Francosho-anglešha ofenziva Na zapadnem bojišču so dne 2S. sept. začeli Francozi in Angleži dobro pripravljeno, velika ofenzivo proti nemškim postojankam. Ofenztvo so zafieli z artilerijskim bojem, ki je trajal na oeli črti neprenehoma po 50 ur, na južnem delu fronie, v Sampanji, celo 70 ur. Nato so se vrsili infanterijski napadi. Da bi popolnoma predrli nemško frjonto, se Francozom in Angležem ni posre6ilo, pač pa, so se pri Lillu in pri Perthesu morali Nemci umakniti v (drugo črto strelskih jarkov, ki je bila. že za ta slučaj pripnaiA1ljena. Namen Iraneoskoangleške ofenzive se torej v prvem naskitku ni posrečil. Gotovo jc, da bodo Francozi in Angleži ponavljali svoje naipade. To;la. ker Ncmcev p;ri prvem naskoku niso presenetili, je pa6 malo verjetnosti, da jih bodo oi!slej. Francosko-angleška ofenziva .j<e veliklanskega političnega; pomena. Francoska, je ] loslala za to ofenzivo zadnje rezerve na fronto. Ako sc sodaj ta ofenziva ne posreči, potem lo na Francoskcm, kjer so dosedaj Še vedno upali nai zmago in jo kajpada tudi oid sedanje ofenzive pričakujejo, ljirdsko razpoloženje potrto in pobito. Francija Lfo izgubila u]»anje na ua- pehe in bo postala dostopnai — zatmirovnapeg a j a n j a. T,ai olenziva pa ima tudi namen, uplivati na bTaJkanstke države, ki se ravno sedaj razvrščajo med naše in med sovražnikove prijatelje, Ako bi ofenziva uspela, bi menda Rumunija, skoro gotovo pa ,Gr6ija stopila ob stran naših nasprotniklov. Na francoskem bojišču se torej ddignavajo sedaj boji za velike reči. Ako ofenziva ne uspe, je mir zopet bližji, in Balkan bolj gotovo na naši strani. Izgube v bojih na francosk|em bojišču 90 vsled ljutosti na obeh straneh velike. Na francoskih želcznicah je zasebni promet popolnoma ustavljen, da se lahko vrši redno odvažanje ranjencev.,