Priloga Številka 12
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA JULIJ 1976
Na podlagi 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS št. 16/67) in .... čl. odloki Skupščine občine Vrhnika o splošnih pogojih za uporabo vodovoda in
opravljanje vodovodnih storitev ter.....čl. statuta Komunalnega podjetja Vrhnika, je delavski svet Komunalnega podjetja
Vrhnika, na svojem rednem zasedanju dne...............sprejeli naslednji
PRAVILNIK
O upravljanju, vzdrževanju in gradnji vrhniškega vodovoda
L Splošne določbe:
1. člen
S tem pravilnikom se predpisuje način upravljanja, uporabe, vzdrževanja, projektiranja in gradnje javnega vodovoda oz. vodovodnega omrežja, z vsemi potrebnimi objekti predčiščenj, črpališč, akumulacij, varovalnih ograj itd.
2. člen
V področje vrhniškega vodovoda spada Vrhnika in druga naselja, ki so ali bodo vezana na javno vrhniško vodovodno omrežje, ali pa se samoupravno, pogodbeno ali drugače dogovorijo z upravjjalccm vrhniškega vodovoda, za priključitev drugih vodovodnih sistemov k vrhniškemu vodovodu.
3. člen
Vodovodne naprave, ki imajo javen značaj, so praviloma vse tiste narave, ki jih je oz. bo Komunalno podjetje Vrhnika (v nadaljnjem besedi-'U „organizacija") prevzelo v upravljanje po določilih tega pravilnika. Za te naprave štejemo:
1. Primarne naprave: zajetja, črpališča, vodohrami, povezovalni vodi teh objektov in glavni vodi (kolektoriji), ki potekajo od zajetja, črpališč, zbiralnikov in vodohramov proti potrošniku;
2. Sekundarne naprave:
so cevovodi, ki od primarnih cevovodov dovajajo vodo do terciarnih vodov (uličnih), ali neposredno večjim potrošnikom do njihovih odcepov za hišne priključke. Ti cevovodi dovajajo vodo tudi od primarnega cevovoda do posameznih zazidalnih področij oz. kot napajalni vodi, ki potekajo skozi zazidalno področje. Profil cevi = 80 mm;
3. Terciarni cevovodi:
ali ulični, dovajajo vodo od primarnega ali sekundarnega cevovoda do ventila oz. odcepa za hišne priključke. Praviloma 0 mm 6/4 za 5 hiš in več ter je možna nastavitev enojnega hidranta.
4. Hišni priključek:
je od odcepa oz. ventila (vključno z njim) na javnem cevovodu, do vključno vodomera v hiši.
5. Razvodno omrežje v hiši od števca naprej, je hišna instalacija.
4. člen
Kot odjemalec vode se smatra po tem pravilniku vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima svoje nepremičnine spojene z vrhniškim vodovodom, Kot odjemalec vode se smatrajo tudi vse OZD, TOZD in fizične osebe, ki imajo svoje sedeže izven oskrbovalnega področja javnega vodovoda, odjemajo pa vodo za svojo dejavnost (gradbena podjetja in indi-
vidualni graditelji). Ti odjemalci so dolžni pričetek ali zaključek gradnje javiti organizaciji.
V takih primerih vgradi organizacija provizorični priključek, ki ga mora po končani gradnji odstraniti. Zaradi obračuna porabljene vode se vgradi vodomer, kjer je to iz tehničnih razlogov nemogoče, se oceni in odredi pavšalni odvzem vode. Stroški montaže in demontaže priključka bremenc odjemalca vode.
5. člen
Organizacija oskrbuje ombočja iz 2. člena tega pravilnika z zadostno količino zdrave pitne vode za gospodinjstvo, gospodarsko dejavnost, za gašenje požarov in za druge javne potrebe, v okviru tehničnih in finančnih možnosti. Glede vodoskrbe so temeljne naloge organizacije:
a) zavarovanje vodnih virov, gradnja čistilnih naprav, kloriranje, mehansko čiščenje, gradnja zajetij, črpališč, vodohramov,gradnja primernih, sekundarnih in terciarnih vodov itd., z vsemi spremljajočimi gradbenimi, strojnimi, električnimi in drugimi napravami.
b) v zdrževanje objektov in naprav ter predlaganje ukrepov za varovanje vodnih virov, redno vzdrževanje čistilnih naprav, objektov zajetij, črpališč, vodohramov ter vodovodnih omrežij primarnega, sekundarnega in terciarnega značaja ter drugih vodovodnih naprav in objektov.
c) gradnja in popravila hišnih priključkov proti plačilu.
d) skrb za zadostno količino zdrave pitne vode.
e) skrb za programiranje in projektiranje vodovodnih naprav in objektov ter opravljanje raziskav v okviru potreb.
0 opravljanje drugih nalog glede preskrbe z vodo.
6. člen
Voda iz javnega vodovoda mora ustrezati zdravstvenim predpisom o pitni vodi.
Higiensko stanje vode nadzoruje pristojni inšpekcijski organ. Organizacija mora 1 x mesečno odvzeti vzorce vode in jih dati v analizo ustreznemu zavodu, ki izstavi poročilo o ustreznosti oz. kvaliteti vode.
7. člen
Organizacija je dolžna neprekinjeno dobavljati svojim odjemalcem zadostne količine vode. Ta obveznost preneha, če je vzrok višja sila, (izredna suša, poplava, potres, zemeljski usedi itd.) močno povečanje potrošnje v letnem času, večje okvare na vodovodnih napravah in drugi neizogibni razlogi.
V tem primeru odjemalci nimajo pravice zahtevati 'od organizacije odškodnine za škodo, ki bi nastala na kakršnihkoli napravah, ki so navezane na vodno oskrbo iz javnega vodovoda zaradi zmanjšanj dotoka vode, nezadostnega pritiska, nabiranja zraka v vodovodni mreži itd.
Organizacija je dolina ukreniti vse potrebno, da se dobava vode čim prej normalizira.
Večje potrošnike, ki rabijo vodo pri svoji proizvodnji, mora organizacija obvestiti o prekinitvi vode in predvidenem roku ponovne dobave takoj, ko je okvara znana. Uporabniki vode, ki imajo proizvodnjo vezano na dobavo vode in želijo biti o prekinitvah dobave obveščeni, morajo to zahtevo pismeno javiti organizaciji.
Organizacija je dolžna pismeno obvestiti tudi ostale potrošnike o večji okvari oz. prekinitvi dobave vode za več kot 8 ur (pri večjem številu potrošnikov, ki jim bo dobava vode prekinjena).
8. člen
Porabljeno vodo iz javnega vodovoda je plačati po predpisani tarifi, ki jo potrdi Samoupravna komunalna skupnost SOb Vrhnika, oz. da k njej soglasje IS SOb Vrhnika.
Če pristojni organ določi nižjo ceno za vodo od lastne cene, je dolžan kriti razliko nad določeno in lastno ceno vode.
9. člen
Vsak lastnik nepremičnin, ki odjema vodo iz javnega vodovoda, mora imeti praviloma en lastni priključek.
10. člen
Poraba vode se meri z vodomeri, le izjemoma v primerih iz 21. člena se lahko določi pavšalni odvzem vode.
Vodomer mora biti nameščen v posebno zaprti niši in v jašku, do katerega mora biti omogočen lahek in neoviran dostop. Obliko in velikost jaška določi organizacija istočasno z dovoljenjem za priključek oz. montažo vodomera.
11. člen
Organizacija izvede vodovodni hišni priključek na glavno cev šele takrat, ko so izpolnjeni vsi pogoji, predpisani s tem pravilnikom.
Izvedba hišnega priključka in vodomera mora ustrezati tehničnim in drugim predpisom.
12. člen
Po priključitvi instalacije na javno vodovodno omrežje prevzame lastnik nepremičnine in drugi potrošniki vode obvezo brez posebnega obvestila, da bodo imeli svojo instalacijo (vključno hišni priključek in zasun na odcepu) vedno v redu in da bodo upoštevali določbe ih navodila tega pravilnika.
13. člen
Vsa dela na javnih vodovodnih napravah, hišnih priključkih do vključno vodomerov, izvaja potrošnikom izključno organizacija. Le v izjemnih primerih lahko organizacija pooblasti druge strokovne organizacije ali osebe, da v njenem imenu opravi ta dela, vendar pod njenim vodstvom.
II. priključitev na javni vodovod:
14. člen
Vsaka nepremičnina v bližini vodovodnega omrežja, se lahko priključi na vodovod pod pogoji tega pravilnika.
Za priključitev nepremičnine na javni vodovod mora interesent vložiti prošnjo pri organizaciji in sicer:
- točen naslov
- parcelno številko
- k.o. nepremičnine
- število stanovanj
- in velikost zazidalne površine
Prošnji je priložiti en izvod mapne kopije parcele z najbljižjo okolico in vrisanim objektom ter situacijo 1:1000 ah 1:500 z predvideno ureditvijo ali pa lokacijsko dokumentacijo, ki vsebuje navedene situacije.
Za industrijske in druge gospodarske objekte je poleg navedenega v prejšnjem odstavku priložiti prošnji še:
- izračun predvidene porabe vode
- in tloris objekta z vrisom priključka in vodomera ter ev. obstoječimi vodi
15. člen
V kolikor gradi investitor objekt na stavbnem zemljišču v ureditvenem stavbnem območju izven prve etape urejanja stavbnega zemljišča ali če gradi objekt na stavbnem zemljišču zunaj ureditvenega območja naselja, nosi investitor poleg ostalih obveznosti tudi dejanske stroške napeljave vodovoda.
16. člen
Organizacija izdaja soglasje pred izdajo lokacijskega dovoljenja za stanovanjske in enostavne industrijske objekte, kjer ni večje porabe vode.
Za ostale industrijske objekte se pred izdajo lokacijskega dovoljenja izda načelno soglasje (k lokaciji), po pregledu glavnih projektov in cven-tuclno potrebnih ostalih podatkov, pa se da soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja.
1 7. člen
Soglasje za vodovodni priključek se daje pod naslednjimi pogoji:
1) Prosilec se zaveže, da bo povrnil oz. plačal stroške napeljave vodovoda v skladu s 15. členom tega pravilnika, ali da bo plačal organizaciji delež za povečanje in razširitev vodovodnega omrežja v višini, ki jo določa ta pravilnik. Plačilo stroškov ali deleža mora izvršiti pred priključitvijo vodovoda na nepremičnino.
2) Z glavnim in razdelilnim omrežjem upravlja organizacija, dočim je vsa napeljava od priključka do stavbe oz. vodomera last investitorja, ki nosi stroške vzdrževanja.
3) V stavbo se obvezno vgradi vodomer na stroške investitorja. Prosilec ali njegov pooblaščenec z lastnoročnim podpisom pred izvedbo priključka potrdi, da se strinja s pogoji priključka ter, da bo upošteval vse obveznosti tega pravilnika.
18. člen
Vsaka nepremičnina mora biti priključena z lastnim vodovodnim priključkom na javno vodovodno omrežje neposredno, po možnosti pravokotno na razdelilni tj. terciarni vod.
Sodobno zgrajeni stanovanjski objekt z več stopnišči in samostojnimi glavnimi vhodi, ki veljajo kot samostojne stanovanjske enote, imajo lahko samostojni hišni priključek za vsako stopnišče, morajo pa imeti svr vodomer.
Ena do šest stanovanjskih hiš z največ enim nadstropjem in majhno potrošnjo vode imajo lahko, s posebnim dovoljenjem organizacije, skupen priključek (napeljava priključkov do 0 6/4 s skupnim ventilom, katerega vzdrževanje tudi skupno plačujejo), vendar pa mora imeti vsaka nepremičnina svoj vodomer z pripadajočimi ventili. Vzdrževalni stroški priključka (oz. skupnega priključka), bremenijo lastnike priključene nepremičnine.
• a 9l*>lfl# m
19. člen
Brez dovoljenja in pismenega soglasja organizacije, je priljučevanje na javni vod prepovedano.
Ce se ugotovi tak primer, organizacija prekine dobavo vode, lastnika nepremičnine pa prijavi pristojnim organom zaradi uvedbe postopka.
20. člen
Vsako širjenje že obstoječe instalacije, ki povzroči povečano porabo vode, mora lastnik nepremičnine predhodno javiti organizaciji in plačati organizaciji delež v skladu z 41. členom tega pravilnika.
21. člen
Poraba vode se ugotavlja z vodomerom oz. pavšalno, kjer vodomeri še niso montirani.
Za merjenje vode morajo vsi porabniki vode na lastne stroške vgraditi vodomere najkasneje do 30.6.1977.
V primerih, ko bi bili stroški za vgraditev vodomera v starih stavbah preveliki, se lahko določi pavšalni odvzem vode po določilih tega pravilnika.
22. člen
Vodomere dobavlja in vgrajuje organizacija na stroške upravljalccv oz. lastnikov nepremičnin.
Popravila in redni preizkusi vodomerov bremenc organizacijo, okvare na vodomerih, ki nastanejo po krivdi potrošnikov (zmrzali, mehanske poškodbe itd.), pa odstranjuje organizacija na njihov račun.
23. člen
Vodomer se praviloma namešča v notranjosti poslopja, običajno v kleti. Če za napravo, vodomerskega jaška v obstoječi zgradbi ni prikladnega prostora ali zemljišče še ni pozidano, se mora napraviti za vodomer betonski jašek izven zgradbe. Vodomerni jašek mora biti čist, suh, lahko dostopen, zavarovan pred mrazom, talno in površinsko vodo.
Pristop do vodomera mora biti vedno prost tako, da se pri vodomeru more delati in ga očitavati brez posebnih težkoč.
24. člcn
Organizacija odredi velikost, tipsko obliko in mesto jaška, če to ni predvideno z načrtom vodovodne instalacije ali zgradbe. Pokrov jaška za vodomer mora biti kovinski (vodotesen). Uporaba pokrova iz drugega materiala ni dopustna.
Jašek za vodomer napravi, vzdržuje in popravlja lastnik sam na svoje stroške.
"I Vzdrževanje hišnega priključka:
25. člen
Organizacija vzdržuje in po potrebi zamenjuje iztrošene hišne priključke, od skupnega oz. individualnega zapornega ventila na javnem cevovodu do vključno vodomera, na stroške lastnika nepremičnine. Zaračunava porabljeni material po nabavni ceni z 10'/ pribitka na manipulativne stroške ter dejansko porabljeni čas popravil, s kontrolnim pregledom, po režijsko priznanih cenah, ter prevozne in druge dejanske stroške.
Za popravilo hišnih priključkov ni potrebno soglasje lastnikov nepremičnine, vendar mora biti pred pričetkom del obveščen o popravilu m plačilu stroškov.
v liišnj priključek je upoštevan priključek na javni vod (navrtalni ol<bp do 0 6/4", priključna garnitura in cestna kapa oz. odcep in spojni vod za eno do 6 individualnih hiš, od javnega cevovoda oz. priključka do števca. Za večje priklopnike nad 0 6/4" se posebej dogovori, kaj spada v priključek ali spojni vod, oz. do kje je javni vod).
26. člen
Organizacija ni odgovorna za škodo, ki nastane potrošniku ali lastniku hišnega priključka zaradi okvare na priključu. Vsako napako oz. škodo na hišnem priključku ali vodomeru, mora lastnik nepremičnine takoj Javiti organizaciji, le-ta pa je dolžna anapako kar najhitreje odpraviti.
IV. Varstveni ukrepi:
27. člen
Na cevi hišnega priključka je prepovedano napraviti odcep pred vodo-, roni. V izjemnih primerih lahko organizacija dovoli tak odcep, v kolikor je napeljati vodo na drugo nepremičnino. Odcep je napraviti pod pogoji, ki veljajo za nov hišni priključek.
28. člen
Samo organizacija ima pravico zapirati cestni ventil navrtalnega oklepa ter ventil pred vodomerom. Lastnik hišnega priključka pa lahko zapre ventil tik pred vodomerom, če nastane napaka na vodomeru, če preti nevarnosti škode, to pa mora javiti in opravičiti organizaciji v roku 24. ur.
29. člen
Lastniki nepremičnim morajo zavarovati vodomere in druge naprave pred poškodbami, vključno pred zmrzovanjem.
Če lastnik nepremičnine oz. tretje osebe, ki karkoli delajo za lastnika nepremičnine, povročijo škodo na instalaciji o/., objektu, ki je v upra vijanju organizacije, le-ta popravi okvaro na stroške lastnika nepremičnine.
30. člen
/a nadzorovanje hišne instalacije in trošenje vode pri pavšalistih, imajo delavci organizacije pravico dostopa v vse prostore z vodovodnimi instalacijami, kjer poteka priključna in hišna instalacija.
Delavci organizacije smejo pregledati instalacije samo v navzočnosti 'aslnika nepremičnine ali njegovega zastopnika.
V. Vodarine in pristojbine:
31. člen
/-a porabljeno vodo se plačuje vodarina po tarifi, ki jo v soglasju s samoupravno komunalno oz. občinsko skupščino določi organizacija.
32. člen
Cena za I m3 porabljene vode iz vrhniškega vodovoda znaša:
1- ZS gospodinjstvo in DONIT ......................3,35 ND/m3
2- za vse ostale potrošnike, vključno JLA............ 6,70ND/m3
Ta cena velja za leto 1076. Za naslednja leta se te cene povečujejo z
mdexom povečanja gradbenih stroškov, ki ga poda Zavod za statistiko SRS.
Obrtniki, ki uporabljajo vodo in svojo dejavnost preko Istega vodomera, plačujejo vodo po tarifi za gospodinjstvo v količini, ki jo določi organizacija sporazumno z odjemalcem, večjo količino pa kot ostali potrošniki.
V primeru, če gospodarska organizacija sodeluje pri finansiranju gradnje glavnega voda (javnega vodovodnega omrežja) ali če je zelo velik potrošnik, lahko organizacija v soglasju s samoupravno komunalno skupnostjo oz. Skupščino občine Vrhnika, določi tudi drugačno vodarino od predpisane v prvem odstavku tega člena.
33. člen
Potrošnik, ki ne stanuje v priključeni stavbi, mora pooblastiti osebo iz zgradbe, da prejme račune in plačuje porabljeno vodo. Ime pooblaščene
osebe je pismeno javiti organizaciji. Več lastnikov hišnega priključka (sorodniki ali solastniki, ki so lastniki ene nepremičnine, najemniki stanovanjskih zgradb v družbeni lastnini), morajo med seboj pooblastiti osebo, ki zastopa vse solastnike ali sostanovalec, da v imenu vseh prejema račune, se zavezuje poravnati račune in neodvisno od organizacije obračunava vodarino s solastniki oz. sostanovalci.
Za tako pobiranje organizacija ne priznava nobenih stroškov pobiranja, ker potrošena voda poteka skozi en števec in stavbo upoštevamo kot enega priključnika.
Sprememba lastništva ali odpoved koriščenja vode, se prizna le na podlagi pismene izjave. Lastniki oz. potrošniki morajo poravnati Vte račune za porabljeno vodo za ves čas, dokler ni pismene prijave o spremembi.
34. člen
V kolikor lastnik nepremičnine že poseduje vodomer, vendar drugačnega sistema kot jih vgrajuje organizacija, nosi vse stroške vzdrževanja lastnik sam. Organizacija ne sme vgraditi, odčitavati in izdajati računov za porabljeno vodo na podlagi vodomerov, ki jih ni odobril ali žigosal pristojni organ za kontrolo meril in plemenitih kovin.
35. člen
Potrošnik ima pravico pismeno zahtevati ponovni preizkus vodomera, kadar dvomi v njegovo točnost. Organizacija mora vodomer demontirati in dati v kontrolo.
Če se ugotovi, da je vodomer točen oz. ustreza predpisom, nosi vse stroške potrošnik (vključno demontažo), v nasprotnem primeru pa organizacija.
36. člen
Popravek količine porabljene vode je mogoče opraviti samo za čas, v katerem vodomer ni točno izkazoval porabo vode in to v sorazmerju z zabeležno potrošnjo. Osnova za oceno predstavlja srednja potrošnja zadnjih treh mesecev, v katerem je vodomer pravilno kazal. Če ni teh podatkov ali obstojajo druge težave, se vzame za ocenitev poprečna potrošnja v naslednjih treh mesecih. Če ni mogoče potrošnje ugotovoti niti na ta način, sme organizacija določiti količino porabljene vode s pomočjo primerjave z drugimi podobnimi potrošniki.
37. člen
Vodomere odčitavajo delavci organizacije. Dana so jim ustrezna pooblastila in izkaznice.
Stanje številčnice na vodomeru se odčitava praviloma v mesečnih, pri potrošnikih z majhno porabo pa v tromesečnih do polletnih obdobjih.
Potrošnik mora omogočiti odčitavanje vodomera. Ako inkasant po krivdi potrošnika ne more izvršiti odčitka, ta pusti pismeno obvestilo z označbo dneva in ure, kdaj se bo ponovno vrnil. Ako odčitavanje ni možno niti tedaj, se potrošnja začasno obračuna pavšalno, dokončno pa pri poznajšem odčitavanju. Stroški vsakega izrednega odčitka vodomera se zaračunajo v višini 40,00 din.
38. člen
Količina pora hijene vode pri odjemalcih, ki še nimajo vgrajenih vodomerov, se zaračunava mesečno na osebo, če ima odjemalec:
- samo en iztok 2,0 m3 iztok in WC na izpiranje 4,0 m3 iztok, WC na izpiranje, kopalnico 6,0 m3 za vsako glavo živine: drobnico ter prašiči        0,5 m3
velika živina 1,5 m3
- avto 2'fi m3
Račune za individualno potrošnjo je poravnati takoj inkasantu. Za industrijsko porabljeno vodo se računi dostavljajo po odčitavanju. Te račune za družbeni sektor je poravnati v 15 dneh po prejemu računa po pošti, sicer se poleg ostalega zaračunajo tudi 2 % zamudne obresti.
Ugovor zoper račun je vložiti pismeno najkasneje v 8 dneh po prejemu računa, spore, kijih stranki ne moreta rešiti sporazumno, rešuje pristojno sodišče.
Če delavec organizacije ugotovi, da potrošnik, ki plačuje vodo po pavšalnem obračunu, razsipava z vodo ali pa je troši prekomerno, je organizacija upravičena zaračunati odvzeto vodo v dvojni količini.
39. člen
Potrošnik lahko odpove uporabo vode. Odpoved mora dati pismeno. Odpoved je lahko začasna ali trajna. Če potrošnik odpove uporabo vode zato, ker si je preskrbel drugi način oskrbe z vodo, mora predložiti mnenje pristojnega inšpekcijskega organa o ustreznosti lastnega izvora vode.
PERSPEKTIVNA PORABA^1
Leto
količina potrošene vode v m3 Sod leta 1976 dalje Eod leta 1978 dalje
Leto
količina potrošene vode v m3 Sod leta 1976 dalje Eod leta 1978 dalje
Leto
količina potrošene vode v m3 Eod leta 1976 dalje Eod leta 1978 dalje
1975
1.101.502
1975
1.101.502
1975
1.101.502
1976
1.134.547 1.134.547
1976
1.123.532 1.123.532
1976
1.156.577 1.156.577
1977
1.168.583 2.303.130
1977
1.146.002 2.269.534
1977
1214.405
2.370.982
1978
1.203.640 3.506.770 1.203.640
1978
1.168.922 3.438,456 1,168.922
1978
1.275.126 3.646.108 1.275.126
1979
1.239.750 4.746.520 2.443.390
1979
1.192.301 4,630,757 2.361223
1979
1.338,882 4.984.990 2.614.008
Predvidena perspektivna poraba vode' 1980 1981 1982
1.276.942 6.023.462 3.720.332
1.315.250 7.338.712 5.035.582
1.354.71 8.693.4! 6.390.2'
Predvidena perspektivna poraba vode
1980 1981 1982
1.216.147 5.846.904 3.577.370
1.240.460 7.087.374 4.817.840
1.265.2» 8.352.6-6.083.1'
Predvidena perspektivna poraba vod*
1980 1981 1982
1.405.826 6.390.816 4.019.834
1.476.118 7.866.934 5.495.952
1.549.9 9. $ 7.045 i
MANJKAJOČA SREDSTVA ZA ODPLAČILO ANUITET
Leto	1978	1979	1980	1981
Predvidena				
potrošnja	1.203.640	1.239.750	1.276.942	1.315.
Letna				
anuiteta	4.397.500	4.397.500	4.397.500	4J9|
Sredstva za				
anuiteto	3.719.248	3.830.828	3.945.750	4.064.
Manjkajoča	-678.252	-566.672	451.750	-333J
sredstva	-678.252	-1.244.924	-1.696.674	-2.030.
PRIKAZ STROŠKOV VOD^
4,1 Donit Široka p. ostala ind. skupaj:	1976 1.678,177 435.706 382.120 2.496.003	1977 3.457.045 897.552 787.168 5.141.765	1978 3.560.757 924.480 810.784 5.296.021	1979 3.667.580 952213 835.107 5.454.900	1980 3.777.607 980.782 860.160 5.618.549
4,2 Donit Široka p. ostala ind. skupaj:	762.808 528.788 1.100.332 2.391.928	1.571.384 1.089.301 2.266.688 4.927.373	1.618.926 1.121.982 2.334.688 5.075.596	1.667.082 1.155.640 2.404.728 5227.450	1.717.094 1.190.313 2.476.871 5.384.278
4,3 Donit Široka p. ostala ind. skupaj:	1.468.405 352.525 668.710 2.489.640	3.024.914 726.201 1.377.545 5.128.660	3.115.662 747.988 1.418.871 5282.521	3.209.133 770.426 1.461.437 5.440.996	3.305.406 793.542 1.505281 5.604229
Donit m3 Široka p. m3 ostala ind. m3	762.808 198.048 173.691	785.692 303.989 178.902	809 263 210.109 184.269	833.541 216.412 189.797	858547 222.905 195.491
1
40. člen Potrošnje vode ni treba plačati:
L če je bila porabljana iz javnih hidrantov za gašenje požara,
2. če je porabljena za gašenje požarov iz potrošnikove vodovodne instalacije in je prijavljena organizaciji v 24 urah po požaru,
3. če je izguba nastala na vodomeru ali njegovih armaturah.
C« je okvara nastala po krivdi potrošnika, mora takoj javiti organizaciji, v nasprotnem primeru mora plačati vodo, ki je izkazuje števec. Pri okvari na vodomeru, ki ni nastala po krivdi potrošnika, se izvrši obračun porabljene vode na podlagi poprečne porabljene količine vode v preteklih 3 mesecih.
41. člen
Za novo priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje, morajo plačati lastniki stavb oz. nepremičnin enkratni delež za povečanje in razširitev javnega vodovodnega omrežja.
Priključniki oz. potrošniki, ki gradijo stanovanja v urbanistično in komunalno urejenih stavbnih zemljiščih oz. na področjih kjer se gradi novo vodovodno omrežje (primarno, sekundarno in terciarno), plačajo sorazmerni delež prispevka v višini dejanskih stroškov. Ostali potrošniki, ki se priključijo na obstoječi javni vodovod izven teh območij, pa plačajo enkratni znesek, ki je izračunan iz stroškov v novem zazidalnem kompleksu in sicer:
za enostanovanjsko atrijsko oz. individualno hišo: 4.200.-
- za enoto dvojčka v tlorisu je 85 % deleža cnostanovanjske hiše
- za enoto dvojčka v nadstropju, ali vrstne hiše 70 % deleža
- za povečanje stanovanjskih objektov se upošteva sprememba po gor-. njih kriterijih
- za gradnjo več stanovanjskih hiš in blokov, se upošteva osnovni prispevek za hišo in 30 % tega prispevka za vsako nadaljne stanovanje znesek je / I + /n   1 / x 30 %/ x delež cnostanovanjske hiše
- za povprečni hotel le upošteva osnovni prispevek za hišo in 15 % /10 % -20 % glede na kategorijo D do A/ na vsako ležišče.
Gospodarska organizacija plača za priključitev novih obratov ali razširitev obstoječih obratov, delež po obremenitvi cevovoda in potrošeni vodi.
Ob priključitvi plača akontacijo za količino vode, predvideno z investicijskim programom. Točen izračun deleža se ugotovi po enoletnem obratovanju s tem, da se na podlagi rezultatov poračunava izračunani delež kot akontacija.
V primeru, da priklopniki sodelujejo pri gradnji primarnega cevovoda za večje zazidalne komplekse, se pri plačilu deleža upošteva tudi del sredstev priključnika, vloženih v primami cevovod. Višina deleža med potrošnikom in organizacijo oz. o kompenzaciji deležev, se pismeno dogovori med prizadetimi, pred gradnjo oz. priključkom.
V plačilu deleža niso vsebovani stroški hišnega priključka s spojnim vodom.
O višini plačanih deležev vodi organizacija posebno evidenco oz. dokumentacijo.
42. člen
Dolžnost organizacije je, da po potrebi prepreči prekomerno trošenje vode. Pri večjem pomanjkanju vode zaradi suše, sezonske potrošnje ali večjih okvar, je dolžnost organizacije, da s tehničnimi ukrepi omeji potrošnjo vode. V takih primerih organizacija lahko prepove koriščenje vode v določene namene (pranje avtomobilov, zalivanje vrtov, polnjenje okrasnih bazenov itd.) Organizacija nadzoruje izvajanje teh ukrepov.
Ce organizacija iz objektivnih razlogov ne more oskrbovati vseh odjemalcev z vodo, lahko oskrbuje določena področja le v določenem časovnem razdobju.
Prednost pri preskrbi z vodo imajo odjemalci po naslednjem razporedu:
- javni hidranti in požarna omrežja
- zdravstvene ustanove in prehrambena industrija
- industrijski obrati v omejenih količinah, ki v svoji tehnologiji uporabljajo vodo (barvarne, usnjarnc, čistilnice, hladilne naprave itd.) predvsem da zaključijo začete tehnološke postopke
- široka potrošnja
- ostali potrošniki
43. člen
Prepoved ali omejitev uporabe po zgornjem razporedu, mora organizacija javiti na krajevno običajen način ali z objavo v radiu.
44. člen
Javne iztoke priključene na javno vodovodno omrežje, gradi organizacija po naročilu občinske skupščine. Na javnih iztokih je prepovedano pranje, napajanje živine in uporabljanje vode za zalivanje ali drugo osebno potrošnjo.
vi. Zapiranje vode:
45. člen
Organizacija ima pra vico zapreti vodo na vodovodnem priključku v naslednjih primerih:
- če potrošnik odpove uporabo vode
- kadar se dosedanji potrošnik (priključnik) odjavi, novi pa še ni vložil prijave
- pri popravilu motenj in okvar na potrošnikovi vodovodni instalaciji, po predhodnem obvestilu potrošnika
■ če stanje potrošnikovc vodovodne instalacije ogroža zdravje potrošnikov, oz. kvaliteto vode v javni vodovodni mreži
- kadar je prostor oz. vodomer nedostopen, zasut ali zanemarjen in lastnik nepremičnine kljub opominu ne stori ničesar za odpravo pomanjkljivosti
- če računi niso plačani po izteku plačilnega roka, niti v roku 30 dni po prejemu pismenega obvestila oz. opomina ali potrošnik zavrne sprejem računa, pa računa niti pri ponovnem poizkusu ni mogoče izterjati
- če potrošnik krši posebne predpise o varčevanju z vodo
- če na nepremičnini, kjer je več lastnikov, ni določen en sam predstavnik ali pooblaščenec, ki naj skrbi za red in za plačilo porabljene vode
pri neuspešni sodni izterjavi vodarine, ker potrošnik nima sredstev za poravnavo računa
- kadar potrošnik samovoljno odstrani plombo na vodovodnem hidrantu ali zasunu. V tem primeru plača potrošnik tudi stroške kontrolnih pregledov, vključno odpiranje in zapiranje ventilov na javnem vodovodnem omrežju
- kadar potrošnik gradi oz. dograjuje objekt, ki ni v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem
O zapori vode, mora organizacija obvestiti potrošnika vsaj 2 dni pred izvršitvijo.
VII. Požarni hidranti:
46. člen
Hidranti v javnem vodovodnem omrežju so namenjeni požarni varnosti. Vedno morajo biti v brezhibnem stanju in vidno označeni.
47. člen
V javni vodovodni mreži namešča in vzdržuje javne hidrante organizacija, v industrijskih obratih pa gospodarska organizacija na svoje stroške. Hidranti morajo biti taki, da se lahko namestijo gasilski priključki domače gasilske čete. K tehničnemu prevzemu hidrantov dajo gasilci pismeno izjavo, da hidranti ustrezajo.
48. člen
Uporabnik hidranta mora pustiti po odjemu vode hidrant v brezhibnem stanju, v nasprotnem primeru nosi vse posledice, vključno plačilo vodarine.
49. člen
Kdorkoli poškoduje požarne hidrante (gradnja ceste, pluženje snega, gradnja kanalov itd.) mora takoj javiti organizaciji in plača stroške popravila.
50. člen
Brez predhodnega dovoljenja in vodomera se smejo uporabljati hidranti le pri gašenju požara, vendar je v treh dneh organizaciji javiti kraj in čas odvzema vode na hidrantu ter ev. pomanjkljivosti, kijih je uporabnik opazil pri odvzemu vode.
Za gasilske vaje morajo gasilske enote predhodno dobiti pristanek organizacije.
51. člen
Izjemoma je dovoljen odvzem vode iz hidranta za škropljenje in pranje cest, ulic in trgov, za izpiranje kanalov, za zalivanje parkov in javnih nasadov, za urejanje cestišč in drugih gradbenih del pod sledečimi pogoji:
1) Vsak uporabnik, ki želi jemati vodo iz hidranta, mora imeti lasten brezhiben nastavek, ali si ga sposodi pri organizaciji.
2) Uporabnik, ki uporablja vodo iz hidranta stalno in ob vsakem času, si mora na svoje stroške nabaviti ustrezen vodomer po navodilih organizacije.
3) Za enkraten, večkraten ali stalen odjem vode iz hidranta, si mora potrošnik pridobiti ustrezno dovoljenje organizacije.
52. člen
Vsak odjemalec vode iz hidranta mora po odjemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju in poskrbeti da:
- je hidrant zaprt in pokrit z notranjim pokrovom
- je pravilno pokrit s cestnim pokrovom
- je čist in na njem ni nobenih poškodb
STRAN 6
>
NAŠ ČASOPIS - PRILOGA
53. člen
Organizacija vodi evidenco o priključkih in se obvezuje v roku 3 let po sprejemu tega pravilnika izdelati kataster vodovodnega omrežja. Tehnično dokumentacijo o glavnih javnih vodili, zajetjih, vodohramih in črpa liščih, hrani organizacija. Skrbi, da je dokumentacija varna pred požarom in ni dostopna nepoklicanim osebam.
Organizacija je dolžna preskrbeti skico hišnih priključkov za nepremičnine družbenega in zasebnega sektorja te proti povrnitvi stroškov za izdelavo te dokumentacije.
54. člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejme delavski svet Komunalnega podjetja Vrhnika, soglasje pa da samoupravna komunalna skupnost oz. IS SOb Vrhnika.
Spremembe in dopolnitve veljajo le, če predhodno da soglasje SKS o/. IS SOb Vrhnika.
VIII. Končne določbe:
55. člen
Spore, ki bi nastali med organizacijo in potrošniki vode oz. tolmačenjem tega pravilnika, rešuje Izvršni odbor samoupravne komunalne skupnosti oz. IS SOb Vrhnika.
56. člen
Ta pravilnik stopi v veljavo 8 dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Sprememba vodarine in plačilo
sorazmernega deleža k sekundarnem in terciarnem
vodovodu
S povečano gradnjo stanovanj in industrijskih ter spremljajočih objektov, so potrebe po pitni in tehnološki vodi vedno večje. K povečani potrošnji vode vpliva tudi standard prebivalstva in spremembe v kvaliteti obstoječih in novih stanovanjskih objektov (kopalnice, pralni stroji itd.).
Obstoječi vodni viri in vodovodno omrežje niso takih kapacitet, dl hi lahko krili potrebo po vodi. Poleg tega je kvaliteta obstoječih zajetih vodnih virov iz kraških področij iz dneva v dan slabša. Naravnost grozljive podatke o slabšanju kvalitete odprtega vodotoka skozi obrate IUV je odkrila tovarna iz primerjave analiz vode na BPK5 leta 1975-76 in leto poprej. Ugotovili so, da seje kvaliteta tega vodotoka v enem letu poslabšala za cca 100 % - 140 %.
Malo manj skokovito, toda vztrajno se slabša tudi kvaliteta zajetih vodnih virov. Vsled poseljenega zaledja (Logatcc.Cerknica), kjer se tudi uporablja in s tem spušča v podzemlje vedno večje količine onesnažene vode, želimo oskrbeti vrhniški vodovod iz, drugih vodnih virov.Studije in prijekti so v izdelavi, stroške izgradnje zajetij primernega cevovoda in potrebnih vodohramov za obdobje do leta 1990, pa je komisija s projektanti ocenila na 30.000.000,00 din. Ob upoštevanju predpostavke, da so to krediti na 12 let z 8% obrestno mero, so napravljeni izračuni za vodarino po cenah leta 1975, in sicer:
- za Donit 3,35 din/m3
- za široko potrošnjo 3,35 din/m3
- za ostalo industrijo 6,70din/m3
Pri tem je za količino uporabljene vode vzeto izhodišče iz leta 1975 z upoštevanjem letnega porasta potrošnje 3 % (za obdobje 1972-1975 je ta porast v povprečju samo 0.4% letno). Podatki o predvideni letni količini potrošnje vode so prikazani v tabeli A).
Tabela A je na strani 4 in 7
V izračunih je upoštevano, da:
- se nov primarni vodovodni sistem gradi izključno s krediti
- za primarni vodovod priključniki ne plačujejo sorazmernih deležv za priključitev (taks), pač pa dajo upravljalcu vodovoda kredite za dobo 10
- 15 let in obrestno mero 5-87» letno.
- kredit se vrača iz vodarine. Največ 75 % letne vodarine posameznega priklopnika, se lahko porabi za odplačilo anuitet tistemu, ki da kredit.
- zaradi velike potrošnje vode tovarne Donit Borovnica, je zanj vodarina znižana, saj kljub temu plača skoraj 60 % vodarine (tabela B)
Tabela B je na strani 4 in 7
- v voda rini pri široki potrošnji je upoštevan tudi delež, v višini 0,25 din/ni3 porabljene vode, ki se plača OVS Ljubljanica -Sava.
- da se po končani gradnji in ugotovitvi realnih stroškov grad nje ponovno izračuna vodarina glede na stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja, upravljanja, pogona, anuitet itd.
- da se sekundarno in terciarno vodovodno omrežje gradi iz sredstev priključnikov in sicer v novih zazidalnih kompleksih po dejanskih stroških kompleksa (na osnovi predračuna ali obračuna), medtem, ko graditelji ,,plomb" plačajo deleže, ki veljajo za nov zazidalni kompleks.
da je po tabelah A) in B) izračunana vodarina za povprečno obdobje do leta 1990. Ker so za kredite letne anuitete enake, bo za odplačilo anuitet do leta 1984 dobiti dodatnega investitorja (samoupravno komunalno skupnost, industrijo itd.) ali pa bo primarno omrežje z. vodohrami etapno grad iti, seveda v okviru tehničnih možnosti
se vodarina letno spreminja z indeksom predvidenega povečanja gradbenih stroškov, kot jih poda Zavod za statistiko
- se izračunane cene vodarine za leto 1975 povečajo z indeksom povečanja gradbenih in življenjskih stroškov (ocenjeno v tabeli B) I = 1,15)
- da se za TV in V določijo stroški upravljalen in se letno večajo glede na spremembo življenjskih stroškov in dajatev, kot jih poda Zavod za statistiko. Ti stroški se preračunajo na m3, da je interes upravljalca po količini prodane vode in s tem do širjenja vodovodnega omrežja, čim večji.
stroški investicijskega vzdrževanja in pogona se priznajo po dejanskih stroških
vsa preostala sredstva so investicijska sredstva in se izločijo iz dohodka pred delitvijo dohodka (se lahko uporabljajo za investicije že med letom in ne šele po zaključnem računu. Od njih se pri investiranju plača samo prispevek za energetiko, ne plačuje pa se davek na dohodek).
stroški za sekundarni in terciarni vod se delijo po načinu in oh upošlc-vanju faktorjev v točki 5.1. obrazložitve.
- hišni priključke sc obračuna in plača po dejanskih stroških primarni, sekundarni in terciarni vod vzdržuje upravlja Icc na stroške
vodarine, hišni priključek pa na stroške lastnika oz. upravljalca priključene nepremičnine.
- pravilnik o upravljanju, vzdrževanju in gradnji vrhniškega vodovoda upošteva podrobnejše naloge upravljalca in priklopnikov in je njegova vsebina upoštevana pri teh izračunih.
poroštvo za Odplačilo anuitet prevzame Samoupravna komunalna skupnost občine Vrhnika
- solidarno dogovarjene zneske glede na zaposlene delavce (leta 1975-76), za reševanje pereče problematike oskrbe z vodo, plačajo OZD kot dotacije za sanacijo obstoječega vodovodnega omrežja.
na vrhniki - tabela a)
a '991, s porastom potrošnje za 3% letno
19"3 1984 1985
1986
1987
1988
1989
1990
1991
► 1395.350 10.088.770 7.785.640
1.437210 11525.980 9.222.850
1.480.326 13.006.306 10.703.176
a 1991, s porastom potrošnje za 2% letno
1983 1984 1985
1.524.735 14.531.041 12.227.911
1986
1.570.478 16.101.519 13.798.389
1987
1.617.592 17.719.111 15.415.981
1988
1.666.120 19.385231 17.082.101
1989
1.716.103 21.101.334 18.798 204
1990
1.767586 22.868.920 20.565.790
1991
1290.585 9.643239 7.373.705
1.316.396 10.959.635 8.690.101
1.342.724 12.302.359 10.032.825
1 1991, s porastom potrošnje za 5% letno
1983 1984 1985
1.369.578 13.671.937 11.402.403
1986
1.396.970 15.068.907 12.799.373
1987
1.424.910 16.493.817 14.224.283
1988
1.453.407 17.947.224 J5.677.690
1989
1.482.475 19.429.699 17.160.165
1990
1.512.125 20.941.824 18.672290
1991
1.627.420 H 4278 8.6 73.296
1.708.790 12.753.068 10.382.086
1.794230 14.547.298 12.176.316
1.883.942 16.431.240 14.060.258
1.978.138 18.409.378 16.038.396
2.077.045 20.486.423 18.115.441
2.180.898 22.667.321 20296.339
2289942 24.957.263 22.586.281
2.404.439 27.361.702 24.990.720
darini 3,09 + 0,73 po cenah leta 1975 = tabela b
1982	1983	1984	Opomba
1.354.708	1.395.350	1.437.210	iz tabele a)
4.397.500	4.397.500	4.397500	52.770.000: 12 let
4.186.048 -211.452 -2.241.504	4.311.632 -85.868 -2.327.372	4.440.979	količina x 3,09.-/m3 razlika 4,8 % energetike za investicije je 1.440.000 iz vodarine 76 in 77
l\ posamezne porabnike
1982
4.007.665 1.040.512 912.542 5.960.719
1.821.666 1.262.803 2.627.707 5.712.176
3.506.707 841.869 1596949 5,945.525
910.833 236.480 207.396
1983
4.127.895 1.071.725 939.919 6.139.539
1.876316 1.300.685 2.706.540 5.883.541
3.611.908 867.123 1.644.858 6.123389
938.958 243574 213.618
1984
4.251.728 1.103.876 968.114 6.323.718
1.932.604 1.339.704 2.787.729 6.060.037
3.720263 893.136 1.694200 6,307599
966.302 250.881 220206
Ido 1. 1984 32.419.391 8.417.051 7.381876 48.218.318
14.736.488 10.215.237 21256,451 46208.176
28.366 968 6.810.158 12.918284 48.095.410
+ 15 %]. 1976 4,40 d in/m3 4,40 din/m3 4,40 din/m3
+ 15 %1. 1976 2,00 din/m3 534 din/m3
12j67din/m3
+ 15%1. 1976 3,85, din/m3 356 din/m3 7,70 din/m3
SKLEP.
1. Primarni vodovodni sistem se gradi na osnovi kreditov.
2. Porabniki vode prLtpevajo kreditna sredstva. Obrestna mera 5 8 % letno in odplačilna doba 10 - 15 let.
3. Uvede se diferencirana vodarina in sicer: za leto 1976: Donit Borovnica - široka potrošnja - ostala industrija.
4. Vodarina se letno dviga z indeksom porasta povprečja gradbenih in življenjskih stroškov v preteklem letu, ki jih poda Zavod za statistiko. Cena se spremeni s 1,1. vsakega leta in o tem z izračuni obvesti vse pristojne službe in večje potrošnike.
5. Delež vodarine za investicije, scanalitično posebej vodi. Uporablja se jih za odplačila kreditov in gradnjo primarnega vodovoda, začasno pa se jih po sklepu pristojnih organov lahko založi za kritje sekundarnih in terciarnih vodov ter gradnjo javne kanalizacije in čistilne naprave.
6. Sekundarno in terciarno vodovodno omrežje se praviloma gradi s prispevki graditeljev. Sorazmerni delež k gradnji sekundarnega in terciarnega omrežja se izračuna iz predračunskih oz. obračunskih cen omrežja za zazidalna območja tako, da je s temi deleži investicija finančno pokrita.
7. /Tehnične in finančne rešitve ter medsebojne odnose se regulira na način, podan v teh sklepih, obrazložitvi, pravilniku itd.
8. Garancijo za odplačilo anuitet bo prevzela Samoupravna komunalna skupnost.
9. V primeru sporov oz. nejasnosti, daje tolmačenje IO SKS, v primeru večje vrednosti sporov oz. večjega števila prizadetih, pa IS SO Vrhnika, ki mu prisostvuje tudi predsednik 10 SKS.
OBRAZLOŽITEV:
1.0. DOSEDANJE STANJE:
Vodooskrba Vrhnike se vrši izključno iz dveh vodovodnih zajetij, in sicer Primčevega studenca in Staj. Naselje Borovnica se oskrbuje z vodo iz Brega in Malencev. Poleg omenjenih zajetij obstoja še precejšnje število individualnih in krajevnih vodovodnih zajetij, katera bo v doglednem času potrebno sanirati, oziroma nekatera celo opustiti, ker ne ustrezajo za pitne namene.
S pospešeno urbanizacijo in stanovanjsko izgradnjo se poraba vode nenehno povečuje, kar povroča v sedanjem stanju resni problem vodo-skrbe, predvsem obrobnih področij v naseljih.
Če pogledamo porabo vode v preteklih letih, ugotovimo, da je povreč-ni letni porast prodane vode 1972-1975 le za 0,4 %. Ugotavljamo, da je bilo 1972. leta prodano 1.088.282 m3, 1973. leta 1.077,841 m3, 1974. leta 1.010.358 m3 in 1975. leta 1.101.502 m3 vode.
Dohodki - vodarina, je krila le stroške vzdrževanja in upravljanja, vključno z zamenjavo nekaterih odsekov cevovodov. Vzroki za slabo oskrbo z vodo so predvsem v slabi kvaliteti in omejenih količin vodnih virov, pa tudi glavni cevovodi so slabo dimenzionirani za današnjo potrošnjo, medtem ko je razvodno omrežje precej^otrajano.
Naj opozorimo, da se z napeljavo vodovodov in modernizacijo stanovanj ter gradnjo novih industrijskih objektov na prispevnem področju vrhniškega vodovoda kvaliteta vode vidno slabša. To trditev podkrepljujemo s sličnim stanjem slabšanja vode v odprtih vodotokih. Pri dotoku vode Hribskega potoka v IUV, je bila leta 1975, to je pred enim letom BPK5 količine 5-5 mg, medtem koje leto kasneje BPK5 na istem vodotoku do 12 mg, kar pomeni do 200 % poslabšanja kvalitete vodotoka.
V izdelavi je študija oskrbe vrhniškega vodovoda z zadostnimi količinami zdrave pitne vod.e Po grobih kazalcih bodo stroški izgradnje zajetij in primarnega vodovodnega omrežja z nujnimi vodohrami do leta 1990, znašali 30.000.000,00 din, to je 3 stare milijarde.
Iz prikazanih tabel o trenutnem porastu potrošnje od 1975 do 1991 z 3 %, 2 % in 5 % letnim porastom potrošnje, izberemo za nadaljnje izračune letni porast potrošnje 3 % letno. Iz priložene tabele A) vidimo predvideno letno porabo in skupno porabo 1976-1991 oz. 1978-1991.
Glede na dosedanji porast potrošnje 0,4 % letno ter na razvoj urbani zacije in standarda ter opremljenost objektov na območju vrhniškega vodovoda, je letni porast 3 % letno, za začetno obdobje, ko se bo vodarina občutno povečala, še prevelik v poprečju pa glede na dosedanje konzultacije, precej realna.
Iz tabele je razvidno, da se poraba 1.101.502 m3 leta 1975 predvidoma poveča na 1.716.103 m3 leta 1990, oz. v 12-letnem obdobju 1976-1988 je ta poraba 16.101.519 m3 ali za obdobje 1976 1989 je 17.082,101 m3.
2.0. PERSPEKTIVNO ZAGOTOVLJENE KOLlClNE VODE
Ugotavljamo, da sezonskih potrošnikov nimamo. Vsi priključniki rabijo vodo skozi vse leto, s tem, da je poraba v poletnih mesecih nekouko višja kot v zimskih.
Pri porabi vode 1975. leta v višini 1.101.502 m3 predstavlja to letno povprečno porabo 34.93 1/sek, medtem, ko je leta 1990 predvidena povprečna potrošnja 54.42 1/sek.
Ker je študija glede oskrbe z vodo še v izdelavi in le ni odločeno, kateri vodni vir bo izbran, zato še ne moremo govorito o količinah o/., do kdaj so zagotovljene nove količine vode. Vsekakor se bomo odločili za rešitev, ki je dolgoročno gledano cenejša in ugodnejša, čeprav so za kratkoročno oskrbo lahko druge rešitve cenejše - ugodnejše.
Glede na kras, kot zaledje in prispevno področje za vodne vire vrhniškega vodovoda velja poudariti, da Z napeljavo vodovodov na teh področjih pride do povečanega odtoka onesnaženih, to je sanitarnih in tehnoloških voda, kar vpliva na slabšanje naših vodnih virov. Analogno onesnažene naše vode odtekajo v podtalnico in slabšajo kvaliteto pitne vode nižje ležečim predelom.
Predlagamo, da se predstavniki občine dogovorijo z zalednimi občinami (Vrhnika, Logatec, Cerknica) o istočasnem reševanju oskrbe z vodo in čiščenju odpadnih voda. Zavedati se moramo, da s povečano potrošnjo vode pri sedanjem načinu odvajanja in čiščenja odpadnih voda na kraškem področju, vse vode odtekajo bolj ali manj onesnažene v podtalnico in s tem posredno v vodovodna zajetja vrhniškega vodovoda.
3.0. PRIKAZ SREDSTEV ZA T V, IV IN U-TEKOCE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE TER UPRAVLJANJE VODOVODA, SEVEDA S POGONOM ITD.
Sedanja vodarina 1,60 din/m3 za široko potrošnjo, 0,60 din/m3 za Donit in 3,80 pri ostali industriji, priključeni na vrhniški vodovod, da skupno vodarino 1.392.803,60 din v letu 1975.
Sami stroški TV, IV in U so znašali leta 1975 1.299.973,26 din, kar predstavlja 93 % pobrane vodarine. Na osnovi podatkov iz drugih krajev ugotavljamo, da sredstva za TV in U niso bila zadostna, iz česar lahk zaključujemo, da vodovod v okviru razpoložljivih sredstev ni mogel biti . • redu vzdrževan. Ugotavljamo, da so stroški TV, U, to je red nega obratovanja vodovoda 0,45din/m3 pri 2.000.000 m3 vode letno po cenah za leto 1075, oz. pri 1.100.000 m3/l. bo ta cena cca 0,50 din/m3, brez upoštevanja tokovine za črpanje vode in IV. V povprečju bi predstavljalo
,     1.101.502 x 0,50 .  „„,„ .
to: -1 392 804        = 39,54 % to je 40 % pobrane vodarine.
Če dodamo še stroške IV vodovoda v višini 250.000 din letno, to je 0,23 din/m3, znese skupaj 0,73 din/m3 vode ali 57,7 % polne vodarine.
Pri tem moramo pripomniti, da je predviden porast potrošnje vode 3 % letno, medtem ko se cene gradbenih storitev in osebni prejemki zaposlenih trenutno večajo z indeksom 1,15 do 1,30 letno. Iz tega sledi, da bodo sredstva za tekoče vzdrževanje, upravljanje in investicijsko vzdrževanje zadostovala samo v primeru, da sc vodarina letno spreminja z indeksom sprememb cen gradbenih del oz. storitev.
4.0. PRIMARNI VODOVOD
4.1. Izračun nove vodarine po cenah leta 1975
Za izgradnjo zajetij, primarnega (kolektorskega) cevovoda in najnujnejših rezervoarjev za zagotovitev potrebnih količin pitne vode vrhniškemu vodovodnemu omrežju, je po oceni na podlagi študije oskrbe z vodo z.a vrhniški vodovod, ki je v izdelavi, potrebno cca 30.000.000 din. S predpostavko, da za celotno investicijo dobimo kredit za dobo 12 let z 8 % obrestno mero, dobimo vsoto I 2-lctnih anuitet 52.770.000 d in.
Ob predpostavki navedenega naraščanja potrošnje vode in zagotovljenih količin vode do leta 1989 oz. 1990. Ce torej vsoto anuitet 52.770.000 dirl delimo s količino predvidoma prodane vode v 12 letih, vsote 17.082.101 m3, dobimo 3,09 din/m3 prodane vode kot delež vodarine za odplačilo anuitet oz. za obravnavano investicijo.
Ce k deležu za odplačilo anuitet 3,09 din/m3, dodamo delež za tekoče in investicijsko vzdrževanje ter upravljanje in črpanje v skupni višini 0,73 din/m3, dobimo polno vodarino 3.09 + 0,73 =s 3,82uin/m3. Delež za OVS ni upoštevan.
Zavedati sc moramo, da:
- izhajamo iz cen leta 1975
- je količina za izračun prodane vode za 12- letno obdobje vzeta od 1978-1989. leta,
- je za celotno količino vode upoštevana ista cena (Donit, široka potrošnja in ostala industrija),
do leta 1985 so porabljene manjše količine vode od povprečja in zato do leta 1984 pobrana vodarina ne krije nuitet,
vsled velikega deleža porabljene vodo pri industriji upoštevamo, da priklopnik s približno enakomerno porabo preko celega leta, ne plačuje tako oz. deleža za priklop na primarni vodovod, ker te stroške mora kriti vodarina,
vse stroške sekundarnega, terciarnega in nadaljnjih virov, plača priklopnik po dejanskih stroških oz. stroških, izračunanih za večji zazidalni kompleks,
- da sc večji krediti za gradnjo primarnega vodovoda obrestujejo po stopnji 8 % letno in poračunavajo z. vodarino,
^ od 1.7.1976 inH977. leta po 3,07 din/m3, ostane delež za investicije '•735.837 m3 x 3.09 din/m3 = 5,363,798 din, manj energetika I 440.000 din = 3/923.798 din, to je 10% za kritje več stroškov in izdelavo projektov.
4.2. Varianta
Pri varianti upoštevamo razmerje vodarine, kot je za leto 1075 (Donit '•,60 din/m3, široka potrošnja 1,60 din/m3 in ostala industrija 3,80 din/m3). Ce pri vseh upoštevamo enak porast porabe in glede na cene reduciramo količine na imenovalec vodarine za široko potrošnjo, dobimo:
široka potrošnja 192.280 m3 x 1,0    = 192.280m3=  4,64 din/m3
Donit
740.590 x 0,60
277.721 m3 =   1,74 din/m3
- ostala industrija 1.68.632^80       . 400.501 m3 = 11,02 din/m3
'•60   Skupaj:    870.502 m3
Analogno, kot v post. 4.1. dobimo delež za investicije
52.770.000 din x 1.101.502 m3 _ , „.
1 7.082.101 m3      870.502 m3   " 3,91 din/mJ
Ce k temu dodamo še delež za TV, IV in U v višini 0,73 din/m3, dobimo vodarino po cenah 1975 v višini 3,91 din/m3 + 0,73 din/m3 ■
4 din/m3 za široko potrošnjo, za Donit 1,74 din/m3 in za ostalo industrijo 11,02 din/m3. Delež za OVS ni upoštevan.
4.3. Varianta
Za široko potrošnjo s prispevkom OVS Ljubljanica-Sava v povrečni višini 0,25 din/m3 porabljene vode upoštevamo isti znesek, kot za Donit, brez prispevka OVS, medtem, ko za ostalo industrijo brez deleža OVS upoštevamo 100% višjo ceno.
Tako dobimo za obdobje 1 978  1989 naslednje količine:
...      ...      17.082.101 m 3 x 192.280 m3 _ a„nm,
- široka potrošnja -^ |(^| - 2.98I.8H0 mJ
. Don« 17.082.101 m3 x 740590 m3 = [ 1.485.074 m3 1.101.502 m3
....      . 17.082.101 cm3 x 168.632 m3 = H,c,«,„, ostala industrija -i,,01.502 ml- 2,61 5 146 '"3
5.0. SEKUNDARNI IN TERCIARNI VODOVOD
5.1. Izračun sorazmernega deleža k sekundarnemu in terciarnemu vodovodu
Vodovodni sistem delimo na:
- primarni vodovod, kamor spadajo zajetja in črpališča z glavnimi (tranzitnimi) cevovodi in vodohrami,
- sekundarni cevovodi iz primarnih cevovodov dovajajo vodo do terciarnih vodov ali neposredno večjim potrošnikom do njihovih odcepov za hišne priključe. Ti cevovodi dovajajo vodo tudi od primarnega cevovoda do posameznih zazidalnih področij oz. kot napajalni vod področja poteka skozi zazidalni kompleks.
terciarni cevovodi (ulični) dovajajo vodo od primarnega ali sekundarnega cevovoda do ventila oz. odcepa za hišni priključek.
- hišni priključek je od odcepa oz. ventila (vključno z njim) na javnem cevovodu do vključno vodomera v hiši.
- razvodno omrežje v hiši od števca naprej, je hišna instalacija.
Za priključitev na vodovodno omrežje plača nov zazidalni kompleks celotne predračunske oz. obračunske stroške izgradnje sekundarnega in terciarnega vodovodnega omrežja pred izgradnjo le-tega oz. pred priključitvijo posameznih objektov na vodovod.
Za pozidavo plomb že pozidanih kompleksov pa plačajo delež v višini, kot je za enak objekt v novem zazidalnem kompleksu, s podobno ureditvijo oz. komunalno opremljenostjo.
Poleg navedenega priključniki plačajo dejanske stroške napeljave hišnega priključka od javnega vodovoda (0 80 mm) - vključno z ventilom na javnem vodovodu, do vključno števca v hiši.
Iz izkušenj in primerjalnih izračunov tudi za druga mesta v Sloveniji (za vrhniški vodovod so projekti šele v izdelavi), za različne zazidalne komplekse, predlagamo za povprečno velikost objektov in parcel s srednjo potrošnjo vode, sledeče faktorje za delitev skupnih stroškov izgradnje sekundarnega in terciarnega vodovoda, na posanjezne porabnike, kot sledi:
individualna in atrijska hiša (ll.A) g = 1,0 = H
- enota dvojčka (tlorisno) Dg= 0,85
- enota vrstne hiše in dvojčka v etaži (V) g = 0,70
- blok - g = 1 + (n-1) x 30 % se pravi, da vzamemo enoto objekta kot celote z 1 stanovanjem tako, kot pri individualni hiši, za vsako nadaljnje stanovanje pa upoštevamo 30 % enote (v povprečju dvosobno stanjvanje 52 - 55 m2).
- za kmetije z živino in hidrantom za gašenje, je ta faktor 1,25 - 1,60, glede na velikost kmetije in gostoto zazidave. Lahko vzamejno tudi0 80 mm za hišni priključek do odmaknjene kmetije, kar plača prikrjučnik po dejanskih stroških.
Z upoštevanjem enotnega imenovalca cene Donita dobimo: C x (11.485.074 m3 + 2 x 2.615.146 m3) + 2.981.880 m3 x (C - 0,25) in dobimo enoten delež cen 52.770.000 din + 17.082.101 m3 x 0,7 3 din = 65.239.933 din
rena Donita za. m3=fj|ff^^= 3,35 din/m3
Široka potrošnja ■ 3,35 din/m3 - 0,25 din/m3 za OVS = 3,10 din/m3 ostala industrija = 3,35 din/m3 x 2,0 = 6,70din/m3
4.4. Udeležba investitorja - upravljalca - pri gradnji primarne-gavodovoda
Delež sredstev upra vljalca vodovoda k investiciji primarnega vodovoda predstavlja del vodarine iz let 1976 in 1977. Z upoštevanjem prodanih količin vode po tabeli A) in ceni, izračunani po pozicijah 4.1. do 4.3., krije zbrana vodarina 4,8 % delež za energetiko od investicijske vsote in eventuclno razliko 10% v stroških investicije - prekoračitve investicijskih stroškov vsled vzrokov, ki jih projektant ni mogel predvideti.
4.5. Delež priključnikov k primarnemu vodovodu
Za primarni vodovod računamo, da se v celoti financira iz kreditov. . Zato porabniki (enakomerni letni potrošniki), ne plačujejo sorazmernih deležv (taks) za priklopna vodovod. V primeru,da upravljalccvodovoda ne dobi kreditov za gradnjo, sc s priključkom dogovori o posojilu za gradnjo vodovoda za dobo 10 do 15 let in obrestno mero 5-8 %. Letna anuiteta no more biti višja do 75 % vodarine za vodo odvzeto iz javnega vodovoda.
Samo sezonski komični potrošnik, plača celotne stroške gradnje primarnega vodovoda kot sorazmerni delež (takso), k gradnji vodovoda vsled tega, ker skozi vodarino med celim letom ne krije stroškov za odplačilo anuitet.
5.2. Primer izračuna sorazmernega deleža za sekundarni in terciarni vodovod
a) Vzemimo primer zazidalnega kompleksa iz Bleda (za Vrhniko so projekti še v izdelavi), na katerem je predvidena gradnja še 71 individualnih in atrijskih hiš, 42 tlorisnih enot dvojčka, 48 vrstnih hiš. K temu dodamo za izračun še primer kompleksa 10 enot dvojčka v nadstropju, 2 bloka po 9 stanovanj, 3 bloki po 30 stanovanj in 2 bloka po 50 stanovanj. Stroški izgradnje sekundarnega in terciarnega vodovoda znašajo 898.500,00 din.
b) Izračun skupnega faktorja: 71 Hxl+ 42D x 0,85 + 48V x 0,70 + 10 DV x 0,70 + 2 BI x (1 + 8 stan. x 0,30) + 3 Blx (1 + 29 stan. x 0,30) + 2 BI x (1 +49 stan. x 0,30) = 71,0 + 35,7 + 33,6 + 7,0 + 6,8 + 29,1 + 31,4 = 214,6 H, to je skupno ekvivalentno 214,6 individualnim ali atrijskim hišam.
c) Če delimo te stroške izgradnje sekundarnega in terciarnega vodovoda z imenovalcem 214,6 enot, dobimo stroške na enoto. 898,500,00 din : 214,6 enot = 4.186,86 din/enoto, to je 4,200 din/e, to je znesek sorazmernega deleža za individualno ali atrijsko hišo.
d) Če ta znesek enote množimo s faktorjem za posamezni objekt, dobimo znesek sorazmernega deleža, ki ga plača potrošnik (priklopnik) v času priključitve na vodovod, kot sledi:
- individualna ali atrijska hiša 1 x 4.200 = 4.200
- enota dvojčka (tlorisno) (D) 0,85 x 4.200 = 3.570
- enota vrstne hiše in dvojčka v etaži (V) 0,70 x 4.200 = 2.940 blok 9 stanovanj (1 + 8 x 0,30) x 4.200 = 14.280
- blok 30 stanovanj (1 + 29 x 0,30) x 4.200 = 40.740 blok 50 stanovanj (1 + 49 x 0,30) x 4.200 = 65.940
- kmetija npr. 1,4 1,4 x4.200 = 5.880
6.0. HIŠNI PRIKLJUČEK
Hišni priključek - montažna dela - lahko izvede le upravljalec vodovoda ali od njega pooblaščena organizacija. Celotne stroške priključka plača lastnik oz. upravljalcc nepremičnine, priključene na vodovod.
STRAN 10
NAŠ ČASOPIS - PRILOGA
Stroški izvedbe hišnega priključka - montažnih del - za individualno gradnjo v strnjenem naselju znašajo cca 1.200 do 1,800 din na hišo po cenah leta 1975, če je ventil na javnem cevovodu za 2 -5 priključnikov istočasno in da so objekti sorazmerno blizu sekundarnega oz. terciarnega vodovoda. Če to ni slučaj, so stroški temu primerno višji.
7.0. ZAKLJUČEK
- primarni vodovod gradimo na bazi kreditiranja, sekundarni in terciarni vodovod s prispevki - taksami - graditeljev zazidalnega območja po predlaganem ključu za delitev stroškov, hišne priključke pa v izključno breme priključnika.
- vodarina krije stroške TV, IV, U in pogona primarnega, sekundarneg. in terciarnega vodovoda ter anuitete za primarni vodovod.
- vodarina je diferencirana
- letno se vodarina veča s srednjim indeksom porasta gradbenih in ži Ijcnjskih stroškov,
- v prvih letih vodarina ne krije anuitet, zato jih prevzame garant (SK spore rešuje IO    SKS in IS SO Vrhnika
- podrobnosti so razvidne iz pravilnika o upravljanju, vzdrževanju in gradnji vrhniškega vodovoda.
Obdelal: Kepic Ivan. d ipl.i
■P'
ng-