Crospodarske stvari. Pesja steklina. (Konec.) Hitro. ko se je opisana nesreča prigodila. leeili so ranjence Sadagorski zdravniki dr. Geller in dr. Menkes. ter so njim izpirali rane s sublimatom; zdravniki so morali bedeti celo noč pri ranjencih, ker so bile rane več.jidel težke; tako je imel n. pr. eden nos odgriznjen. drugemu je volk kožo raz čelo potegnil, tretji je izgubil uho, itd. Tudi jaz sem imel četiri rane, narnreč razun one na dlani, še tri na liei. V ponedeljek, dne 20. aprila izžgal je dr. Zaloziecki v Črnovicah vse rane s posebno pripravo. V sredo. dne 22. aprila v jutro pripeljal sem se v Rukarešt. Podani se naravnost k prof. ISabes. V Rukarešti bili so nekoliko v zadregi, ker jih niso pričakovali toliko, in tako težko ranjenih. Vračenje pričelo se je takoj. Lečijo pa steklino na ta način, da ranjencem ce-* pijo v trebuh hrbtancev mozeg kuncev (domačih zajcev), ki so vsled stekline crknili. Nam so še razen tega tudi kri vcepljevali. Kuncem trov, ki povzročuje steklino, vcepljujejo v možgane. Vsled tega taki kunci za nekoliko dni pocrkajo po tihi steklini. Rolne živali ležijo niirno, le sline se jim v obilni meri cedijo iz gobca. Grknjenim živalim izvzamejo hrbtanski mozeg, ter ga hranijo v posebnib steklenicah trinajst dni; v tem času je ta mozeg najslabši trov (gift), s katerim se cepljenje stekline navadno počenja. S časom pa se vcepljuje vedno močnejši trov, t. j. mlajši niozeg, dokler se dospe do edendnevnega; a tudi mozeg, katerega so iz ravnokar erknjene živali vzeli, rabi se nazadnje za cepljenje! Pri tem odloči prof. Rabes prehod od slabega do močnejega trova, ter njega množino, za vsakega bolnika posebej. Mozeg v steklenieah razdrobijo, v juhi od telečjega mesa razpustijo, ter v brizgalnice po 2—5 gramov raztočijo. S temi brizgalnicami se trov ubrizga ali vcepi bolniku. Različno je* tudi to, kolikokrat se kateremu bolniku lečilo vcepi. Mi smo morali nekateri dan po štirikrat prihajati, ter se nam je vsakokrat po dvakrat ubrizgovalo tako, da so mene za mojega prvega lečenja v Mukarešti blizo do dvestokrat cepili. Pri tem pa je ravnanje z lečilom in delovanje zdravnikov sila nevarno. Vže dihanje trova je škodljivo, a največja nevarnost preti, če se, kakor se je enemu zdravniku pri meni enkrat zgodilo, brizgalnica stere. Ako mu pri tej priložnosti trov brizgne v oko, ali kako odprto rano, more ga olroviti. Zategadelj so pa tudi vsi zdravniki in služabniki, ki na taki bolnišnici delujejo, proti steklini cepIjeni. Od takih služabnikov, pa tudi od psov, ki so na enak način cepljeni, so tudi jemali kri, ter nam isto razun mozga od kuncev vcepljevali. S tem hočejo bolniško kri stanovitnejšo proti trovu storiti. Cepljenemu psu so irikrat s steklino v možgane vcepili, pa nobenkral ni stekel, kar kaže, da je cepljenje proti steklini ravno tako koristno, kakor ono proti kozam ali osepnicam. Gepljenje ni boleče in cepljenje s toplo krvjo je celo prijetno. Vendar pa se po cepljenju pojavlja mrzlica, jed ne diši, ter spanec bolniku manjka. Pa to ni pri vsacem bolniku enako. Jaz sam sem imel tri dni posebno veliko trpeti, ter so mislili, da se pri meni počenja vže prava steklina. Prav v tem času je v isti bolnišnici, v kateri sem se jaz zdravil, umrla .za steklino židovska deklica, katero je v Sadagori isti stekli volk ogrizel. Slednjič sem proti volji zdravnikov vstal iz postelje ter se postavil v vrsto bolnikov, katere so ravno v tem času cepili. Dozdeva se mi, da mi je ravno ta močna volja. naj živim, pomagala, čeravno je preteklo še mnogo easa, preden so mi zdravniki le samo upanje izrekli, da ozdravim, in še dolžje je trpelo, da so me zdravega iz bolnišnice izpustili. Četiri tedne po mojem povratu iz bolnišnice, seni se pa na svet prof. Babes zopet podal v Bukarest, da lečenje še enkrat počnem. To sera storil tem raje, ker je ravno ob času, ko sem bival kot ozdravel v Crnovi- cah — umrla na 26. daft potem, ko jo je vzgrizel volk, ona žena, katera je bila zavoljo težkih ran ostala v Črnovicah, ter so jo bili nekoliko casa po mojem povratu iz Bukarešta pustili kot ozdravelo iz bolnišnice. Tudi od onih dvajset v Bukarešt potujočih ranjenih so umrli trije za steklino. Pri nekem dekletu, katero je še le za nami prispelo v Bukarešt, kazala se je steklina vže pri njenem prihodu; bila je vračenje prepozno pričela. Ostalim dvem umrlim so po izreku zdravnika dr. Zaloziecki-ja rane premalo izžgali, ker sta bila prepozno prišla v bolnišnico v Črnovicah ter bi bila vlak v Bukarešt zamudila, ako bi se zdravniki dalje časa z njima bavili. V obče bil je tedaj vspeh vračenja stekline v Bukarešti v tem slučaji dober. Dozdeva se mi pa, da je tudi pri tem glavna reč to, da se rane čem prej dobro izžgejo. Po izreku zdravnikov je volčja steklina najhuja. ker je pri tej čas njenega razvijanja kratek, kar povzroci, da bolnik lahko med zdravljenjem steče. Različna je steklina tudi glede udov, kateri so ranjeni; rane v obrazu so najnevarnejše. Treba se je tedaj nesrečniku prej, ko mogoče podati v bolnišnico za stekle. Vsak naj gre tje s pomirljivim upom, da gotovo doseže ozdravIjenje. V Rumuniji ,je to zdravljenje vže celo v navadi, ter nikdar v bolnišnici ne manjka bolnikov. Seveda so tani tudi razrnere glede stekline žalostneje. Tam pa morajo oblastnije vsacega po stekli živali ranjenega v bolnišnico za stekle oddati. Domače, kakor tuje bolnike zdravijo brez nagrade. Na pomirjenje Ijudstva bodi povedano, da je občevanje s steklimi ljudmi brez vsake hevarnosti. Še nikdar se ni dogodilo, da bi se steklina od bolnega cloveka na drugega prenesla. Najbolje je, z bolnikom lepo ravnati ter skrbeti za to, da si nevarnosti svoje bolezni ne postane svest. To pa tudi najbolje podpira vračenje. Sejmovi. Dne 22. januvarija v Mozirji in v Gradci. Dne 25. januvarija v Koprivnici in v Studenicah. Dne 28. januvarija v Artičah.