"i SHS pavšalirana. ' 40- Uredništvo k Ptuju, Slovenski uk roiovžu), pritličje, Rokopisi se ne vrnejo. .m Politično gospodarski tednik. BALKANIZEM? F. Vaj da. Nekateri naSi ljudje radi tarnajo, da smo v nevarnosti, da izgubimo svojo kulturo in se „balkaniziramo" vsled srbskega vpliva. Glavni vzroki pritožb so : poslovanje carinaren, zavlačevanje uradnih rešitev iz Beograda, vojaška služba in nesrečni davki. Isti listi, ki so se pred pol letom zgražali nad Korošci, ker so nasedli nemškim letakom: „A1 češ v Macedonijo ajnrukat ?" isti listi v zadnjem času pišejo ravno tako o naši državi, kakor so govorili o njej nemški agitatorji na Koroškem. Carina je znabiti res previsoka za nekatere predmete, vobče pa gotovo ne. Če se danes plača carine toliko kron kakor prej krajcarjev, je to le v razmerju sedanjih cen b prejšnjimi. Davki pa gotovo niso na-rastli v tem razmerju. Kar se tiče vojaške službe, pa so 20 letni fantje vendar toliko odrasli, da se jim ni treba držati materinega krila ! Vse te pritožbe so materijalnega izvira, tičejo se civilizacije, to je zunanje tehnične kulture, uporabe tehničnih sredstev v navadnem življenju. Teh tehničnih sredstev naša država žalibog res nima, po vojni jih (tudi druge nimajo, ki so jih prej imele. Toda s kulturo v pravem pomenu besede nima to nič opraviti. Kultura je gojitev izobrazbe in v tem oziru naša država visoko nadkriljuje bivšo Avstrijo ! Poglejmo samo v Ptuju ! Nemški Ptuj je namesto izobrazbe širil šnopsarijo med našim ljudstvom. Danes imamo tukaj slovensko gimnazijo, slovensko dekliško meščansko šolo, na stotine slovenskih, večinoma kmečkih otrok se izobražuje v svojem maternem jeziku. Trgovski in obrtni vajenci se učijo v slovenskem jeziku, katerega govori ves okraj. Prej je prišel kmečki deček k mojstru, potisnili so ga v obrtno šolo, kjer ni razumel po- Praznik sv. .Cirila in Metoda. V torek 24. maja smo prvič praznovali praznik sv. Cirila in Metoda. Naša vlada je namreč odredila, naj se 24. majnika proslavi spomin slovanskih blagovestnikov. Imeti je morala gotovo tehtne vzroke, da je k ostalim narodnim praznikom pridejala še novega, praznik sv. Cirila in Metoda. Imeni Ciril in Metod pri nas nista nepoznani. Saj imajo mnogi po njiju svoje krstno ime, saj po njiju imenujemo našo šolsko družbo Družbo sv. Cirila in Metoda, saj že več let zažigamo kresove na čast sv. Cirilu in Metodu. Zakaj vse to ? Ciril in Metod sta naša slovanska svetnika. Nju imenujemo, kadar hečemo povdarjati našo narodnost. Sv. brata sta bila rojena v začetku 9. stoletja v Solunu ob Egejskem morju (Ciril, imenovan izprva Konstantin, 1. 827.) Veliko-moravski knez Rastislav ju je izprosil pri bizantinskem cesarju, da sta prišla 1. 863 v njegovo državo poučevat ljudstvo v krščanski veri. V domačem, razumljivem jeziku sta raz- uka in je izgubil 1 ali 2 leti, predno se je naučil jezika, strokovno pa se ni mogel prav izobraziti. Imamo že drugi gospodinjski tečaj za kmečka dekleta. Kdo se je prej brigal za izobrazbo naših kmečkih gospodinj ? če vojaki korakajo skoz mesto, pojejo slovenske, hrvatske in srbske pesmi, prej si slišal kve-čemu psovke ! Prej so se morali naši poslanci leta in leta prepirati za vsako šolo, zdaj smo kar čez noč dobili vseučilišče v Ljubljani z oddelkom tehniške visoke šole, konservatorij (glasbena visoka šola), Glasbene Matice v Ljubljani se podržavi, dobili smo trgovsko šolo v Mariboru, rudarsko šolo v Celju, trgovsko akademijo v Ljubljani in kakih 30 meščanskih šol, dočim smo pred vojno imeli eno edino slovensko meščansko šolo v Postojni. Učiteljišča za slovenske učitelje in učiteljice so bila nemška, imeli smo 5 slovenskih gimnazij na Kranjskem, 1 napol slovensko realko v Idriji, napol slovenske nižje razrede na gimnazijah v Celju in Mariboru, zdaj imamo 11 gimnazij in 2 realki. Poglejmo še dalje v širjo domovino! Novo osvobojeni kraji na jugu so pod Turčijo bili kulturno popolnoma zanemarj eni. V2 kratkih letih, polnih vretja, nemirov in nesigurnosti, eo se osnovale gimnazije v Skoplju, Bitolju, Prilepu, Gjevgljeliji, Prizrenu, Kosovski Mi-trovici, Novem Pazarju, Prijepolju, Ohridi, Kumanovem, Tetovem, Štipu in Velesu. V Črni gori je 6 novih srednjih šol, v Vojvodini (Banatu) je nad ducat srednjih šol, več ko polovica je novih, druge so Srbi že prej pod madjarsko vlado vzdrževali iz lastnih sredstev, v Bosni in Hercegovini so se ustanovile 1919 tri, 1920 pa dve novi gimnaziji. In v kakšnih razmerah delujejo te šole! Brez primernih j šolskih stavb, brez učnih pripomočkov, profesorji brez stanovanj ! Da Be to kulturno delo more prav presoditi, poglejmo malo nazaj in primerjajmo ! „Visoko kulturna" Avstrija je 1. 1878 zasedla Bosno in Hercegovino. V Sarajevu je bila srbska mala (nižja) realna gimnazija, katero lagala Kristove nauke, v domačem, ljudstvu razumljivem jeziku slovenskem pa sta opravljala tudi vso službo božjo. Vera mora seči ljudem v srce in to je mogoče le, če človek tudi razume vse cerkvene molitve. Ciril je že v Carigradu priredil pismenke, ki so se prilegale slovenskemu jeziku. Med obdonav-skimi Sloveni, Čehi in Slovenci pa je prevajal sam in njegovi učenci svete knjige v slovenski jezik. Dosegla sta, da je papež v Rimu dovolil, da se sme vršiti služba božja v slovenskem jeziku. To je bila velikanska pridobitev. Zakaj takrat so pri nas, zlasti pa v zahodni Evropi mislili, da se sme vršiti služba božja le v latinskem jeziku. Na vzhodu so rabili v cerkvi tudi grščino in hebrejščino. Na zahodu pa je veljala latinščina za gospodujoči, pa tudi za gosposki jezik. Sv. brata Ciril in Metod pa začneta opravljati službo božjo v domačem jeziku. Ta novotarija je bila za zapadno Evropo nekaj nezaslišanega. Zastopniki lati-nizma niso mogli verjeti, da si upa kdo uvesti v službo božjo prosti narodov jezik in še jezik, ki ni imel nikake veljave, nikakega slovstva, jezik naroda, ki niti politično ni imel veljave. so Srbi vzdrževali in Turki trpeli. Avstrija je 1. 1879 zaprla ta zavod in namesto njega ustanovila „k. k. Unterrealgvmnasium-" Do 1. 1893, torej celih 15 let avstrijske okupacije, je bila sarajevska gimnazija, ki se je 1. 1883 razširila na višjo gimnazijo, edina srednja šola v celi Bosni in Hercegovini! Seveda, Avstrijcem in Madjarom ni bilo za izobrazbo naroda, temveč za izkoriščanje okupiranih dežel. Zdaj primerjajmo s tem, kaj je „bal-kanska" Srbija storila v kratkih 2 letih ! To je ogromno kulturno delo. Jaz poznam samo srednje šole, gotovo se z isto vnemo deluje tudi na osnovnih šolah. Res, tega „Balkanizma" se nam ni treba bati, na stežaj mu odprimo vrata in — srca ! Sveži zrak — sovražnik jetibe. Ste-li kdaj premislili, da je zrak nekaj, brez česar ne moremo živeti ? Lahko živimo brez hrane ali vode nekoliko dni ali celo tednov, ali brez zraka bi umrli v par trenotkih. Z vdihovanjem svežega zraka donašamo v pljuča kisik za svojo kri. Ko izdihojemo, izganjamo iz telesa nesnago v pljučih in krvi. To delo telesa imenujemo „vdihovanje" in „izdihovanje." Mnogo let se je domnevalo, da slab zrak nastaje vsled prevelike količine ogljikovega dvokisa, ki ga pljuča izdihujejo. To teorijo so zavrgli in neki zdravnik pravi o slabem zraku naslednje : Pokvarjen zrak je večinoma pripisovati visoki temperaturi, visoki vlažnosti in pomanjkljivemu gibanju zraka. V gorkem, vlažnem in mirnem zraku tičijo lastnosti, ki izpodkupujejo zdravje telesa. Ako vdihujemo in izdihujemo gora k in stoječ zrak, najdemo: 1. da naša kri postaja lena; 2. srce bije bolj počasi; 3. možgani ne delujejo ; 4. glava začne boleti; 5. telo postaja rahločutno in se prehladi. V taki nečisti atmosferi telo nima odporne sile nasproti Kaj takega niso poskušali niti mogočni Franki, niti oblastni Nemci, upajo pa si to zaničevani Slovani, ktere eo smatrali Nemci za manj vredne, le v toliko za dobre, da si jih podvržejo, da njim služijo. In ta suženjski jezik, kakor so radi nazivali sosedje Slovane sužnje, bi naj postal svet jezik, ki se sme rabiti pri verskih svetotajstvih ? In vendar se je to zgodilo. Rimski papeži so takrat dovolili sv. Cirilu in Metodu slovensko bogoslužje. Po Metodovi smrti (885) so sicer pregnali slovenske misijonarje z Velikomoravskega, ne uvidevajoč velikega pomena njegovega dela. Učenci so se zatekli k južnim svojim bratom, Bolgarom, Srbom in Hrvatom, kjer so jih radostno sprejeli. Tu so uspešno nadaljevali delo v duhu svojih učiteljev Cirila in Metoda. Slovansko bogoslužje se je utrdilo in krepko razvilo pri južnih Slovanih. Od južnih Slovanov pa je prešlo kasneje k Rusom. In sedaj je za latinskim jezikom cerkvenoslovenski najbolj razširjen pri krščanskem bogoslužju. Za to pa se imamo zahvaliti početnikoma, sv. Cirilu in Metodu. _ 2 — bolezenskim klicam. Zlasti klica tuberkuloze (jetike) so rada nahaja v pokvarjenem zraku. Ta klica se navadno vzpenja v zrak iz osu-Senega pljunka osebe, ki ima jetiko. Taka oseba je izkaSljala svoje bolezenske klice v gorki, vlažni in stoječi zrak. Te klice pa najdejo navadno zarejališče v pljučih osebe, oslabljene po dihanju slabega zraka. Svež, gibajoči se zrak dela prave čudeže v uničevanju teh klic. Ravno tako čudotvorno okrep-čuje telo, da se more upirati bolezenskim klicam. Svež zrak je zdravilo. More se jemati v velikih dozah, čim več tem bolje. Služi toliko kot zdravilno sredstvo, ki ne stane nič. Vsi se ga lahko poslužujemo. Zato naj delavske družine skrbe, da bodo njih stanovanja vedno prezračena, delavci sami pa naj ob svojih prostih urah gredo na svež zrak, mesto da hodijo zapravljat Čas in denar v gostilne. Delavski otroci naj bodo čim več tem bolje na svežem zraku. i...........¦.............................................•L Gospodarstvo. ¦ • • .......................••...•••••¦.......; Ali je priporočati prodajo vina po alkoholnih stopinjah? (Nadaljevanje in konec.) Namen teh vrstic je torej izpodbijati nazor, da bi bilo pri nas umestno vinsko trgovanje po alkoholnih stopinjah. Vinsko ceno naj določa poleg drugih neizogibnih činiteljev okus vina; čim finejši okus ima, tem več je vredno brez ozira na vsebino alkohola. Četudi je za dober okus vina potrebna primerna količina alkohola, še s tem ni rečeno, da bi bilo najmočnejše vino najboljše in zato največ vredno. Dostikrat je pri eni in isti vrsti okusnejšo ono vino, ki je na alkoholu nekoliko slabejše, kajti pri prav močnih vinih prevladuje mnogokrat alkohol v taki meri, da prikrije popolnoma njih druge posebne dobrine. Okus vina je tem boljši, čim bolj se posamezne, fini okus vina povzročajoče snovi med seboj spopolnjujejo, ne pa, da ena druge prevladuje. Od tega medsebojnega izpopolnjevanja teh snovi je torej odvisna kakovost, oziroma vrednost vina, ne pa od eventuelno prevladajočega alkohola. Nikakor pa nočem s tem odrekovati Ber-nadotovemu vinometru njegove praktičnosti za približno določevanje vsebine alkohola, kajti to določiti je za kupca mnogokrat važno, posebno pri slabejšem vinu, ker je stanovitnost vina odvisna tudi od vsebine alkohola ; Čim več ga vsebuje, tem stanovitnejše je. Narodna cerkev je za vsak narod velikega pomena. To je uvidel Rastislav, ki se je hotel iznebiti nemških misijonarjev. Zakaj ti niso prinašali v njegovo deželo le krščanske vere, nego z vero obenem tudi nemško politično gospodstvo. Domača slovenska cerkev pa naj bila mogočen jez proti potujče-vanju. Rastislavovi nasledniki tega niso uvideli. Posledica je bila, da so prišli pod nemško oblast. Pri južnih Slovanih pa sta se vera in narodnost spojili v eno celoto. Slovensko bogoslužje je postalo bistveni del narodne zavednosti. Učitelje vere so bili najboljši zaščitniki narodnosti. Kolike važnosti je bilo to za južne Slovane, vidimo dobro iz dobe, ko so izgubili le ti svojo državno samostalnost. V žalostnih časih tujega gospodstva so bili narodni duhovniki skoro edini vodniki bednega ljudstva. Ti so ga branili, tolažili, hranili in krepili za boljše čase. Ti boljši časi za južne Slovane so v resnici prišli. Velika večina uživa že svojo svobodo. Da pa utrdimo svojo svobodo, naj nam bosta vzor sveta brata Ciril in Metod. V njunem duhu delujmo za narodno prosveto. De-lujmo z vsemi močmi, da se otrese narod tujih vplivov, da postane samostojen in vedno čvršči v svoji samostojnosti. Sveta brata Ciril in Metod, naša narodna svetnika, naj bosta simbol jugoslovanske države! Hočem pa pri tej priložnosti opozoriti še na neko drugo okolščino, ki se pri nas pri vinskih pokušnjah še mnogo premalo uvažuje, in sicer na toploto vin, ki se pokušajo, kajti le pri primerni toploti se izražajo pri pokušnji vina vse tiste njegove dobre lastnosti, ki jih ima. Tozadevne izkušnje veščakov uče, da se da normalno belo vino najboljše pokušati pri 11%C, normalna črnina pa pri 16%C. Izredno aromatična, bela vina ali pa prvovrstni letniki se tudi pokušajo najbolje pri 16% C Male razlike v toploti navzgor ali navzdol ne kažejo več pravega značaja-vina, posebno pri slabejših vrstah ne, pa tudi ne pri vinih, ki imajo kako napako. Napake se prikrijejo največkrat, če so pokuša prav mrzlo vino. Primerna toplota pri pokušnji vin je torej činjenica, ki se ne sme prezreti pri določevanju vrednosti vin. V ta namen bi bili pri' poročljivi mali žepni toplomeri, ki bi jih lahko imela v zalogi Kmetijska družba, kakor ima v zalogi Bernadotov vinometer in druge potrebščine. Vinarski inštruktor Zupane. Novo manufakturno podjetje v Ljubljani. Iz Prago se poroča, da je sklenil g. Vokač, veletrgovec v Ljubljani, pogodbo z več češkimi podjetji ter da bo ustanovil v Ljubljani veliko manufakturno podjetje, katero bo baje financirala Slovenska banka. Tovarna izdelkov za celuloze se bo zgradila v Krapini na Hrvatskem. Osnovni kapital tega podjetja znaša 100 milijonov kron. „Delta" tvornica perila v Ptuju. V Ptuju se je osnovala pod imenom „Delta" nova tvornica za izdelovanje perila. Dopisi. Praznik sv. Cirila in Metoda na ptujskih Šolah. Ptujske šole so imele kakor vedno ob takih prilikah skupno službo božja ob 8. uri. Po maši je gimnazijsko dijaštvo odkorakalo v gimnazijo k šolski slavnosti. Ker se je sokolski naraščaj ravno zbiral na gimnazijskem dvorišču, je bil tudi povabljen k tej slavnosti, gimnazijska risalnica je bila nabito polna. Osmošolec Serajnik je predaval Gregorčičevo ,,Blagovestnikoma", g. prof. dr. Komljanec je predaval o narodnem pomenu sv. bratov, pevci in pevko pod vodstvom g. prof. Sprach-manna so zapeli: „Pesem koroških Slovencev", „V mraku" in „Lepa naša domovina." To je bila priprosta in prisrčna domača slavnost. Zanimivo zborovanje se je vršilo dne 22. maja t. 1. od 3. do 5. ure popoldne v šolskih prostorih v Št. Jurju ob Ščavnici. G. nadučitelj Ivanjšič je pozval zastopnike mesta Ptuja ter vseh okrajev, nahajajočih se med sv. Križem pri Ljutomeru do vštevši Ptuj, na posvetovanje glede gradnje železniške proge Murska Sobota-Sv. Križ-Ptuj-Krapina. Zbralo se je v šolskih prostorih čez 100 odličnih zastopnikov imenovanih okrajev. Mesto Ptuj sta zastopala g. dr. Senčar in g. dr. Gosak, okraj pa g. glavar dr. Pirkmaier in g. Miha Brenčič. Glavni referat je podal g. inžener Ljubša, ki je naslikal neobhodno potrebo, da se zveze Murska Sobota s progo preko Ptuja na Krapino. S tem se ustvari prometna žila svetovnega pomena. Vezala bi Gdansko preko Bratislave z Reko. V silno zanimivi debati, ki je trajala skoro 2 uri in katere so se udeležili posebno živahno imenovani naši zastopniki in g. nadučitelj Kle-menčič iz Ptuja, so se izrazili vsi govorniki za neobhodno potrebo omenjene svetovne prometne žile. Z zastopnikom Ljutomera so se zborovalci zjedinili na ta način, da pride zanje v poštev le nova proga LjutomerČa-kovec ter se s tem izloči vsakoršna medsebojna zavist in konkurenca. Zborovanje je poteklo v lepem stvarnem razmotrivanju. Konečno se je izvolil odbor, ki jo prevzel kot prvo nalogo, da povede deputacijo obstoječo iz 4 gospodov v Beograd, kjer izroči osebno informativne spomenice glede gradnje proge Murska Sobota-Ptuj-Krapiua ter zaprosi, da bi se takoj pričela pripravljalna dela za gradnjo te železnice. Natančneje poročamo o teh za nas silno važnih vprašanjih v prihodnjih številkah. „Stari Petovio." Zgodovinsko predavanje o rimski dobi, o takratnih razmerah v Ptuju, o topografiji (krajevno razvrstitev) rimskega Ptuja. Predavanje priredi Muzejsko društvo v Ptuju dne 1. junija t. 1. ob pol 21. uri (pol 9.) v gimnazijski risalnici (vhod skozi Dijaški dom.) Predava g. okr. sodnik dr. Vladimir Travner. Vstop prost. Prostovoljna darila v prid Muzejskega društva se hvaležno sprejemajo. „Straža" je nakopičila cele kolone laži o našem glavarju g. dr. Pirkmajerju. Pisci teh nizkotnih rožnih vencev infernalno zlobnih lažnjivosti so nravne propalice. Naš glavar je vseskozi pošten, skrajno marljiv in sposoben uradnik, ki si je pridobil tekom let ogromnih zaslug. Premoženja ima danes toliko, kot ob prihodu v Ptuj. Na posameznosti še odgovorimo. Kam gremo v nedeljo, dne 29. maja? Na veselico in tombolo k sv. Lenartu, katero priredijo sv. Lenartčki invalidi ob 3. uri popoldne v gostilni O. Hanželiča v prid revnih šolarjev padlih vojakov. Spored: 1. Tombola. 2. Licitacija. 3. Šaljiva pošta. 4. Prosta zabava. K obilni udeležbi vabi Odbor. Cvetlični dan V Ptuju dne 22. maja je dosegel svoj namen. Čisti dobiček je 2664 K, čisti dobiček od prireditve v Krčevini je 267 K, vsled tega izreka poverjeništvo splošne organizacije vojnih invalidov v Ptuju vsem darovalcem in udeležencem pri obeh prireditvah, kakor tudi ravnateljici Mladike v Ptuju, gdč. Kobalovi in neumornim deklicam istega zavoda najiskrenejšo zahvalo. Poverjeništvo bo ta znesek razdelilo med najpotrebnejše člane organizacije za birmance. Zato prosi občinske predstojnike, da izdajo potrdila le najrevnejšem, to je onim, ki nimajo svojega posestva. ..Poštenjak in zaslužen mož" je mariborski „Straži" Albin Wankmuller, nadučitelj na Bregu pri Ptuju. „Straži" je „poštenjak" človek, ki je zanašal nemškutarstvo in odpad-ništvo k Sv. Duhu v Halozah, človek, ki je rodom Slovenec pri ljudskem štetju svoječasno sebe in svojo družino vpisoval za Nemce; „poštenjak" ji je tak, ki je postal odkrit „renegat", daje prišel kot učitelj na nemško šolo v Ptuju; „zaslužen mož" človek, ki se je udinjal Ornigu in šulferajnu ter je šel kot rojen Slovenec prvi na Breg ponemčevat otroke slovenskih staršev; „mož poštenjak" je tisti, ki porablja najmanjšo priliko za de-nunciranje učiteljev, ki se mu ne uklanjajo. — O poštenosti in zaslužnosti so nazori lahko različni, nam tak človek, kakor je Wankmiiller, ni ne poštenjak in ne mnogo zaslužen mož. „Straži" pa je poštenjak in mnogo zaslužen mož gotovo tudi Wankmullerjev prijatelj in zagovornik, čeprav je ob zadnjih porotniških obravnavah v Mariboru, ko je stal pred poroto „Stražin" urednik, zavajal porotnike. Z Wankmiillerjem in njegovimi zagovorniki bi se ne pečali, ako bi ti „poštenjaki" ne imeli poguma v mariborski „ Straži" ravno blatiti tistega gospoda, ki je pripomogel Wank-mullerju, da še vedno sedi na toplem na Bregu kot edini bivši šulferanjski učitelj v vsej Sloveniji. Wankmuller ve sam prav dobro, da je zasluga, da je še učiteljski kruh v naši državi, edinole g. dr. Pirkmaierja kot predsednika okrajnega šolskega sveta ptujskega. In zato zdaj ti napadi! Fej, tako poštejanstvo! „Straži" pa povemo odkrito in pošteno : Na polje psovk in barabskega napadanja ji ne bomo sledili, njenim lažem o dr. Pirkmaierju ne bomo nasproti stavili resnice, ker vsak res pošten človek ve, da so laži. Ker poznamo njega in njegovo delo, ga bomo vzlic tem napadom, v katerih ni črkice resnice, temveč le njeno zlobno zavijanje in vzlic „Stražinim" psovkam spoštovali tudi še naprej ne samo vsi napredno misleči iz ptujskega vilajeta, temveč tudi pravi poštenjaki iz SLS, pa naj bo to prav ali ne gospodom R., S,, Z., W. in drugim, ki pomagajo uganjati „Stražino" lopovstvo. — 3 — Našlo se je dne 17. t. m. zvečer na Dravskem obrežju pri Sv. Janžu Dr. p. okrog 65 let staro žensko truplo. Utopljenka je srednje velikosti, okroglega obraza, dobro rejena, ima dolge kostanjeve, sivo meSane lasi in pod nosom majhne črne brke. Na sebi ima črno krilo, moder jopič in črno površno suknjo, suknjene čevlje ter zlat poročni prstan. Namesto venca na grob blagi pokojnici g. Antoniji Kolarič, poštni oficijantiji, podari poštno osobje v Ptuju za Jug. Matico 202 K. Velik živinski sejem v Ptuju se vrši v torek, dne 7. junija t. 1. Zadnji Jugoslaviji" in „Straži" radi nedeljskega vlaka in nesreče z avtom odgovorimo radi pomanjkanja prostora prihodnjič. Ptujski Sokol opozarja na evoj majniški dan v nedeljo dne 29. t. m. Popoldne nastop dece in naraščajev ob 15. uri na igrišču, zvečer ob pol 21. uri članov in članic v Društvenem domu. Vstop prost — prostovoljne prispevke se hvaležno sprejema. Iz Krčevine pri Ptuju. V naši občini, kjer se je posebno v zadnjih letih pred prevratom nemškutarija prav bujno razvijala, je bilo pri občinskih volitvah za odbornike izvoljenih deset zanesljivo narodnih mož, ter je bil dne 22. maja t. 1. izvoljen za župana vedno narodno zaveden posestnik g. Martin Erjavec. Povodom volitve župana je izrekel nanovo izvoljeni obč. odbor dosedajnemu gerentu Francu Vrablu, ki je županske posle vodil čez dve leti z veliko požrtvovalnostjo, ki pa na noben način ni hotel prevzeti zopet kakega mesta v občinskem starešinstvu, svojo najtoplejšo zahvalo in priznanje za njegov trud ; g. Franc Vrabl pa je povrh tega daroval za občinsko ubožce v Krčevini 560 K, za kateri velikodušni čin mu gre posebna zahvala. Vprašanje prvih občinskih volitev v naši državi je torej za občino Krčevino po-voljno rešeno. Ormož. Županom je izvoljen demokrat, notar dr. Fr. Strelec Tudi občinski svetovalci so sami demokrati. Klerikalci so grdo pogoreli. Ljutomer. Županom je izvoljen tovarnar in posestnik g. Viktor Kukovec, znani narodnjak in odličen gospodarski strokovnjak. Polenšak. Pri nas smo v vseh treh občinah naše fare pomedli s klerikalizmom. Povsod so zmagali napredni kmetje. Žalost med klerikalci je velika. ,,Ljubljanski veliki sejem." Vse stranke, katere nameravajo postaviti na prostoru ^Ljubljanskega velikega semnja" lastne paviljone, se prosijo, da se naj takoj zglasijo pri gospodu arhitektu Costaperaria pri Obratnem ravnateljstvu Južne železnice, II. nadstropje v belgijski vojašnici, kateri jim bo dal vse potrebne podatke. čit?!tc .f „Ptujski list." razširjajte Politične vesti. Koroško vprašanje še vedno ni rešeno. Ministrski predsednik Pašič je v skupščini pojasnil, da se je vlada pri medzavezniški konferenci v Parizu krepko potegnila za to, naj bi na Korošuem Drava postala meja med našo državo in avstrijsko republiko. Saj je na desnem bregu Dravinem večina prebivalstva glasovala za Jugoslavijo. Treba pa je tudi močnejše meje proti Avstriji, nego so Karavanke, zlasti če se Avstrija priključi Nemčiji. In če hočejo zavezniki prisoditi del Šlezije Poljakom, naj isto store tudi s Koroškim. Baroška luka. Italijani bi na vsak način radi nas oropali baroške luke, dasi so jo po rapalski pogodbi priznali nam. Sedaj ponujajo Italijani za baroško luko celo, da nas hočejo podpirati pri rešitvi koroškega vprašanja. Ali kdo naj verjame Lahom, da nas bodo zdaj podpirali, ko so pri glasovanju na Koroškem proti nam delali ? Slovanski poslanci v italijanskem parlamentu. V zasužnjenem Primorju je izvoljenih pet slovanskih poslancev. Ti so: dr. Josip Vilfan, dr. Karel Podgornik, Josip Lovrenčič, dr. Ulikse Stanger in Virgilij Šček. Vsi so že dosedaj pokazali velike svoje zmožnosti in neupogljivo vztrajnost v boju za narodne koristi. Kolikor se bo dalo pri Italijanih doseči, bodo ti zastopniki gotovo dosegli. Italijanske volitve. V italijansko zbornico je izvoljenih: 121 socialistov, 104 liberaralni demokratje in nacionalisti, 109 pristašev ljudske stranke, 48 članov stranke obnove, 21 fašistov, 15 komunistov, 8 revolucionarjev, 5 Slovanov in 4 Nemci. Vladni krogi niso nič kaj zadovoljni z izidom volitev. Pričakovali so, da izgube opozicionalne stranke dosti mandatov, kar pa se ni zgodilo. Zato bo težko dotrti vladno večino, ki bo pa tudi še zelo majhna. Regent odpotoval za tri tedne. V soboto, 21. maja je odpotoval regent v inozemstvo, Pariz in London. Za čas njegove odsotnosti ga zastopa ministrski avot. Vrniti se misli po sprejeti ustavi. Dasi potuje regent iokog-nito (nepoznan), se je vendar v Zagrebu in Ljubljani zbralo poleg zastopnikov deželnih vlad in vojaške oblasti dosti občinstva, ki je našega prestolonaslednika živahno pozdravljalo. Iz naše vlade v Beogradu. Za vojnega ministra je imenovan general Hadžič, komandant IV. armijske oblasti. Ker je šel notranji minister Draškovio za nekaj časa na dopust, je prevzel vodstvo notranjih poslov Svetozar Pribičevič, minister prosvete. Zaprisega deželnega predsednika. Prodno je regent odpotoval, je še v navzočnosti ministra notranjih del Draškoviča zaprisegel dr. V. Baltiča, predsednika naše pokrajinske vlade. Železničarska stavka v Primorju končana. Od nedelje 22. maja dalje je vzpostavljen zopet redni železniški promet med Ljubljano in Trstom, ker so se železničarji vrnili na delo. Gibanje za priključitev k Nemčiji v Avstriji. Avstrijski Nemci se hočejo čimpreje spojiti z Nemčijo. Izvesti hočejo glasovanje za priklo-pitev. Vodstvo prevzemo politične stranke. Vlada kot taka se v glasovanje ne bo vtikala, de se ne zameri antanti. Ljudska volja bo najbrže močnejša od vladine. Priklopitev Avstrije pa zanima tudi sosedne države. Vodstvo Demokratske stranke. Demokratska stranka si je izvolila na posebni seji svoj glavni odbor. Slovenske demokrate zastopa v tem odboru dr. Gregor Žerjav. Protievropejski nemiri v Egiptu. V velikih mestih Egipta eo izbruhnili nemiri. Angleške čete so vzpostavile mir. Ubitih je več oseb. V Aleksandriji so domačini napadli angleške vojake. Položaj v Aleksandriji je resen. Vest, da je Grk ubil domačina, je povzročil napad na druge Evropejce. Streljali so vso noč. Žrtev je mnogo. Množica je razbila izložbena okna evropskih trgovin. Evropejci bo pobegnili h krajnim oblastvom in zahtevali varstva ali pa dovoljenje, da bi se mogli sami varovati. Streljanje se nadaljuje. Pogorelo je mnogo prodajalnic. Pri nemirih predzadnjo noč je bilo ubitih pet Evropejcev, ranjenih pa 72. Nemiri so trajali do včeraj opoldne. Razno. Državna klasna loterija. Prečitajte današnji oglas „Mednarodne banke o. d." Zagreb, Nikoličeva ul. 7. in naročite si željeno številko pravočasno, dokler ni razprodana. Električni tok. Ker se ljudje jako zanimajo za to, ali dobimo električni tok ali ne, naznanjamo, da bo sklicano zborovanje vseh zastopnikov okrajev in mest na progi Mari-bor-Ptuj-Ormož-Varaždin v to svrho, da se bo dognalo natančno, kako bi se dala električna moč najceneje dobiti in napeljava čim prej izgotoviti. Za to zadevo sta potrebna vsestransko razmotrivanje in dogovor. Tobačna industrija v Čehoslovaški republiki je kaj lepo razvita. Tam je 19 tobačnih tovarn, v katerih se izdeluje letno pet milijard svalčic, pol milijarde cigar in cez sedem milijonov kilogramov raznovrstnih tobačnih vrst. Na vsakega kadilca pride potemtakem okoli na leto 2000 cigaret (svalčic), 200 cigar in še čez 2 kg tobaka. In vendar se je tudi tam čutilo pomanjkanje duhana ter se je vršila prodaja istega do nedavnega časa še — na karte. Lastno hčer je ubil na Stranjah pri Kamnika čevljar Štirn. On je znan nasilnež, pred — 4 —• katerim je bila rodbina vedno v smrtni nevarnosti, kadar se je napil. Tudi dne 18. t. m. je prišel iz Kamnika pijan domov ter se začel prepirati z ženo. Ker so je 17 letna hči zavzela za mater, je tekel za njo v klet, tam zgrabil za kramp ter s tako silo udaril hčer po glavi, da se je mrtva zgrudila. Zverinski oče je nato bežal v gozd, kjer pa so ga orožniki izsledili in uklenili. Prebrisana poštarica. Postarici Starešini v Cirkovcah je bilo prvi teden v maju ukradenega 25 kilogramov krompirja iz kleti. V nedeljo dne 8. t. m. je dala pred cerkvijo po maši izklicati, da ji naj dotični, ki ji je krompir ukradel, prinesa istega nazaj, sicer da prihodnjo nedeljo osebo imenoma javno razglasiti. Uspeh je bil ta, da je gospa poštarica v pondeljek zjutraj našla ves krompir zopet v kleti. V Št. Lenartu v SI. g. je izvoljen za župana nemškutar, sedaj pristaš SLS, gostilničar Aubel. 110 letni Indijanec. V državi Wiscousin v Severni Ameriin živi Indijanec z imenom Kugebi, ki kljub svoji visoki starosti 110 let hodi na lov in nosi na ramah lovski plen v teži do 80 kilogramov. Starec je popolnoma zdrav in čvrst. Srbohrvaščina v naših ljudskih šolah. Ministrstvo prosvete je izgotovilo učni načrt, da se bo v ljudskih šolah v Sloveniji poučevala srbohrvaščina počenši s III. razredom. Učiteljem in profesorjem nemške in madžarske narodnosti, ki poučujejo po naših učnih zavodih, je naročeno, da se morajo do letošnje jeseni priučiti našega jezika, sicer izgube službe. Drobiž. V Beogradu bodo zidali tobačno tovarno, v koji bodo predelali tobak iz cele države. V Beogradu uatanovi minister trgovine in industrije „Zdravstveno banko." Vsi vojni dobičkarji bodo v tej banki zavarovali svoje žepe. Čehoslovaška bo povišala carino za luksuzne predmete na 1500%. Cene blaga so padle v Čehoslovaški od leta 1920 4 do 44 odst. in to pri blagu in živežu. Iz pečuj-skih rudnikov na bivšem Ogrskem bo naša država glasom sklepa reparacijske komisije prejemala 54% produkcije premoga, kar bo za vzdrževanje prometa v Bački, Banatu in Slavoniji velikega pomena. Padanje cen na Angleškem je zaznamovati pri živilih vseh vst. Slanina in jajca so cenejša kot pred vojno ! Zvišanje cen tobaka. Kakor čujemo, se bodo cene tobaku v kratkem času zopet zvišale. To zvišanje bo zadelo le tobak slabših kvalitet, medtem ko ostanejo cene za tobak finejših vrst iste. Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. julija 1921. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 15. junija 1921 prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo ; 5. ubožni list; 6. nranstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu. Skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. Zaplenjeni dolarji. Pri reviziji potnikov na mariborskem kolodvoru so zasačili dva tihotapca valut: neko Ljubljančanko, ki je imela pri sebi skritih G000 dolarjev in nekega Zagrebčana, ki je imel 9000 dolarjev. Obema je bi.1, denar zaplenjen. ITaročba. f Komur smo dozdaj pošiljali list, pa si ga ne misli naročiti, prosimo, naj nam ga vrne, ker ga sicer smatramo za naročnika. ? Najboljši uspeh ^aJ^u°.f^ listu", ker je zelo razširjen in ga vsakdo rad čita. \ Dobro ohranjen glasovir / pod ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov pove upravništvo tega lista. Proda se že rabljeni koleselj (paruč) in že rabljena prsna oprema. V službo se sprejmeta en hlapec in ena dekla, oba črez 16 let stara in vajena kmetskega dela. Dekla še se lahko nauči kuhati v gostilniški kuhinji. Kje, pove uprava lista. jVfaj ^^ ^^ za goveje živino in mm CO .svinje se pod do->^0 (p brimi pogoji sprejme. Kje, pove uprava lista. Lepa vila blizu Ptuja (Villenviertel) sp takoj proda. Vpraša se pri g. Hermini Ellerich, Ptuj, Ljutomerska cesta 23. *> Petovia" usnjarska industrija «¦- «¦- na Bregu pri Ptuju kupuje goveje, telečje, svinjske, kozi ic je in ovčje kože. vsako množino kupi „DRAVA" lesna industrijska delniška družba MARIBOR, Aleksandrova c. 51. :¦ iiiiiiii }rim arij $r. Mm on Mobic dolgoletni asistent univerzitetske klinike za kožne in spolne bolezni prof. Dr. Matzenauerja v Gradcu ordinira v Jrtariboru, prešernova ul. 2, II. nadstr. Od H. (2.) — 16. (4.) Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. 2. državna razredna loterija Prvo žrebanje 15. in 16. julija t L 5. premij ! 100.000 srečk - 50.000 dobitkov Apsolutna sigurnost in državno jamstvo. V teku od pet mesecev izžrebalo se bode 69 miljonov 160.000 K brez vsakega odbitka v gotovem denarju. Z eno srečko se more dobiti 4 miljone kron, 2 miljona 400.000,1 mi- ljon 600.000. 800.000, 600.0000, 4ootooo, 320.000, 28o.ooo, 24o.ooo, 2O0.000, 160.000,120.000. 80.000, itd, itd. Priporočamo sledeče, še neprodane stih na izbiro: 8002, 14497, 18585, 24673, 29843, 34739, 36495, 38702, 44835, 49521, 52965, 58867 64991,67129, 69367. 71805,72990, 78423. Cena srečk za vsako izbiro: Cela srečka Dinarjev 48'-ali Kron 192" Polovica srečke Dinarjev 24— ali Kron 96* — Četrtina srečke Dinarjev 12-— ali Kron 48-— Osmina srečke Dinarjev 6'— ali Kron 24 — Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju! Hitra in točna postrežba. NaroČila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije. Mednarodna banka d. d. (Oddelek razredne loterije) HnUlllL /. Zagreb fiaJM lil. 8. Telefon 11—19 in 23-98. ARJA izkušenega, treznega, oženjenega ali starejšega neoženjenega sprejme pod ugodnimi pogoji s 1. julijem ti. pivničarstvo grofa Bombellessa, Zelen-dvor pri Ormožu, pošta Patrijanec, Hrvatsko Tisk: W Blanke v Ptuju.