo ln kuhinjo. Mož bt imel službo v tovarni, žena bt opravljala dela na vrtu. Ponudbe s potrdilom žup-nrga urada na upravo »Slovenca« pod značko »Poštena zakonca«. (b
Posestva^
»REALI TETA«
posestna posredovalnica » Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošt» Telefon 44 - 20
Sobo in kuhinjo
dam ženi, ki bi opravljala malenkostna dela na vrtu. Ponudbe na upravo »Sjpvenca« pod »Soba in kuhinja«.	(e
Kujpimo
vsnkovRSTNO i
H f!) 01
SREBRO - PLATINO
BRIL) ANTE
SMRRRCDE SRFIR3I RURinC _
»ilERE IT.D STRRII1IKC HRKITE. TER UMETNINE .PO NAJVIŠJIH CENAM
STRR« TVRDKA
fcEBERLE
>UUE!.JRNa,TVni6VA 2.
SšffifSmmšm
m&zm
Hom.
Prezračevalec
rabljen, za prostornino 16 m', kupimo. - Ponudbe na Dolnlčar & Rlchter, LJubljana.
Vsakovrstno zlato
briljaole in srebro
kupuie po oajvišjib cenab
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 8
Dve stružnici
najmodernejši, 200X1250 mm, z norton prestavami ln vdelanimi elcktromo-motorji, iz skladišča — proda: Ileršič & Co. - v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-D4.

Suha bukova drva
prima cepanlce, ponudite z navedbo cene franko vagon nakladalna postaja - tvrdkl Dom. Cebln, LJubljana, VVolfova 3.
Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb-nice. entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira nje oblek, vezenje perila.
Matek & Mikeš
Ljubljana, Frančiškanska ulica
nasproti hotela Union
Gomolji
begonlj, dalij, gladijol, paeonij so nam prispeli iz Belgije. Sever & Komp. Ljubljana.	(l
Najfinejši cvetlični med
zajamčen, kante po 30 kg, 000 din - franko brzo-vozno, razpošilja — a. Drechsler, Tuzla.
Trajnice
lepotično grmičevje, ko-nifere, vzpenjalke in plezalke v veliki Izbiri: Sever & Komp. Ljubljana.
Pozor hišni posestniki!
Ročne brizgalne, - jako praktične, Iz medenine -za protiletalsko zaščito, priporočane od kr. ban. uprave, po 350 din kom., pri Ileršič & Co., Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 13. Telefon 37-54.
Slaščičarna v Mostarju
(Hercegovina) — dobro vpeljana, brez konkurence, s celotnim Inventarjem, zaradi bolezni zelo ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Sovenca« Maribor pod »Redka priložnost 549«.
U jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: jože Kramarič
Lzdajaieii: inž. jože Sotiia
Urednik: Viktor Čenči*
•mr,: *
Nj. Vel. kralj Peter H odzdravlja častni četi pred saborno cerkvijo v Belgrada.
■ ■ mmmmmmmmmmmammmaa mmmmmbmmbb—■ m —1 —■
Najnovejša poročita
Uradno sporočilo zavrača
Lažnjiva in brezvestna poročila o grozovitostib zoper Nemce pri nas
__j A ---a a T7 _____j___l___: ___1_____1.1__!! j ____
čisti
boljše predmete prizanesljivo — navadne temeljito
Treznostni teden:
Kaj je 2 abstinenco?
Belgrad, 4. aprila. AA. Z uradno strani smo naprošeni, da objavimo tole:
Kampanja spuščanja neresničnih in v celoti izmišljenih vesti o stanju v naši državi in o dozdevnem preganjanju pripadnikov nacionalnih manjšin se nadaljuje. Med ponavljanjem velikega dela že doslej objavljenih »izgredov«, »grozot«, storjenih dozdevno proti Nemčiji in ostalim manjšinam, prebivajočim v naši državi, .prinašajo nekateri tuji listi in radijske postaje danes informacijo za svoje bralce in poslušalec, da se število umorov Ncmccv pomiiožuje, da je danes nevarno govoriti nemški, madžarski in romunski v Jugoslaviji, da so v mestu in okolici Kranja zažgali in da je popolnoma zgorelo več nemških naselbin, da so zažgali več nemških vasi na ju-
goslovanski meji, da so v Iloku v Sremu zažgali mnogo nemških posestev, da nemško naselbine v dolini Save gore, da so podžupana vasi Pardanje pri Modusu, pripadnika nemške manjšine, ubili in da je neki Srb z nožem v Novem Sadu napadel na ulici tri Nemce, jih ranil, enemu pa prerezal vrat — in še cclo vrsto »grozovitosti«, ki si jih more izkonstru-irati domišljija dozdevnega obveščevalnega organa.
Vsakdanje nadaljevanje čudne in skrivnostne kampanje daje misliti, da se želi doseči neki cilj, dokler pa ta cilj ni znan, se nihče no more ubraniti vtisa, da se ta kampanja ne more skladati z iskrenimi težnjami za utrditvijo miru in poglobitvijo prijateljskh odnošajev med sosedi.
'• .■* -______
Jugoslavija v luči tujih listov
Pri delu za treznost igra veliko vlogo popolna zdržuost od alkoholnih pijač: abstinenca. 'l'a pa je muogim kamen spotike ali stvar posmeha. Ali je abstinenca res tako neumna ali nepotrebna? Nerazumljivo je, kako da mnogi ljudje abstinence ne morejo razumeti. To je dokaz, da o tej reči prav nit ne mislijo. Kajti upravičenost abstinence je jasna kol beli dan.
Najprej bodi povedano, da abstinenca ni zrasla na slovenskih tleh. Bila je na naša 41a le presajena; povzeta jio drugih narodih. Skoraj vse moderno delo za treznost sloni na abstinenci. Voditelji tega gibanja pri vseh narodih trdijo, da skušnja nas uči, da se s samim priporočanjem zmernosti ne doseže nič. Zmernost je preveč nedoločen pojem, s tem ne prideš alkoholizmu do živega. Edino popolna zdržnost mu vreže v meso, da ga zaboli. »Zmernost« ga samo boža.
Zato pa je pri nas alkoholizem tako zakričal, ko je nastopila abstinenca, ker se je čutil ogroženega. Kaj, da bi se alkohol ne smel piti? Kdo to pravi? To so norci, heretiki, krivovercil
Abstinenra je upor in odpor zoper siljenje k pijači in zoper pivske navade. Tiste navade, ki narejajo pijance. Zakaj nastajajo pijanci? Zato, ker je taka navada, da se pije ob vsaki priliki in nepriliki. In zato, ker se s pijačo toliko sili: Moraš piti, če ne, nisva prijatelja! Pijancev bi ne bilo, ko bi ne bilo navade in sile, da se mora in mora piti. Ta sila k pijači ni nikaka prava gostoljubnost, ampak samoljubnost, je neolikanost in neotesanost. Nobena sila ni mila. Abstinenca pa se tej sili in tem navadam, tej tiraniji alkoholizma, po robu postavi: Ne boš! Svobodo hočeml | Cisto preprosta zdrava pamet pove, da je abstinenca najboljše orožje v boju zoper alkoholizem. Vsaka stvar se najbolje pobija z njenim nasprotjem. Mraz z gorkoto, gorkota z mrazom. Vrelega kropa ne boš hladil z mlačno vodo, ampak z mrzlo. In čim bolj je mrzla, tem bolj boš svoj namen dosegel. To je lako jasno kakor: 1 — 1 —0. In tega ljudje ne morejo razumeti 1 Iz tega je razvidno, kako alkohol ljudi oslepi in kako si je ljudi za-sužnil, da kdor se mu ae ukloni, tega hoče ukloniti on.
Posebno čudno je, Se ljudje, ki hočejo biti krščanski, abstinence ne morejo ali nočejo razumeti. Kaj ni najpriprostejši nauk naše vere: Kateri koli ugodnosti se radovoljno odpovei, boš dobil stoterno povrnjeno?.' Da kristjani tega no morejo razumeti, je dokaz, kako je naše krščanstvo le preveč zgolj vnanje, formalno. Bistva in duha krščanstva, ki je ljubezen in zatajevanje, ne pozna-
Turški * .
Carigrad, 4. aprila, m. Jugoslavija je predmet komentarjev celokupnega turškega časopisja, ki poudarja kot zelo značilno, da je Jugoslavija izšla iz zadnjih dogodkov mnogo krep-kejša in mnogo bolj edina. Njen prestiž se je na Balkanu z dne 27. marca še jiovečal. Jugoslavija je močan činitelj na Balkanu in nesporazuma med Srbi in Hrvati sploh ni bilo ter to najbolj potrjuje prihod dr. Mačka v Belgrad. Ves jugoslovanski narod je zedinjen v eni misli: Obdržati prestiž države ter mir na mejah. Prenehala so vsa notranja strankarska trenja, ki so odjeknila v svet. Današnja vlada je povečala državno in narodno moč.
Dolgarski
SOFIJA, 4. aprila m. Bolgarska javnost spremlja z velikim zanimanjem j>oložaj na Balkanu, predvsem v Jugoslaviji. V tukajšnjih krogih jiou-darjajo kot zelo značilno, da je prišlo do spremembe v Jugoslaviji. Čeprav časopisje o tem ne piše konkretno, vendar se širi mnenje, da so tudi v tisku dogodki z dne 27. marca izzvali veliko zanimanje. Časopisje jo včeraj pisalo, da obstoja nesporazum med Srbi in Hrvati glede zunanje politike. Danes pa je časopisje prineslo novico iz Belgrada o prihodu dr. Mačka v Belgrad. Opoldanski tisk je prinesel novico, da je dr. Maček sprejel položaj prvega podpredsednika vlade in položil prisego.
Grški
Atene, 4. aprila, m. Grško javno mnenje je toplo pozdravilo manifestacijo jugoslovanskega naroda. Listi pišejo, da je Jugoslavija jx>stala močan činitelj, na katerega je treba računati. Sedanji položaj je pokazal, da je Jugoslavija dovolj močna in da je Jugoslavija zedinjena. Sedanja vlada, v kateri so zastopane vse močne skupine, je spojila vse kraje države v eno celoto. Vlada generala Simoviča uživa ftojioliio zaupanje naroda.
Kako gledajo Nemci na Jugoslavijo	* .....4
Bern. 4. aprila, b. Današnji nemški tisk prinaša pod velikimi naslovi poročila o izkrca-vanju angleških čet na Grškem pri Solunu. Po
teh poročilih so angleške čete zavzele severno in vzhodno mejo Grčije. Število teh čet znaša po pisanju nemških listov blizu 200 tisoč mož. Službeni krogi izjavljajo, da se o teh dejstvih ne morejo dati nobena jiojasnila.
Položaj Jugoslavije se razmotriva samo v pričakovanju. Na vprašanje, ali se pričakuje izjava Belgrada, merodajni krogi odgovarjajo, da je to vprašanje dejstva, nikakor pa ne izsiljevanja. Nemški poslanik v Belgradu ostane še nadalje v Berlinu, v Belgradu pa se nahaja še vedno število poslaniškega osebja za odpravljanje tehniških poslov poslaništva. Jugoslovanski poslanik dr. Andrič sc je vrnil v Berlin. O položaju v Jugoslaviji obširno piše vse berlinsko časopisje. Na današnjem posvetovanju nemških časnikarjev se je živahno komentiral odhod voditelja hrvatskega naroda v Belgrad. Službeni berlinski krogi pn povodom vstopa dr. Mačka v vlado niso zavzeli nikakega stališča, češ, da je to notranje vprašanje Jugoslavije. Službeni krogi nadalje izjavljajo, da jim ni nič znano, jxxl kukimi pogoji je dr. Maček vstopil v vlado, kakor jim tudi niso znani načrti nove jugoslovanske vlade. Posebno pozornost pa vsebuje dejstvo, da je dr. Maček v svoji izjavi poudaril, da liočo vse storiti za ohranitev miru. V kolikor more vstop dr. Mačko v vlado ojačiti notranji položaj Jugoslavije, bo njegov vstop v vlado prinesel velik plus za ohranitev miru na Balkanu.
' A
X
Potn iki promet ome.en
Belgrad, 4. aprila. AA. Od 5. t. m. nastopijo zaradi zmanjšanega števila potniških vlakov pri prevozu potnikov tele omejitve:
Državni uslužbenci morajo imeti razen osebne legitimacijo še dovoljenje svojih predstojnikov, druge osehe pa dovoljenje upravnih oblasti. Brez takšnega dovoljenja potniške blagajne ne bodo dajale voznih listkov.
(Glavno ravnateljstvo državnih železnic).
mo, vsaj dosti ne poznamo Zato naše krščanstvo nima potrebne moči in vpliva.
Ali ni torej abstinenca upravičena in pametna?
S tem pa nikakor ni rečeno, da mora vsak človek biti abstinent, ln ni rečeno, da jo vino kaj samo na sebi slabega. Vino je poštena stvar, no-zmernost pa je nepoštena in grda. Abstinenca ni oroije zoper vino, ampak zoper nezmernost. Po pameti vino piti nihče ne brani in nihče ne graja, nikomur ne oponaša. Vinogradi so tu, trla raste, s tem je treba računati, sad se mora nekam spraviti. Vprašanje seveda je, če je toliko vinogradov res treba, in drugo vprašanje: če se sad Irto no da tudi kako drugače porabiti. Neki gospod, ki je bil celo leto v Palestini, nam pove, da tam skoraj vse grozdje pojedo, porabijo kot jed. Pri nas se pa ljudem zdi škoda grozdje jesti; piti pa se sme do nezavesti! Koliko bo šo dela, predeu so bodo ljudem to neumnosti iz glave izbile 1
Kdo pa naj bo abstinent?
1.	Vsa mladina, čim dalj, tem bolje. Najmanj seveda do 14. leta. A Sira dalj bo proč od alkohola, tem boljo zanjo.
2.	Alkoholiki, ki se hočejo svoje bolezni ozdraviti. Zanje je popolna zdržnost edina rešitev. Takemu človeku jo lažjo nič pili kakor malo pili. Ako ni bolezen žo v prehudem Stadiju — kakor pri jetiki — jo bolnik šo ozdravljiv. Pregovor: »pijanec se spreobrne, kadar so v jamo zvrne«, ne velja več; marveč: pijanec se spreobrne, kadar postane abstinent. Po nekaterih drugih deželah imajo v treznostnih organizacijah celo vrsto rešenih pijancev, abstinentov. Pri nas, žal, zdravljenja teh bolnikov šo skoraj ne poznamo.
3.	Borci zoper alkoholizem. Sami morajo pokazati, da se brez alkohola da čisto dobro živeli, potem šelo morejo zahtevati od drugih, da se ga zdržujejo.
4.	Prav bi bilo, da hi bili abstinenti tudi vsi, ki imajo kake odgovorne sluibe, pri katerih jo alkohol nevaren. Koliko prometnih nesreč se zgodi ravno zaradi preveč zaužitega alkohola! Včeraj sta jo dva pošteno skupila v Št. Vidu.
O abstinenci bi se dalo še marsikaj reči. A upamo, da to kratko pojasnilo pametnim ljudem zadošča, da vedo, kako jim je o abstinenci soditi. Čas bi že bil, da bi zabavljanje abstinenci in abstinentom utihnilo. Zabaljati jim ali smešiti jih, je nerazsodno, neolikano in nekrščansko.
Svoboda! Kdor pije po pameti, mu ga Bog blagoslovi! Za tiste pa, ki ga nočejo, pa šc vedno velja znana pesmica, menda Krekova:
Napij se iz studenca, a,	živela abstinenca!
V	takih slučajih je treba odločno nastopiti
Maribor, 3. aprila
V	dnevnem časopisju je bilo že objavljeno, da so nekatere tvrdke zaradi sedanjih izrednih razmer in večjih vojaških vpoklicev popolnoma prenehale z delom. Ti tovarni sta Erlich in Zora kakor tudi še nekatere druge. Iz Maribora je bilo obenem javljeno, da je v obeh tovarnah ostalo še toliko strokovnjakov, da bi se delo lahko nadaljevalo. Javnost se zaradi tega začudeno sprašuje, zakaj se z delom ne nadaljuje.
Ker ima gosp. minister za trgovino in industrijo pooblastilo, da dostavi takim podjetjem komisarje, smatra javnost za nujno potrebo, da se ti komisarji čimprej postavijo. Ako podjetniki z delom nočejo nadaljevati, naj se jih k temu prisili; upoštevati je namreč treba, da so bile v teh podjetjih zaposlene v večjem Številu tudi ženske, ki jih vojaška oblast ni pozvala in so zaslužka v danainjih težkih časih zelo potrebne. Delavstvo se
zaradi takega postopanja podjetnikov, katerih mnogi tudi niso slovenske narodnosti, upravičeno razburja in pričakuje, da je ustavitev obratov samo prehodnega značaja. Obenem pa delavstvo naproša oblast, naj upošteva tudi v nacionalnem oziru važnost našega obmejnega Maribora in da nemudoma pokrene vse potrebno, da se delavske koristi obvarujejo in zaščitijo.
Smrt na progi
Maribor, 4. aprila.
Tragična smrtna nesreča se je pripetila med postajama Poljčane—Slov. Bistrica. Pri popravljanju proge je bil zaposlen 42 letni progovni delavec Franc Urlep. Najbrž je preslišal signal prihajajočega vlaka, ki je prišel skozi tunel. Vlak ga je zalotil pri delu sredi tira ter ga zagrabil in na mestu usmrtil. Vlakovodja je vlak takoj ustavil in ukrenil vse potrebno ter je z desetminutno zamudo prispel na postajo Slov. Bistrica. Ta smrtna nesreča ie zcroM nesrečni primer. Urlep je hi! zaposlen kot delavec 4. sekcijo za vzdrževanje proge.
Občni zbor Tujsko - prometne zveze v Ljubljani
Ljubljana, 4. apr,
Tujskoprometna zveza v Ljubljani, katere delokrog obsega kraje nekdanje ljubljanske oblasti, je danes na svojem reduem občnem zboru polagala račun in letno bilanco o svojem delovanju, o tujskoprometni propagandi in nje uspehih, kakor tudi o stanju tujskega prometa v naših krajih. Razveseljivo je kljub viharnim časom dejstvo, da sta začeli obe zvezi v Ljubljani in Mariboru izdajati z marcem mesecem »Tujskoprometni Vestnik za Slovenijo«, ki je v prvi številki objavil prav zanimive članke o tujskem prometu in obširne statistične podatke za tujski promet Današnji občni zbor se je pričel ob 10.30 dopoldne in je trajal dobro uro. Navzoči so bili mnogi zastopniki tujsko-prometnih organizacij in društev iz raznih mest in letoviških krajev, zastopana so bila tudi društva, ki so bila v tesnih stikih z razvojem našega tujskega prometa. Tujskoprometna zveza v Mariboru je pozdravila v posebnem dopisu občni zbor, želeč ljubljanski zvezi najlepše uspehe.
Predsednik ljubljanske Tujskoprometne zveze dr. Fran Ratej je najprej iskreno pozdravil zastopnike lokalnih oblasti, lako zastopnika ban. uprave dr. Alojzija Trstenjaka, načelnika oddelka za trgovino in obrt, dalje g. Josipa Westra kot pooblaščenega zastopnika mestnega župana, in zastopnike tiska. Občni zbor je z odobravanjem sprejel od predsednika predlagano vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II.
G. Ciril Majcen j« kot zastopnik Trgovinsko-industrijske zbornice in kot predsednik Združenj gostinskih organizacij v Sloveniji pozdravil občni zbor v imenu zadržanega predsednika Zbornice g. Karla čeča, zatrjujoč, da bo Zbornica ostala vedno Tujskoprometni zvezi naklonjena in pripravljena sodelovati pri organizaciji tujskega prometa v naših krajih. G. Josip Wester je pozdravil občni zbor v imenu župana dr. Adlešiča, naglašujoč, da bo občina vedno pripravljena tesno sodelovati z Zvezo. V imenu g. bana je pozdravil občni zbor načelnik banske uprave dr. Alojzij Trstenjak.
Predsednik Zveze dr Ratej je nato podal kratko, pregledno in zgoščeno poročilo o stanju našega tujskega prometa v preteklem letu 1940, ki je bilo za to panogo narodnega gospodarstva kritično. Podrobne podatke o tujskem prometu smo že objavili po tiskani brošuri, ki jo je bila izdala Zveza za občni zbor. V prvi vrsti se je predsednik najtopleje zahvalil banski upravi, mestni občini in Zbornici za trgovino in industrijo za veliko podporo, ki so jo naklonile te korporacije Zvezi v minulem letu.
Namesto zadržanega predsednika nadzorstvenega odbora g Frana Rusa je predlagal g. Josip Wester razrešnico sedanji upravi Zveze, ki je bila soglasno sprejeta in odboru izrečena zaupnica.
Predsednik Zveze dr. Fran Ratej je nato kratko poročal o reorganizaciji tujskega prometa v Sloveniji in državi Potreba je, da dostikrat nastopajo tujskoprometne organizacije v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani enotno in skupno. Zveza je doslej gojila dobre stike 8 iličnimi organizacijami v državi Na Hrvatskem je ustanovljena »Zajednica lurističkih saveza banovine Hrvatske«. Ustanovljena je tudi »Zaiednica sfrpskih turističkih organizacija«, to je »Zajednica tujskoprometnih zvez«. Ker je na vidiku tudi preureditev »Putnika«, je potrebno, da se določi stališče Zvez do vseh teh vprašanj. Potrebna je v prvi i»rsH delna sprememba Zvezinih pravil. Skupno upravo Zajednice v
Sloveniji na| bi tvorili upravi obeh Zvez v Ljubljani in Mariboru.
Občni zbor je dnlje odobril in sprejel Zvezin proračun za leto 1941. Ta izkazuje za tujskopro-metno propagando do 152.000 din izdatkov, ki se razdele na posamezna področja in kraje.
Občni zbor je naposled sprejel kratko resolucijo s predlogi na bansko upravo, ki se nanašajo:
1)	da se ali ustanovi pri tehničnem oddelku banske uprave poseben referat o tujskem prometu, ali pa dodeli tujskoprometnemu referatu trgovinskega oddelka po potrebi tudi več inženiriev in arhitektov za vprašanja izdelave regulacijskih načrtov, namenjenih za tujskoprometne kraje, kopališča in letovišča;
2)	najetje primernega posojila za postopno izvršitev regulacijskih načrtov za omenjene kraje, v kolikor ni mogoče kriti izdatkov za te načrte iz rednih sredstev banovinskega proračuna. Višina dolgoročnega posojila naj se ugotovi pri sestavi programa za tozadevno načrtno delo in se znesek posojila vnese v bodoči proračun banovine;
3)	da se naroči tudi občinam, v katerih sodelujejo tujskoprometne organizacije, od strani banske uprave, da te občine določijo v proračunih primerne podpore in prispevke za tujski promet.
Ne širite neutemeljenih govoric
Mestno poglavarstvo razglaša: »Ne razširjajte razburljivih in neutemeljenih govoric in ne prisluškujte takim, temveč jih energično zavračajte. Ra/našalce takih govoric naznanite brezpogojno policijskim oblastem, ker je razširjanje takih govoric kaznivo!
Za vznemirjanje ni razloga. Bodite mirni in opravljajte mirno in dostojno svoje tekoče jmjsIc. Ne begajte sebe in someščanov z ne|H>-trebnim in nedovoljenim zapuščanjem dotnov in prenašanjem svojih stvari, ker bi to utegnilo imeti škodljive [Kislcdicc za javni red in mir.
Bodite v resnih časih resni in disciplinirani!	Župan — dr. Voršič Alojzij.
e »Mariborer Zeitung« ln poročila tujega radija. Veliko začudenje vzbuja v krogih naše nemške manjšine in med Slovenci zadržanje nemškega dnevnika v Mariboru »Mariborer Zeitung«. Kakor znano, so širile tuje radijske postaje o razmerah v Sloveniji tako gorostasne laži, da jo proli temu nastopil zelo energično član vodilnih Nemcev v Celju g. dr. Riebl ter jih zavrnil, v kolikor so tičejo ta poročila celjskih Nemcev. Glede (»orcčil, ki so bila v zvezi z Mariborom, pa dosedaj ni bilo od strani voditeljev mariljorskih Nemcev nobene zavrnilve, četudi so ta poročila šo gorostasnejša, kakor so gledo Celja. Pričakovali bi. da bo nemški dnevnik »Mariborer Zeitung« lo lažnjivo poročanje energično zavrnil, toda dosedaj smo zaman prelistavali zadnje številke. Uredništvo »Mariborer Zeitung« je prinašalo samo ofi-cijelne dt^nantijo, ki so jih izdale naše oblasti, ni pa niti z besedico pokazalo, da bi na lastno iniciativo zavrnilo tujo propagando. Gotovo bi takšen korak »Mariborer Zeitung« ugodno vplivni tudi v tujini na vsebino tamošnje radijske propagande. saj se »Mariborer Zeitung« tudi onstran meje mnogo čila in zelo upošteva. »Mariborer Zeitung« bi torej izvršila važno palriotično delo, če bi iz lastnega nagiba zavrnila lažno poročamo tujega radija. Pričakovali bi bilo to žg zaradi tega. ker je lastnik lista Slovenec in tudi člani uredništva se prištevajo slovenski narodnosti.
Strae Q
»SLOVENECc, sobota, 5. aprila 1941
itor. TU

V 5 urah iz Pariza v New York
To se sliSi sicer precej malo verjetno, utegne pa vendarle postati gola resnica morda io kmalu po sedanji vojni. Poročajo namreč, da ie izdelujejo nekako raketno letalo, ki bi z naglico 1000 kilometrov na uro moglo v petih urah preleteti velikansko razdaljo med Par:zom in Newyorkom. To letalo so baje ie preskušali.
Izdelal ga je Francoz Rene Lorin, ki pa je bil do skrajnosti skromen kakor so navadno vsi taki učenjaki. To dinamično letalo izdelujejo v Italiji. Z njim bo v moderni letalski industriji nastala prava revolucija Lorin je bil kot inženir v službi v tovarnah pariške transportne družbe. Kot tak je najprej iznašel avtomatično izdajanje voznih listkov, ki jih imajo zdaj pariški sprevodniki cestne železnice.
Več let pa je delal, da bi iznašel raketno letalo. Ko se mu je izum posrečil, ga je takoj ponudil francoski vladi, katera pa ga je premalo cenila in se zanj premalo brigala. Ikilj so se za nje-go izum zanimali tujezemci, zlasti tuji strokovnjaki. Veliki ameriški učenjak Oktave Chamute se je nalašč zato pripeljal iz Newyorka v Pariz, da bi si ogledal ta izum francoskega inženirja. Tudi Italija se je živahno zanimala za ta izum. | Lorin je umrl leta 1933, šele 55 let star, ne da bi I
bil od strani svoje domovine doiivel kako priznanje za svoj izum in ne da hi bil doiivel njegovo priznanje.
Zdaj pa poročajo iz Italije, da so začeli Italijani porabljati novo letalo brez vijakov. To letalo je enokrovnik, ves iz kovine. Te dni so ga zelo uspešno preskušali. Tehta menda kake Štiri tone ter ima tako kabino, v kateri se človek lahko vozi ludi v stratosfero. Krmilo je prav tako narejeno kakor pri navadnih letalih, ima pa še vzvod, ki z njim regulira porabo plina. To letalo bodo mogli tudi v serijah izdelovati. S hitrostjo 1000 kilometrov na uro se lahko dvigne 15.000 metrov visoko. Njegova posebnost je, da nima nobenih vijakov ter da energija propelorja služi normalnemu motorju, ki se tako hrani s svojo silo. Iznajditelj Francoz Lorin je bil pred svojo smrtjo deležen priznanja italijanskega letalskega strokovnjaka generala Crocca, ki je .'znaditelju pisal priznaval-no in prisrčno pismo.
Zdaj so se uresničile iznajditeljeve sanje, ali se vsaj kmalu bodo: Ni več daleč čas, ko boš po zajtrku sedel v Ljubljani v to letalo, pa boš obedoval v Newyorku, večerjal pa spet v Ljubljani. Povemo pa ti, da boš kaj takega zmogei enkrat po vojni, če boš imel dovolj denarja seveda.
Profesor se 8030 km ki pa je
Italijanski listi poročajo iz Milana o čudni potegavščini, ki je njena žrtev postal velik italijanski učenjak S. V Milanu sta se namreč s palicami na cesti obdelovala dva sloveča italijanska učenjaka, ki njiju imeni slovita daleč po svetu. Zato listi tudi ne poročajo polnih imen, marveč le pišejo le začetne črke. Ta pretep je namreč obravnavalo milansko sodišče ter je imelo priliko pogledati malo v predzgodovi-no tega pretepa. Zadeva se je namreč tako-le razvijala:
Profesor S. je velik strokovnjak in poznavalec provencalske književnosti ter jezika, ki so v njem trubadurji prepevali svoje nežne nesmi v 11. in 12. stoletju tamkaj na Francoskem. Profesor S. je o teh viteških pesmih in jeziku izdal več knjig, ki so bile deležne priznanja vseh svetovnih učenjakov. Nekega dne — bilo je pred neka j leti — pa je prosefor S. dobil iz Brazilije, in sicer iz nekega manjšega mesteca v notranjosti brazilske republike, drobno pisemce. Učeni proefsor se je spočetka namrdnil, ko jc videl, da je to ženska pisava in da je v pismu podpisana dijakinja Juanita Jifero. Ko pa je pismo prebral, se je začudil, ko je videl, da tista dijakinja precej ve o pro-vensalski literaturi in trubadurskem jeziku, ki je profesor zan j ves gorel. Dijakinja je v svojem pismu profesorju S. izražala svoje veliko občudovanje za njegova učena dela o tem lepem jeziku in njegovi nežni literaturi. Profesor je kajpada takoj sedel in dijakinji odgovoril, nakar se je razvila korespondenca, ki je trajala nekako 2 leti. Spočetka sta si pisarila le bolj znanstvene zadeve, nakar sta postala v pismih že bolj osebna. Brazilska gospodična je v svojih pismih kazala vedno večje znanje tru-badurske literature in pisma so postajala vedno bolj prisrčna. Nazadnje je profesor gospodično poprosil, naj mu pošlje svojo sliko.
Čez dalj časa je iz Rrazilije prišlo spet novo pisemce, ki mu je bila priložena slika krasne mlarle gospodične, zraven pa so bili nežni trubadurski verzi. Profesor S. je bil zdaj ■še bolj zaljubljen. V pismu je bil tudi verz iz stare trubadurske literature, kjer gospodična vabi svojega izvoljenca, naj pride po njo. Profesor je bil takoj pripravljen in se je odpravil na dolgo popotovanje v Brazilijo po svojo izvoljen ko.
Iz Milana v Brazilijo je dolga pot, pa tudi v Braziliji je bilo treba prepotovati dolgo pot, preden je prišel v tisto mestece, kjer živi krasna gospiodična juanita Jifero. Nekega dne je bil tam. Stopi 1 je na pošto ter povprašal za poštni predal, ki je nanj pod njenim imenom pošiljal svoja pisma. Na pošti so mu povedali, da je poštni predal za gospodično Juanito Jifero najet, da pa sicer gospodične s tem imenom v mestu ne pozna jo. Profesor je bil pa potrpežljiv ter je čakal do večera pri poštnem predalu. Zvečer je prišel tja starejši gospod ter izpraznil tisti predal. Profesor S. ga je seveda takoj nagovoril ter povprašal, ali on prihaja po pisma za gospodično Juanito. Gospodu profesorju je kratko povedal, da on jemlje pisma na to ime. Nato je profesor silil vanj, naj mu pove, kje prebiva gospodična. Gospod pa je od-majeval r glavo ter ni hotel nič povedati. Ker je pa profesor vedno bolj silil vanj, je neznani gospod — star Brazilec — vendar Ie povedal, da tiste gospodične ne pozna. Povedal mu je tudi, da je pred kakima dvema letoma prišel k njemu italijanski gospod, ki mu je dal več denarja ter ga naprosil, naj v ta predal hodi po pisma, ki bi prišla na ime te gospodične ter naj jih pošilja na njegov naslov r Italiji. Prav tako ga je naprosil, naj bi pisma, ki mu jih bo
daleč pelje po sploh ni

Hudi morski valovi so v južni Kaliforniji napravili veliko Škodo, ker so poSfcodovafi okretno hiše in odnesli obrežno promenadno pot.
on pošiljal, pošilja naprej na naslov nekr# a rofesorja S. v Italiji. Profesor S. Je pri teh esedab vzrojil ter povedal, da je on tisti S. Zahteval je, naj mu brazilski gospod pove, na kateri naslov je potem pošiljal njegova pisma. Brazilec pa je bil trdovraten ter dejal, da tega ne sme povedati, ker je to rastna zadeva. Razočaran se je profesor S. zdaj vrnil v domovino.
Njegovo ogorčenje je bilo veliko. Ko pa je zadevo še bolj premišljeval, je počasi razumel, da ga je kak njegov tovariš potegnil. V duhu je prehodil vse svoje znance in na zadnje bil prepričan, da nihče izmed njegovih znancev in tovarišev ne zna toliko o trubaduršoini kakor kolega profesor B. Ta B. se zdaj že celi dve leti norčuje iz njega ter se krohota njegovim pismom, katere je pisal gospodični Juaniti Jifero, katere pa nikjer ni. Končno je še dognal, da je tista fotografija neke znane in lepe filmske igralke, kar je profesorjevo jezo pognalo I do viška. — Krlo bi mu neki to zameril, ko pa | je moral 8000 kilometrov potovati v april. j
Ko se je vrnil, je bila njegova prva pot iskat profesorja B. Brž ko ga je srečal na cesti, i ga je napadel s svojo palico, ne da bi bil pro- ) fesor B. mogel ziniti le besedice v svojo bram- i bo. Zato je zadeva prišla pred milanske sod- I nike in od tod v liste. Sodniki bi zdaj radi do- J gnali, ali je profesor B. res kaj udeleže® pri : tej zadevi.	'
r
v	r ' \ :a^ >, , t',,
. , •	-Al ......
y» m
Avtomobilske cisterne vo*fjo nemškim in italijanskim četam v Libijski puščavi vodo, ki je tam sila dragocena stvar.
Samostani tibetanskih lam dobe elektriko
Glavno mesto visokega Tibeta se imenuje Lhasa, ki je dolga stoletja bila vsakemu tujcu docela zaprta. Tamkaj v svojih skalnatih samostanih žive nekaki menihi, ki jih imenujejo lame. To so pravi vladarji Tibeta. Njihov vrhovni poglavar pa se imenuje dalaj lama, katerega za to imenitno službo pripravljajo že od otroških let. Pomaga mu vrhovni svet vseh lam, ki je prava vlada tibetanske meniške budistične republike. Tibet, ki je bil tujcu zaprt, je bil zaprt tudi vsakršnemu napredku in civilizaciji. Tam so ljudje živeli prav tako, kakor se je živelo pred 1000 in še več leti.
Zdaj pa obeta postati drugače, ker bo v skalnih votlinah tibetanskih menihov zasvetila električna luč. Vrhovni svet lam v Lhasi je namreč sklenil, naj se napelje v njihova stanovanja
elektrika. Rečeno, storjeno. Kmalu nato so lame naročili pri neki angleški tvrdki v Indiji potrebni material za svojo elektrarno. Ni dolgo trajalo, pa je d®lga, dolga karavana začela prinašati v Lhaso potrebne stroje in naprave. Tisoči mul in nosačev je po strmih in ozkih stezah nosilo dele razstavljenih strojev, aparate, žarnice in žice, kakor tudi druge potrebšiine, ki so potrebne. Vse to je bilo treba znositi po stezah, in sicer 4000 m visoko. Cest namreč visoki Tibet še ne pozna. Samo velikih zabojev je bilo nad 1800 poleg drugih tovorov.
Zdaj torej v Tibetu delajo elektrarno evropski inženjerji. Trajalo pa bo seveda, kakor vele, celi dve leti, preden fco tam gori zasvetila električna luč..
Ljudje, ki žmaio jamice v in bradi
licih
Pred nekaj časa je madžarski kriminalni psiholog dr. Sabestven v znanstvenih časopisih spisal članek, kjer je dokazoval, da jamice v licih in bradi dokazu jejo, da so tisti ljudje moralno veliko vredni. Učenjak pravi, da je celih 20 let študiral kriminalne akte iz vsega sveta ter ogledoval podobe vseh hudodelcev, ki so v aktih. Pa je tako dobil prepričanje, da med vsemi hudodelci ni niti enega, ki bi imel jamice v licih ali v bradi. Po dolgoletnem raziskovanju je končno dognal, do so ljudje, ki imajo take jamice, najboljši med vsemi. Taki ljudje imajo živahen duh, imajo izrazit čut za pravico, na jboljši in usmiljenega srca, radi pomagajo bližnjemu ter sploh zelo visoko moralno stoje. — Nobeno čudo torej ni, da so ljudje, ko so zvedeli za to učen jakovo razlago, vsi želeli imeti take jamice, da bi že na zunaj bili
Severna stran auJeSka kraljevske palač« Bnckingham v Londona, ki n jo sadele aemSka bomba.
videti plemeniti in dobri. Zato so zdaj budim-pešta.nski olepševalni saloni polni žensk in moških, ki si dajejo napravljati umetne jamice, da bi umetno dokazali svojo plemenitost.
Ubogi ameriški kadilci
Zaradi blokade zdaj ne trpi le Evropa, marveč tudi Amerika. Amerika je namreč rabila tudi nekaj posebnosti, ki so jih izdelovali le v Evropi. Med take posebnosti ali speciali-tete spada tudi papir za cigarete, ki so ga Američani uvažali iz Francije, ker tamkaj izdelujejo najboljši papir Zd cigarete — tako vsaj trde Američani. Ta papir so izdelovali na Francoskem, in sicer na jveč v tistih delih Francije, ki je zdaj zasedena. Izdelovali pa ga niso iz lesa. marveč iz starih cunj, ki so jih cunjarji pobirali po vsej Franciji. Poprej je Amerika kupovala v Franciji za 150 milijonov francos-skih frankov tega papirja. Zdaj pa iz Francije ta papir več ne prihaja. Zato so v Ameriki sami začeli izdelovati papir za cigarete. Ker pa so za izdelavo takega papirja vsekakor potrebni francoski strokovnjaki, ki pa jih ni, in ker tudi ameriška industrija ne more čez noč začeti izdelovati prav tak papir, se morajo zdaj ameriški cigaretarji posluževati slabšega papirja, ki ga dobivajo za enkrat iz Južne Amerike.
Narobe svet
Medtem ko Evropi grozi na vseh koncih in kraj"\h lakota, ker zmanjkuje kruha, je pa v Argentini, v Kanadi in v Združenih državah preveč pšenice. V Severni Ameriki je velik del pšenice kar na njivi segnil. Evropa je morala
vedno nekaj pšenice za svojo prehrano uvažati ■ike. La j.
popi
69 milijonov ton. Pač pa je leta 1940 v Ameriki
iz Ameri
še posebno slaba letina: lani je namreč Evropa pridelala le 38 milijonov ton pšenice, medtem jo je leto poprej, leta 1939, pridelala kar
bila nenavadno dobra letina. Amerika je lani
firidelala toliko pšenice preveč, dn bi z njo ahko prehranila pol Evrope. Tudi Kanada je imela dobro letino. Ker zdaj pšenice zaradi vojnih razmer ni mogoče prodajati v Evropo, imajo Američani in Kanadci zaradi tega velike težave. Vse žitnice so polne in država mora poseči v svoj žep, da umetno drži ceno pšenice, da ne bi kmetje obubožali Podobno je tudi v Argentini, dasi tam lanska letina ni bil j tako dobra.
ŠPORT
Največji lahkoatletski tek skozi Belgrad
Teklo bo 1000 lahkoatletov za pokal predsednika belgrajske občine
Na dan 20. aprila, to je prvi dan pravoslavne Velike noči, bo največji lahkoatletski tek v Belgradu. Nastopilo bo 1000 lahkoatletov, ki se bodo borili za pokal predsednika belgrajske občine. Podobne tekme prirejajo z uspehom že več let v tujih mestih, n. pr. v Parizu, v Berlinu in v Newyorku,
Start tekme je na Kalemegdanu in cilj na novem stadionu SK Jugoslavije, ki bo tudi ta dan svečano otvorjeno. Ta iahkoatletska manifestacija bo hkratu tudi uvodna svečanost ob priliki otvoritve novega športnega štadiona v Belgradu. V okviru te svečanosti bo tudi nogometni turnir, ki se ga bodo udeležili štirje najboljši jugoslovanski klubi: BSK, Hajduk, Jugoslavija in Gradjanski,
V	teku samem bodo sodelovali vsi jugoslovanski verificirani lahkoatleti in 300 gojencev šole za telesno vzgojo, poleg tega pa lahko sodelujejo tudi neverificirani tekači, oziroma vsi oni, ki 6e čutijo sposobne, da sodelujejo v tej tekou.
Športni drobiž
Žižek je povabljen na »Veliko nagrado Slovaške« na 400 m prosto. Bratislavski časopis »Slovak« poroča, da je slovaška plavalni zveza razpisala mednarodno plavalno tekmo na 400 m prosto za »Veliko nagrado Slovaške«. Ta nagrada obstoja v kipu, ki je delo znanega slovaškega kiparja Ihris-kega. Na tekmo je slovaška plavalna zveza povabila štiri tujce, in to Nemca Platha, Madžara Tato-sa, Jugoslovana Žižka in Italijana Signorija. Od domačih tekmovalcev bodo sodelovali: Kovarik, Stra-ka, Tezner, Kratochvyl in Vadrna.
Martin Bukowy, trener Gradjanskega, že pet let trenira omenjeni klub. Velika redkost med trenerji je, da je klub z njim zadovoljen in on s klubom.
Vojvodina proti Žak: 3:0 (1:0). V Subotici je Vojvodina premagala Žaka in je tako Vojvodina prešla v nacionalno ligo. Ta poraz je Žaka močno prizadel, saj je izgubil s tem njmanj 80.000 dinarjev, ker ni šel v nacionalno ligo.
V	Osijeku se je že začela veslaška sezona. Veslaška kluba Drava in Neptun sta že pričela s treningom, saj je pred durmi velika mednarodna veslaška tekma, ki bo v Osijeku 27. julija.
V	nedeljo bo tekmovanje za cross-country-pr-venstvo Hrvaške. Kmalu nato bo še nekaj podobnih tekem, a 27. aprila priredi Concordia na svojem igrišču tek na 3000 metrov.
Ali je novi prvak USA Madžar? Medtem ko evropski teniški igralci ne morejo priti do prepo-trebnih igralskih potrebščin zaradi pomanjkanja in nemogočega dobavljanja raznih tehniških predmetov za tenis, žive ameriški igralci v pravem blagostanju. Nemoteno in brez vsakršne bojazni za žoge igrajo turnir za turnirjem in se selijo iz mesta v mesto. Sedaj so na sončni kalifornijski obali, sedaj v Floridi, da s svojo umetnostjo zabavajo milijonarje in njihove izbrance. V takem lepem in nadvse vedrem razpoloženju so odigrali tudi teniško prvenstvo Združenih držav. Proti vsakemu pričakovanju pa je postal zmagovalec ne najbolj znano ime, ampak mlad in talentirani mladenič, ki je še preteklega leta poskušal, da prevrne s prestola teniškega športa Riggsa in ostale predstavnike ameriškega belega športa. Bil je to Frank Kovacz. Madžarsi časopisi so takoj javili, da je novi prvak njihov rojak. Frank Kovacz je namreč sin madžarskih staršev, ki so se pred časom izselili v Ameriko. Tako bi Madžari imeli, kljub temu, da niso bogve kaki teniški igralci, svojega in edinega odličnega predstavnika. Če je to res in če bo tudi to držalo, bomo videli, pravijo hrvaški časopisi.
Zakaj je odloženo tekmovanje za državno prvenstvo? Kot smo že omenili, so tekme za državno prvenstvo odločeno za teden dni kasneje in da se bo v nedeljo, 6. t. m., razpravljalo o pritožbah Jugoslavije in Ljubljane zaradi objavljenega razporeda tekmovanja Po pravilniku za tekmovanje v državn em prvenstvu se odrejevanje nasprotnika in razpored njihovih tekem določa z žrebom (kocko), ako med klubi ni prišlo do sporazuma. Ker ni prišlo do tega sporazuma (proti sta bili Jugoslavija in Ljubljana), niso kljub temu žrebali, temveč so kar objavili razpored tekem, za katerega so se navduševali le nekateri klubi. Belgrajska Jugoslavija ni hotela sprejeti takega razporeda zaradi tega, ker so v tem razporedu boljži pogoji za BSK in Gradjanski. Ti boljši pogoji so v tem, ker igrata omenjena kluba tri svoje finalne tekme na svojih igriščih doma, medtem ko bi morala Jugoslavija igrati te zadnje tekme izven Belgnda.
ZFO
Zasavsko okrožje sporoča svojim odsekom, da se orrdna tekma in razstava ne vršita, kakor je bilo v okrožnicah najavljeno. Preloženi sta na poznejši čas. — Okrožni odbor.