Iz Jugosiaviie. — Predsednlk ,,Zaveze" tov. Luka Jelenc se je odpeljal v Zagreb in Beograd, da posreduje vzajemno z- drugimi organizacijami pri ministrstvu o učiteljskem gmotnem vprašanju in o izvedbi novega zakona glede ureditve učiteljskih prejemkov. — Demisijo Je podal dosedanji predsednik višjega šolskega sveta prof. Fran Vadnjal. — OkraiBim učit druStvoml Javljamo vsem okrajnim učit. društvom, da na vse mnogobrojne vloge in resolucije, ki jih je vposlala ,,Zaveza" bodisi sama, ali od okr. društev v teku zadnjega poslovnega leta, do danes še ni prejela od viš. šol. sveta nobene rešitve. Tozadevna krivda pade na predsedstvo viš. šolskega sveta. — Nasprotno smo pa na vlogo ,,Zaveze" na kr. ministrstvo v Beogradu v zadevi skrčenja učiteljske izobrazbe na tri leta prejeli že tekom 10 dni ugodno rešitev, ki razveljavlja omenjeno naredbo za Slovenijo. — OmalovaževatJ se ne damo, toliko za sedaj! — Tovarišl in tovarišlcel Casi so resni in nahajamo se v odločilni fazi glede ureditve našega gmotnega in pravnega vprašanja. Organizacija pa potrebuje gmotnih sredstev, da lahko brani in zastopa naše koristi. Brez sredstev bomo ostali doma in bodo drugi z nami gospodarili tako, kakor se bo njim ljubilo. Dosegli tudi ne bomo ničesar! Zganite se torej in prispevajte za rezervni sklad ,,Zaveze", ker najhujše nas še čaka, ko se bo treba boriti za uvrstitev v splošno službeno pragmatiko drž. uradnikov! Kdor še ni prispeval za ,,rezervni sklad" naj to po pošti čimprej stori! Okrajna društva pozivamo, da tudi ona določijo svoje poverjenike, ki bodo zbirali prispevke za ,,rezervni sklad". — Okrajna učlteljska društva še sedaj nlso poslala izpreminjevalnih predlogov za nov šolski zakon. Opozarjamo Jih tem potom na sklep delegacije. Izvoljeni odsek je moral preložiti svoje delo za mesec dni in to samo zaradi tega, ker okrajna društva povečini niso napravila svoje dolžnosti. Apeliramo na predsednike in tajnike, da sodelujejo pri preosnovi zakona in je popolnoma napačno stališče, da se zanašajo okrajna društva le na centralo. Pošljite torej izpreminjevalne predloge nemudoma ali pa skličite takoj zborovanja, če jih še niste! — Odgovor minlstrstva prosvete Iz Beograda ,,Zavezi". Na protest organiziranega slovenskega učiteljstva proti skrčenju učiteljske izobrazbe na tri letnike učiteljišča je ministrstvo prosvete odgovorilo ,,Zavezi", da ukinja veljavnost imenovane naredbe za Slovenijo. ,,Zaveza" ]e vložila ta protest tako], ko je izšla imenovana naredba — direktno v Beograd in je to poročilo zaradi tiskarske stavke zakasnelo. — V našem uredništvu In pri strokovnem tajništvu se je oglasil predsednik ,,Dalmatinskega učiteljskega Saveza" in urednik ,,Pokreta", tovariš Ivo R a d o v a n o v i 6 iz Splita. Vršila se je na tq seja s predsedstvom ,,Zaveze", pri kateri je bilo ugotovljeno, da je mnenje slovenskega in dalmatinskega učiteljstva v načelnih vprašanjih glede bodoče Unije vsega jugoslovanskega učiteljstva popolnoma enako. Popolno soglasje se je tudi konštatiralo glede stališča, ki ga naj zavzamemo k načrtu novega Šolskega zakona. Vršili so se pogovori o kongresu ob ustanovitvi Unije jugoslovanskega učiteljstva. Prevladovalo ]e mr.enje, da naj se vrši kongres v velikih počitnicah v Beogradu, a pred kongresom se ima vršiti še ena skupna seja v Zagrebu. Določila se je nadaljna taktika skupnega postopanja. — Mlnlster prosvete g. Pavle Marlnkovlč ln zastopniki jugoslovanskega učlteljstva. ,,Zaveza" ie izrazila svoje ogorčenje in protcst napTam ppstopanju minl- stra pposvete Pavle Marinkoviča ob priliki poseta deputacije glavnega odbora srbskega ,,Udruženja", ki je v infonnativne svrh« posetilo ministra prosvete zaradi gmotnega vprašanja učiteljstva — kot pooblaščenec vseh jugoslovanskih učiteljskih organizacij. Podrobno poročilo prinesemo prihodnjič. — Poročilo o sefl za ustanovitev ,,Udruženja vsega jugoslovanskega učiteljstva" v Beogradu prinesemo priliodnjič. Slovensko učiteljstvo je na seji zastopal strokovni tajnik ,,Zaveze", tovariš Rudolf DostaL Izdelal se je načrt pravil in izvršile druge predpriprave za «Zavezo" ter govorilo o ureditvi in izenačenju notranjih razmer učiteljskih organizacij v kraljavini ter o skupnem nastopu. — Poročil se ie tov. Fran Erjavec z gdč. Danico Zupanovo, knjigovodkinjo .»Učiteljske tiskarne". Bilo srečno! — Gospodarsko društvo ,,Samopomoč" in Ljubljansko učiieljsko društvo. Pojasnilo članom: Ker prejemam dan na dan razne prijave za gospodarsko društvo ,,Samopomoč" in je iz teh prijav razvidno, da nekateri tovariši niso tozadevno na jasnem, objavljam to-le: Z gospodarskim društvoni ,,Samopomoč" niinam nikakih stikov in tudi ne sprejemam nikakih prispevkov za to društvo. Tudi ne prijavljani nikakih članov društvu , Samopomoč", ker je to stvar vsakega posameznika. Pravila ,,Samopomoči" zaiitevajo, da mora biti vsak zadružnik prijavljen potom svoje stanovske organizacije ..Društvu državnih nameščencev". Imenik čianov sem omenjenemu društvu vposlal dne 4. novembra 1.1. in sem tudi plačal iz društvene blagajne za vsakega člana K 2*20. Ta znesek naj blagovolijo poverjeniki ua raznih šolah pobrati in mi ga ob priliki izročiti. Po sklepu ,,Zaveze" so pa člani učiteljskih društev le oni, ki plačajo letnino K 48:—, bodisi potem že, da jo plačajo meseca januarja ali pa pozneje. Kdor je torej plačal letnino pri kakem okrajnem učiteljskem društvu, pa se je nato preselil v Ljubljano, je član ljubljanskega učiteljskega društva, ako se je odboru prijavil. Olajšave glede članarine je dovolilo vodstvo Zaveze samo ycn.viivui-Łačetiiikom; druglh olaišav pa ni. V preteklih tedniti pa je bilo prijavljenih ljublj. uč. društvu več novih članov, ki so plačali znesek K 8:—. Ta znesek sem jim vknjižil na račun letnine 1919 in jih prosim. da mi ostanek K 40:— še nakažejo, nakar jih društvo sprejme kot člane. ,,Zaveza" pa nima več na razpolago vseh letošnjih števiik naših slrokovnih listov, da bi jih mogla poslati na novo sprejetim članom; morali jih bodo pač utrpeti. Za poslovno leto 1920 priložim ,,Uč. Tovarišu" položnice prihodnji mesec. Pri tem opozarjam tovariše, naj ne plačujejo letnine n. pr. ,,Uč. tiskarni", ker se s tem lahko zanesejo v naše blagajniške knjige nepotrebne napake, ki le ovirajo redno poslnvanje. Tovariše iz zasedenega ozemlja, ki bivajo v Ljubljani in so se društvu priglasili, sem tudi prijavil ,,Društvu državnih nameščencev". Repovš, blagajnik. — ,,šolski list" izide skoro. Srednja stopnja je 3e dotiskana in se bo pričela te dni razpošiljati. Višja stopnja in nižja je tudi že v delu in se bo delo pospešilo, ker je nekoliko zastalo zaradi tiskarske stavke. Tovariši naj se pravočasno oglasijo z naročili, ker se bo tiskalo le toliko izvodcv, kolikor jih bo naročeniii. Vsebina je povsem sedanjemu preobratu prikrojena in greši vsakdo proti patriotični vzgoji, kdor še sedaj poučuje na podlagi knjig, ki so prožete z avstrijskirn duhom, ko ima res narodno patriotično čtivo v »Šolskem listu" na razpolago. Opozarjamo na sklep delegatov slovenskega učiteljstva. — Umrla je v <. jUbljaiu gospa Franja Račič, žena vpok. tov. Alojzija Račiča in mati tov. Božo Račiča iz Adlešič. — Naše sožalje! — Društvo ,,jub!iejska saiuopomoč" naznanja, da so 26. oktobra 1919 vročene položnice veljale za 59. in 60. smrtni siučaj; umrla sta člana Fran Pečar 24. 8. in Šimen Meglič 16. 10. 1919. — Daj natn danes naš vsakdanji kruh. (Razmišljanje z dežele.) A. M. Usoda me je zanesla preko demarkacijske črte v Slovenijo. Odkrito rečeno, bil sem presenečen y marsičem, ko sem se ozrl po naši domovini in marsikateri utiski so se mi začrtali neizbrisno v srce. Mnogo grenkega razočaranja je padlo v kupo navdušenosti in idealov, ki sem jo srečno prinesel preko žičnih ovir. Toda človeško življenje je že tako, da se menjujejo solnčni z deževnimi dnevi, da treba v prekipevajočo čašo navdušenja mnogo bladne vode. Toda k stvari: Jugoslavija je bpoznala vellk pomen učlteljstva, dvignila ga je in mu omogočila dostojno eksistenco po letih bojev In razočaranj. Uresničile so se težnje po dvignjenju v socijalnem o/Ini. Učltelj ]e oradnik in to je za naše nasprotnike hud udarec. Učiteljstvo se odteza s tem vplivu strank, nl več lgrača v rokah vsakokratnih mogočnjakov po vaseh. To  je vse prav lepo, toda od denarja se ne da živeti, tovariši in tovarišice! Nekam čudno se sliši vse to. Pa je vendar le rcsnično! Orijeptalski kralj, kateremu je Timurlenk pošiljal v ječo dnevno skledico zlata, je kmalu umrl — lakote. Isto bo z narni. Denar nima nikake vrednosti več. Kakorhitro zašume v časopisnih kolonah o kakem zboljšanju gmotnega poiožaja, takoj se oglasi odmev: neprimerno zvišanje cen; češ plačaj, saj imaš denar! Tako ne pridemo nikamor. Kriza se poojstruje, namesto da bi se blažila. Kamorkoli se ozreš po Jugoslaviji, povsod imaS Lsto sliko, isti položaj. Toda tudi listi itnajo tu svoj delež, da je občinstvo napačno informirano o nas in naših razmerah. Berite le kratko notico v 6. št. ,,Novic" 5. 11. 1.1. pod naslovom ,,Regulaciia uradniSkih plač", pa imate živ dokaz zavajanja ljudstva z napačnimi poročili, ki so objektivno naravnost lažnjiva za vsakogar, ki pozna načrt regulacije. Kaj pa pravzaprav hočem? Danes ne dobi pošten uradnik, dostojen kralj. služabnik države SHS hrane, obleke, ne obuvala. Hrana je izginila ali pa je strašno draga, o oblekah pa ne govorim, ker je to luksus za nas. Hoč.emo-li križem rok zreti v to? Vse se organizira. Vse deluje v gospodarsko povzdigo, kaj pa mi? V 26. št. »Narodne Prosvete" — učiteljskega glasila iz Beograda, čitam v govoru Mihajla Avramoviča na zborovanju belgrajskega učiteljstva, da se snuje tarn ,,Učiteljska potrošačka zadruga" s pomočjo ,,Nabavljačke zadruge" v Beogradu. In mi? Goriški tovariši so bili neposredno pred polomom Avstrije na tem, da dobe svojo gospodarsko zadrugo, ki bi razširila svoje delovanje tudi po vojni. Razmišljujmo nekoliko, ali bi se r.e dalo kaj ukreniti, da bi si gospodarsko poniagali v teh negotovih časili. Moje vrstice imajo namen otvoriti razpravo o tem! Snuje se uradniška ..Samepomoč", pazimo, da ne zamudimo prilik in ne pricapljamo šele h koncu, ko se nimamo več kam pridružiti! Kaj pa ideja konsumov sploh? Tudi tu leži neobdeiano in za nas največkrat neznano polje. — K notici MDaj nam danes naš vsakdanjl kruh". V Ljubljani se ]e osnoval uradniški konsum pod iirienom ..Samopomoč". Ljubljansko učiteljstvo je deloma — z osebno prijavo in pristopnino -- pristopilo kot član konsuma in se na ta način pridrnžilo tej gospodarski akciji državnega uradništva. 2e od drugega državnega uradništva se je izrazila želja. da bi se ,,Samopomoč" razširila po vsej Sloveniji, oziroma, da bi v posameznih krajib osnovala svoje filijaike. Na okrajnlli učitel}skih društvih je tedaj ležeče, da se učiteljstvo v pasameznih krajili pridruži ostalemu državnemu uradništvu in skupno z njim zaprosi centralo za osnovanje podružnice ter s pomočjo učit. dr. in splošnega državnega uradniškega društva vodi vse priprave za osnovanje podružnice. Takoj pa moramo pripomniti, da je smatrati to akcijo za popolnoma samostojno akcijo, ki ima s strokovno organizacijo le toliko skupnosti, da da ta inicijativo za osnovanje takega gospodarskega društva. Na podlagi obstoječih strokovnih organizacij se da lažje konštatirati, kolik bi bil interes med člani za tako gospodarsko društvo, da se mu da podlago. Popoinoma napačno je pa stališče, da se čaka in zanaša na centralo naše strokovne organizacije, ,,Zavezo" in se pričakuje od nje, da bo povzročila ustanovitev take podružnice. To že ne odgovarja principu Jelitve dela, kaže nesaniostojnost in tudi obremenjuje centralo z deiom in odgovornostjo, ki je ne more prevzeti. Po treznem premisleku pa ne spada to tudi v njeno področje. V vsakem okraju je gotovo nekaj gospodarsko izvežbanih tovarišev, ki bodo prevzeli to delo in ga izvedli. Pač pa se drži uradniška organizacija strogo principa, da je član ,,Samopomoči" lahko le organizJrano uradništvo in naj bo potein član učit. ali splošne uradn. organizacije. Na okrajnih društvih je torej ležečc, da se organizirajo tudi v tem oziru. V glavnem odboru ,,Samopor.ioči" je kot zastopnik uciteljstva Andrej Škulj, učitelj na 11. m. š. v Ljubljani, ki bo gotovo radevoije dal potrebne informacije, če se nani društva obrnejo. Uredn. — Za uradništvo znlžane cene v draniskem gledallšču. Predstave so vsak četrtek, cene za 50 % nižje. Kdor se zanima, naj se oglasi vsak torek od 8. do 12. ure in od 5. do 7. ure v pisarni Društv« zasebnih uradnlkov, Gosposvetska cest? 12/IL — Poziv! Abiturijenti učiteljišč in **' solventj počitniškega tečaja ali pa učiteljibegunci, ki še nimajo učiteljskih služb, naj se nemudoma zglasijo na višjeai Šolskern svetu v Ljubljani. Predsednik: Vadnjai- — Slovenska Šolska Mailca. Vslcd tiskarske stavke se je tisk publikacij najbrže za dva tneseca zakasnil. Mislili »fflOt da izidejo knjige že za Božič; zdaj bo pa treba poti^eti morda do februarja, seveda, če bodo poverjeniki storiii svojo dolžnost Do seda] so se odzvaii ti-le p. n. poverjeniki: Koroško: K o s c h i c r Pavel, okr. šol. nadzornik v Velikovcu, 97 čianov. -» Stajersko: V r c č k o Fran, Sol. ravnatelj v Slovenjgradcu, 31 članov; Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Cclju, 53 članov; Alojzij M a j c e n za šoL okraj Arvež, 3 čl.; Fran Drnovšek za okraj Sevnica, 2 čl.; Val. K a j n i h za Ptuj, levi dravski breg, 58 čl.; Janko 2el za okraj Cmurek, 3 ČJ.; Anton Gnus za laški okraj, 49 čl.; I- an 2 o i n i r za Ptuj, desni dravski breg, J8 članov; Fran Z a c h e r 1 za Ijutomerski okraj. 47 članov; Miroslav P u č e 1 i k za levi breg Drave v marij>orski okolici, 7 članov; Josip Rajšp za ormoški okraj. — Kranjci so pa zasparjci; do danes so se odzvali sanio Štirje poverjeniki, in sicer za mesto Ljubljana, Ijubljansko okolico, črnomeljski in kočevski okraj. Prosimo, da stori vsak poverjenik kar le mogoče v korist S. S. M. in to čimpreje, ker drugače ne morerao zaključiti Letopisa. Članarina znaša 10 K na leto. Kdor se ni oglasil pri svojem poverjeniku, pošlje članarino lahko kar naravnost na nasiov Siovenske Solske Matice v Ljubljani. — S seje vHjega šoiskega sveta doe 30. oktobra 1919. Osebne vesti. 1. Stalna r.ameščenja: v Šmihelu nad Mozirjem — stalni učitelj Ivan Doiinar; v št. Petru tik Radgone — stalna učiteljica Ana Ciuhova; v Jarenini — stalna učiteljica Alojzija Lorberjeva; v Petrovčah — nadučitelj Rudoif Wudler in stalna učiteljica Ida Wudlerjeva; v Št. Petru v Savinjski dolini — stalna učiteljica Štefanija Bojčeva; y Teharjih — nadučitelj Josip Gosak; y St. Lovrencu pod Prežinom — stalna učiteljica Marija Jagodičeva. 2. V Prekmurju se ustanovi slovenska meščanska šola v Murski Soboti. Za ravnatelja na tej šoli je imenovan Janko Korže, strokovni učiteli v Zalcu. Prideljeni v začasno službovanje so absolventi učiteljskega tečaja: Rudolf Kolarič, Alojzij Petcrlin, Joško Trobej in Fortunat Turk. Za učitelja madžarščine kot neobveznega predmeta se prideli še en madžarski učitelj. 3. Upokojitve. Začasno — za dobo enega leta — so bili upokojeni: Josipina Baloh-Sušteršičeva, učiteljica v Spodnji Idriji; Marija Hrašovec-Konfidentijeva, učiteljica v Petrovčah; Janko Zunkovič na Dravskem polju. Stalno upokojeni: Josipina Mrenova v St. Petru pri Radgoni; Andrej Šest v Cerknici; Leopoldina Bojec-Vadnjalova v Lozicah; Mariia Blahnova v Rjbnici z zahvalo in priznanjem; Jakob Kovačič pri Sv. Trojici v Slovenskia Goricah z zahvalo in priznanjem. — 4. Premesčenja stalnega učiteljstva v začasno službovanje: Stalna učiteljica v Tržiču Amalija Cepudrova na I. mest. dekl. lj. šolo pri Sv. Jakobu v Ljubljani; stalni učitelj pri D. M. v Polju Josip Stojkovič na lj. šolo v Mostah pri Lj.; stalna učiteljica v Orehovcu Ivana Nagu-Zalokarjeva na Ijudsko šolo pri Sv. Jakobu ob Savi; stalna učiteljica pri Sv. Jakobu ob Savi Antonija Štritof-Praprotnikova na ljudsko šolo na Viču; nadučitelj v Radovljici Julij Slapšak na ljudsko šolo v Mostah pri LjubIjani; stalna učiteljica v Št. Vidu pri Stični Marija Pezdirjeva na šišensko dekiiško Ijudsko šolo v Ljubljani; nadučitelj v Sv. Križu pri Kostanjevici Ivan Malnarič na I. m. deš. lj. šolo v Ljubljani; nadučitelj v Mengšu Edvard Vohinc na šišensko deš. lj. šolo v Ljubljani; stalna učiteljica na šišenski dekl. ljudski šoli v Ljubijani Vida Gabrškova na II. mestno deš. ijudsko solo v Ljubljani; stalni učitelj v Mostah pri Ljubljani Janko Čepon na II. mest. deš. ljudsko šolo v Ljubljani; stalna učiteljica na Šturski gori Gizela Sedlakova na lj. šolo v Mostah pri Ljubljani; nadučitelj v Tržišču Andrej Skulj na II. mest. deš. lj. šolo v Ljubljani; nadučitelj - begunec v Hotederšici Karei Štravs na lj. šolp na Viču. — S seje višjega šolskega sveta dne 4, decembra 1919. 1. Osebne vesti: NadačUeljema in šolskima voditeljema Martinu Matku v ^Novem mestu in Viljemu Gebauerju v Šmihelu pri Novem mestu ter začasnemu šolskemu voditelju Konradu Barletu v Metliki izreka višji šolski svet za odlične vzgojne in učne uspehe ter za vzorno izvrševanje vodstvenih poslov zahvalo in priznanje. Učiteljici in začasni voditeljici Hermini Megušarjevi v Podzemlju, učiteljici Amaliji Vardjanovi v Metliki, učiteijici Ljudmili Bukovičevi v Crnomlju, učiteljici Adeli Turkovi v Novcm mestu ter učiteljici S. Mariji Celestini Okornovi v Šmihelu pri Novem mestu izreka višji šolski svet za izvrstne vzgojne in učne uspehe zahvalo in priznanje. — Izreka se priznanje in zahvala okrajnemu Solskemu nadzorniku Ivanu Koropcu, pohvala nadučiteljema Ludoviku Ivanjšiču pri Sv. Juriju ob Ščavnici in Josipu Korolcu v Nsgovl, piiznanje nčiteljici Jo- sipuii Krenovi prl Sv. Petru tik l^adgone. Kavnateiju na zasebni slovenskl gimuaziji sv. Stamsiava v 6t. Vidu nad Ljubijano, ar. lvanu Unidovcu, kj odiiaja z zavoda, ua se posveti rcdovnemu živijcuju, izreka višji šoiski svet posebno priznanjo in pouvalo za njegovo zaslužno, vzorno in vestno delovanjc «• Učiteijskeaiu osobju aa zasebai deški ljudski šoli pri Salezijancili aa Kakovuiku sc uovo.U po^ebua iiaurada v zausiu § IL *; lureoDe celoRupne deželne vlaae xa Slovenijo i dne a. aiaja iyiy, ii. Hi Ur. L — l. Preui-eaba soifc. Ljudska šola v Stari cerkvi pri Kocevju se preurecii tako, aa ima posiej dva slovenska razreda in tri neoiske razrede. — č. Kazširjenje ljudskih ioi. Jretrazredna dcška m petrazreu"a aekiiska ijuaska šoia v Novera mestu se razšinta s šois&im letora ivji)i<il v šest-, s šoiskim letom iyjl/22 v sedem- in s šoiskim ictom 1922/23 pa v oseairazreanici. Uvorazreona ijuuska šola v bt. retru pri Novem uiestu se razširi s šolskira ietom 1920/21 v stinrazreuruco. Sestrazredm ljudski šoli v Uraomiju iu Metliki se razšinta s šolskira letoai iy2U'^l v sedem- in s šoiskim letom iy^l/22 pa v osemrazrednicL tno(azredna ijudska šola v Kaaovici se razsin s šoiskim ietom 1920/21 v dvorazredoico. 1 nrazredna ijudska šola v Poazeaaiju se taKoj razsiri v petrazrednico. btirirazredna ljudska šola v Novi cerkvi so takoj razšin v petrazredaico. Pctrazredna oKoaska aeška ljuuska šoia v Ceiju se razširi v šestrazreunico, tnrazrcdna ljudska šola v Krizati pri irziču v štirirazreanico, dvorazredna ljudska šoia v bt liju v Kožu v tnrazreariico in dvoraz;eana ijuasiia šoia v i^reuosijin v štirirazredmco. <— 4. Nazivauje krajev v Jugoslaviji. l ozirom na oupravo aosedanjiii aczeiniii inej sc v šoiskui uaznanina, izpritevauii in vseti drugin uraanih tiskovinaii \a. spisia, kjer je treba natancnejše označue rojstntga kraja, oziroma bivaiišča ucencevega, opusti v boaoce vsako poimenovanje po bivšin dežeian, temveč se prident k rojstneinu kraju, oziroma bivaiišcu, ie dostavek Mv bioveniji", Kadar pa iaiamo več krajev enakega unena, teaaj latiko vsak tak kraj pobiiže oznacinio i iokainim pridevkoai, ki je morda tudi že uradao uveden; n. pr. Smartno pod bmarno goro v Sloveniji, Saiartno pri Kranju v biovcniji itd^ ali pa St Peter na Krasu v Slovcniji, St lJetcr pri Noveai mestu v Sloveniji, St. lJcter ua Medvedovem brdu v bloveniji itd, — 5. Upokojitvc. Stalno so upokojeni ua iastno prošnjo: Ivan Reich, nadučitelj v St. Janžu na Dravskern polju z dneni 30. novembra 1919; hranja Oolžan - Bedenkova, učiteijica-voditeijica v Kanini gorici z dnem 6\. januarja iy20; Josip ^uUtnk, nadučiteij y Ponikvi z dnera 31. oktobra iyiy; Jakob Marin, giavni učitelj na državnem moškem uciteljišču v Mariboru, z dnem .31. marca 19^0. Začasuo — za dobo enega ieta — so upokojene: Albina Lasbacherjeva, učiteljica v belnici ob Dravi, sedaj v Kušaa; Zora Senčarjeva, učiteijica pri bv. Križu tik blatuue, in Alilena Koiirmannova, državna učiteijica v i rstu, seuaj v Ljubljani. ~ Ld puniaknitev v visii pi«č. razred ie potrebua uloga. Giasom okrožnice višjega šoiskega sveta v Ljubljani z dne iU. junija iyi9, štev. 8070, mora vsak učiteij(ica,) prositi za pomaknitev v vioji činovni razred ali piačilno stopnjo uradnira potom. Kedaj napreduje posameznik v višji razred i,stopnjo> je razvidno iz uvrstiinega dekreta, katerega je vsakdo prejel ob spiošni reguiaciji uciteljskili plač na podstavi naredbe z dne 14. februarja 19iy. Mnogi tovariši(ice) bi inieli napredovati že s 1. majem (Koroško), odnosno s 1. junijem 1919 v višji Cin. razred (stopnjo), a se niso doslej za to potegovali. Prizaaeti naj se požurijo, da dobe, kar jim gre. —- Biinarjeva »CUauka' za meičanske šole, I. čel, izide v kratkem. Solska ravnateijstva jih lahko narocajo v ,,UCit. tiskarni". — Ves narod živi od verižnlštva. u Pragc poročajo: Ko se je vračai minister ztuianjili del dr. Beneš iz Pariza, je bil nu postaji v Veselih slavnosten sprejem. V mienu narodnega občinstva ga jc pozdravil tamkajšnji nadučitelj in starosta Sokoia Pohn, ki je v svojem govoru med orugim naglašal: »Ves češki narod živi sedaj od verižnistva in odcruštva. Ljudstvo je pozabiio nase, niliče aeče več živeti od dela svojih rok, nibve se n«^e pukoriti zakoiiom, vsakdo hoče sam ukazovati, stranke skušajo preskrbeti svojini pristašem ugodna mesta »e ^Sede oa to aii so dotičniki poštenjakl aii spadajo za omrežje kako ječe. Govornik je naglašal, da pozna v državi razun dr. Beneša samo enega poštenega človeka t. j. Kramafa. Svoj govor je zaključil Kolin s pozivom naj dr. Beneš očisti ta avgijev hlev.« Ker je Kolin pristaš narodno-dcmokratske stranke, ga socijalističnl listi obeb sm«ri jgiuo Dapadajg dokjtzujoc, da je tovoiu uCiCiinco ia da jc žalu v« češki naro4 ~~ irrancoskl Ucej, Vladg & skJcnilat da osnuje y belgradu trancoski licei. V protesorskem zboru tega zavc^da bo poit»vica proicsorjcv ia Francije . —* internat za jugoslovaaske dijak« f Attieriki. V Ameriki so osnovaii aogicški Uitcrnat is, 260 jugositv*nskil] dijakov. ii uijaKi bodo dobivaii v iateruatu brczr plaCno stanovanje in iirano r sviha študk ranja na aiuerisKih uCniii žavodili, poieg tcga pa za svoje potrebe šc tedensko 5 uolarjev. U barajeva odpotUiO 25 dija* kov preKo Soluna v Amerika — Auslesciua na aasio srednjlh aolak. ivakor se iz beigraaa poroča, cameravajo ua vsea aašin sreanjia šoiaii vpcijati aagiešcuio kot obvezen prcamct. Oateljslio ujuci uocejo dobiti iz Angiije. —> brouurvašCma ua uaiili šolak Na iiubijan^kiu ijua^tiia soiah se poucuje sruoarvascina v 4. razreau po 1 uro na teuen, v. m vL. razreau po 2 uri, aa raešcanskiu šoiah po 1 uro in «a oa^tgvuiJi lazj cuiii po d uri ca teden. ~ V uiestuem soiskeui svetu za Ljubljano je oaioza manuat prošt Andrei Kalan. Mesto njega je iuieaovan v uieatni iujskj svet kateaet Cadež. — »Zanimiva razkntjaa. »iNaprcji pišc: tnako kakor je ravnai ueželni glavar 2 utzeuuiDi usiužbenci, jc ravnal tucli z uciteijstvorn. MoC dezeinega odbora nad ucueijbtvora je bila naiarec venka ne le ratu icga, ker so imeii somisljeniki dcžeiaeia glavarja vecinii v dezeinem šolskeai svevu, aiarveč tudi radi tejia, kcr je uuo le ud dežeie odvisno, kake priboljšks naj dobiva uciteljstvo k plaCam. katenh ruuuiacija jc racU vojnc izostala, bvojo aiuu pa je kazal dezeini glavar uasproti uatt;ljbtvu na ta nacin, da i© Dil pnstupen le tistan oscDam, ki so se poliucno t njim »trinjaie aii s>o iin priporocali ajegovi zaupniki. KazUke so se delale niea posameznuni useDami pri vsaki prošiui za puaporo ali nagrado, pri vsakem imenovariju ali naiaešcenju, pri dovoljcavaju 25 yo draginjskih doklad, pri stanarinskiii aoKlauaa ucueijcia v ujuutjaui ai, koakor ic bilo mogoce, tudi pn vojnodragmjsiiitj aokiaaau. Kako je tui acžeiai giavar pnstopea svojna pnstaseai, znači sc posebao to dejstvo, da j e biiciandeželh atgu. soiskcga svcta učiteij Jakiic za pota k scjam deželnega šolskega sveta plačan ii dezelaib sredstev.dasije bilo mesto člana deželaega šoiskegasvetaiečastuo mea io. Svojo nenakioajenost učiteljstvu pa je pokazal dežemi glavar pri dovoljevanju vojnodragaijskin doklad. Teh je učiteljstvo postaio ueiežno zeJo kasno in še to v taka nizki lznicri, da mu je bilo pomagano lc malo. Zboijsaie so se te doklade šele potem, ko ie k dotičai potrebšCini pričcla prispevati država. — Upaaio, da $e ic povrnejo vsi taki časL — 1 ri uinestne resoiucije. Odbor ccijakcga okraj. uciteljskega aruštva skicnil jc v svoji seji dne 5. oktobra t. i. sledečc resoiucije: L V zadnjem času so po odpruvi celibata učiteljic oglašajo omožcnc divšc učiteljice, katerih soprogi službujcjo po mcsua in trgia tcr zaiucvajo od iaeroUttjnih činitcljev. svojo zopetno nadestitev na šolah njihovia seaanjiii bivališč. Ker bi bila s takira nanieščanjem zaprta pot do udobnejših aiest marsikateri tovarišici, katera službuje že leta in ieta po saaiotniii krajih ter bi bila vrhu tega široko odprta vrata raznim protekcijani, zato učiteljstvo združeno v celjskem okraj, učiteljskem društvu ostro io klasno ugovarja proti takim namestitvam« n. Ucireljstvo včlanjeno v celj. učiteljsk. cirušivu aajodločneje zavrača učni načrt za vsa učiteljisča v kraijevini Srbov, ttrvatpv in bloveacev, ki znižuje pouk na učiteijiščih aa 6 ieta, Ta naredba, katers* se je izuelala brez zaslišanja konipctentnih pokrajinskih svetov, ne pomeni saiao znižanje lzobrazbe učiteljskega naiaSčaja, ampak tudi nazadovanje izobrazbe ln oauke naše mladine ter kulturai padcc všen podanikov nase države. Imenovani nacrt je naravnost žaiiiv za vse učiteljstvo, katero je stremilo in zahtevalo vedno le višjo izobrazbo ter ogorčeno odkianja uvedbo aavedene naredbe v Sloveniji. II. Z ozirom na to, da je naš drugi aezelni jezik srDo-arvaščina, ima ncaišcina seaaj isto vlogo kot pred preobratom francoščina, naj stori »Zveza« pri viijera šolskem svctu takoj energične korake, da se nemške ure za pnglašene učence primerno honorirajo od staršev, ki posiljajo otroke k aemškemu pouku. ~ Poročil se je v Zdolah pri Brežicah nadučitelj Robert Ivanuš z gdč. Karoiino Presnikovo. Cestitamo! — Posečanje naraščaja V sokolske tolovadnice. Javnosti v vednost, da jc poscčanje sokolskih telovadnic mladini dov&ljeno a odlokom detelne vk4« r IM>- Jjanl z dne 12. decembra 1918. Neosnovane govorice od strani neprijateljev sokolstva, naj ne plašijo občinstva. bokolstvo faoče kjjub tem govoricaai neprijateljev, pemoteng dalje vršiti svoje veliko delo za teiesno in nravstveno vzgojo naroda.