Izhaja' rakVn nedelj in praznikov «*= vsak dan opoldne. == Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna. Rokopisi se ‘ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije ===== za list so poštnine proste. == Glasilo jugoslovanske socialno demokratižsie stranke Ste v. 136. m i V Ljubljani, pondeljek dne 24» decembra 1917. Božično pričakovanje. Tedaj 'le govorila smrt.... :»žela sem veličastno žetev, na brezmejnih nj-vah sem :o žela, kjer je bil č ovek nam sejal. Tako dolga je, bila ta letev od jutra do večera m se od večera do jutra, da mi je bila roka le obnemogla, da se je kosa že krhala... .“ (Ivan Cankar, Podobe iz "sanj.) Kaiko dolgo naj še traja .ta strahotna žetev ? Vrsti se božič za božičem, krščanski svet praznuje zopet praznik, ki naj bo večen simbol mi-ru, toda krvave poljane se širijo vedno dlje. Leta 1914 smo dejali — prvi in zadnji božič v vojni, naslednje leto je odmevalo od vsepovsod to'mora biti zadnji božič, oškropljen od 'krvi stot is oče. v, lanski božič je bil vsakdo trdno uverjen; da bo čez leto dni že zopet oživela stara, ljuba poezija božičnih praznikov — a s čim naj se tolažimo letos, ko se nam čez dalje bolj odmikajo bregovi miru in prihajajo iz sovražne tujine še bojevitejši klici? Žarki upanja blede bolj in bolj, otopelost napram vsem grozotam nečloveškega klanja se polašča vesoljnega človeštva, živalski nagoni so zatrli človeško naturo v teh dolgih mesecih že tako, da se odražajo iz okrvavljene - megle bojišč le še grde Toda od vzhoda je zablestel veličasten plamen revolucije, iz tega plamena se je izvil svetel pramen in nam je z jarko toploto podžgal naše hrepenenje po miru; hrepenenje se je pričelo udejstvovati, nj enem bojišču so umolknili smrtonosni topovi. Ali ne zapirajmo oči pred tem, 'kar se godi za vzhodno fronto, v domovini tistih, ki so se pogumno lotili mirovnega dela. Premagljeno bi bilo, če bi že sedaj, ko še vse vre in kipi v prastrah! Rusiji, zidali trdno stavbo miru na temelje premirja. Ni še čas, da bi se od-dehhdli, ni še blizu trehotek, ko odloži že obnemogla rOka smrti skrhano koso. Kar se odigrava na vzhodu, je morda prva negotova stopnja v morje krvi proti Varnemu bregu, a ni še trden most, ki naj združi sovražne narode. Graditi neomajne temelje za ta most, to je pa naloga mednarodnega proletariata. Za velike stvari gre v tej vojni, tako zatrjujejo od vseh strani. Ali drago bodo plačane, če jih sploh dosežemo. Vedno nove čete zaganjajo oblastniki pod smrtno koso, pripovedujejo jim, da mora tako biti. Toda kdo od nas veruje, da ne bi bilo mogoče doseči vseh teh stvari drugače kakor z mečem ? In vendar se mu uklonimo vsi. To je protislovje, ki ga spoznavamo jasno in ki nam povzroča skeleče duševne bolečine. Iz teh bolečin se pa polagoma poraja sklep, da zastavimo v bodoče vse svoje sile, da ne zagazimo nikdar več vanj. Mi, ki se priznavamo S‘ ponosom k socializmu, moramo biti Prvi, da reš/imo ogromne množice ljudstva iz teh protislovij. Privesti jih moramo do samozavestnega spoznanja, da je pokorščina lepa čednost, kadat Kre za blagor vsega človeštva, da je pa zločin, kadar gre za -obstoj poedincev in za korist posameznih razredov in da nima ljudstvo le dolžnosti, temveč tudi pravice, predvsem pravico, da odločuje samo o svojej usodi. Kadar bodo znale spravljati ljudske množice svoje dolžnosti in pravtice v pravilno razmerje, takrat bo zagotovljen miren razvoj človeštva, takrat bomo uživali brez zlih slutenj, brez bolesti in trpkosti tajiinstveno lepoto božične noči. Letos je ne bomo. Pred nami se grmadijo hekatombe nedolžnih žrtev, okolo nas zveni pretresljivi jok nebogljenih sirot, mračni prikaz bede in pomanjkanja raste in se razširja v nedogled. Izgled- v bodočnost je nevesel, kajti ko zasije zarja miru, se bomo preplašeni zbudili na razvalinah kulture, ki jo je gradilo človeštvo že tisočletja, ki so jo pa uničila blaznost imperialističnega pohlepa, brezvestna tekma kapitalizma in ohola •avtokracija vladajočih. Na trdo delo se bo moral pripraviti potem vsakdo po svojih močeh, da zgradimo s skupnim naporom zanesljivejše temelje družabnega in državnega življenja, kakor so bili oni, kri se rušijo v tem velikem umiranju. Cez dolga leta pride potem božična noč, ko bo zavriskalo človeštvo iz radostnega srca: »In mir ljudem na zemlji...« Zanimiva priznanja. IV. V sedanjem političnem boju v S. 'L. S. igra Veliko, rekli bi lahko, odločilno vlogo gosp. knezoškof Anton Bonaventura. »Jugoslovan« piše z otroško vdanostjo, da so edino naše slo-‘ vensko plemstvo gg. knezoškof i med njimi • tudi Anton Bonaventura. V »Slovencu« minu-iega tedna izjavlja neki župnik v deklaracijski izjavi, da dotakniti škofa, je isto, kot dotakniti se punčice našega očesa. Zanimala me je sodba tega visokega dostojanstvenika o najvažnejših vprašanjih. Na shodu duhovnikov 17. julija 1917 je glasom »Slovenca« ‘ z dne 21. julija govoril gosp. knezoškof tako-le o demokratizaciji: (on jo imenuje: ateistično demokracijo.) »Ljudje izberejo načelnika in ga pooblaste, daiih vodi po-njihovi volji, ki jo izrazu jejo po * svojih Zastopnikih. . Volja ljudstva iziražena po zastopnikih je 'postava. Kar ljudstvo hoče, je pravo, pa naj še ^rifokVbožjo postatvo alt ne. Volja budstva-jc pa le volja slučajne večine. Večina tvori pravo. Ker je pa večina le večja moč, zato je pravica moč. Manjšina se mora podvreči večini, ker ni dosti močna. Večkrat se dogodi, da se manjšina ne mara podvreči, ter se s silo upira in ruši družabni red. Vsekako pa napenja vse moči, da pridobi večino. Od tod večni nemiri, nemiri posebno ob času volitev. Pri teh vsaka stranka napreza vse svoje moči, da bi drugo izpodrinila. Stranki služi vsako sredstvo, tudi najgrše, kakor goljufija, podkupovanje, samo da doseže svoj namen, namreč večino, večjo zunanjo moč. Taka demokracija se izprevrne v najhujšo tiranijo večine nad manjšinami. Isto načelo moči skuša ateistično demokratizem uveljaviti tudi nasproti drugim državam. Volja, to je moč ene države, ji da pravico druge napasti, če upa uspeha. Ta demokratizem nikakor ne izključuje nasilnega imperializma, kakršen je provzročil strašno svetovno vojsko. Ta demokratična struja vlada le z nasil-stvom, zato je ne maramo. Je pa tudi monarhiji sovražna. Ne pozna vladarja po milosti božji; ne mara za vladarja, ki ima oblast po pravici nasledovanja na temelju vere v Boga Stvarnika; ampak hoče vladarja po milosti ljudstva, ki ima oblast le po volji ljudstva, pravzaprav po volji ljudskih zapeljivcev. Tako demokratično strujo z vso odločnostjo odklanjamo in le Obžalujemo, da je močan tok sedanje demokratične struje pod. vplivom nasilnega brez- verstva«. , Zanimiva je tudi sodba ljubljanskega, vladike o »samoodločbi narodov«, o kateri je na istem shcdu govoril. Dejal je: »Sedanja demokratična struja zahteva posebej samoodločbo narodov. Kako naj sodimo o tej zahtevi, ki so se je oprijeli tudi krščanski možje? . . . ui 1. Hrepenenje po svobodi in samostojnosti je naravno. Svobode in samostojnosti si žele poedinci in narodi. A uveljavljati se mora to hrepenenje v mejah pravičnosti. V teh mejah krščanstvo ne obsoja niti hrepenenja po popolni državni samostojnosti. »Cerkev«, je dejal Leon XIII. v okrožnici o človeški svobodi, »ne obsoja neb en ega nar oda, ki n oče bi ti podložen ne tujcu, ne domačemu gospodarju, če je to brez krivice mogoče«. (»Libertas«, 20. 6. 1898.) Važna je beseda, če je brez krivice .mogoče. Mogoče je, če se država šele snuje. Mogoče je, če je narod pravno že samosvoj in le brani svobodo, ali se bojuje za gaženo mu svobodo ali po krivici mu oropano. Mogoče je tudi še, če pod silo razmer vladarji po medsebojnem sporazumu prepuste narodom pravico, da se sami odločijo. Ni pa to mogoče, kjer je država že pravno urejena. V taki državi imajo narodi dolžnosti do države in država ima pravice do njih. Zato ni več prepuščeno samovolji posameznih narodov, da si volijo to ali ono državo. Tako unie-vano načelo samoodločbe bi bilo neprestano vir prekucij. . AH bi ne izzival prekucij e m oz, kateremu bi ne bila všeč monarhija, pa bi po načelu samoodločbe Širil misel, naj se kak narod monarhije otrese in uvede republiko? Ali bi ne izzival prekucije mož, kateremu ne bi bila n. pr. pri nas po volji hiša habsburška, ampak bi imel rajši hišo Hobenzollerjev, hišo Karagjorgjevi-čev, hišo Savojsko, pa bi po načrtu samoodločbe v tem smislu izpodžigal avstrijske narode? Ali bi ne bile vedne prekucije po vseh delih sveta ko bi se nauk o samoodločbi narodov proglasil kar splošno kot načelo za narode? 2. Na splošno so narodi že v določeni narodni zvezi.; radi prepotrebnega družabnega miru so nravno, torej v vesti zavezani, da te državne zveze ne razdirajo, ampak v njej ostanejo. Mogoče je pa, da radi kulturnega napredka narodi v isti državni skupini žele več prostosti, več vpliva na državno postavodajo, več samostojnosti, več avtonomije in da so te želje dovolj opravičene, ter v smislu pravega, naravnega razvitka. V tem slučaju pač morejo po ustavnem potu predlagati in zahtevati tako u-premembo ustave, ki bo njihovim opravičenim željam zadostovala. Ako vladar taka posvetovanja dopusti in končne sklepe odobri in potrdi, velja izprememba, kakor so si jo narodi po svojih zastopnikih določili. Tudi v tem smislu je načelo o samoodločbi narodov upravičeno. Gosp. knezoškof je govoril tudi o demokra^ ciji in cerkvi. Zaklical je: »Pri vratih cerkve se mora moderna demokratična struja ustaviti, v cerkev ne sme! Cerkvena oblast izhaja naravnost od Boga, nihče se je ne more dotakniti, nihče je ne more izpre-meniti«. Gosp. knezoškof je dalje v znanih štirih resolucijah obrazložil »Naše stališče« ob priliki prvega javnega spora v S. L. S. Rekel je med drugim: Zamotamo pa nauk, da je edino upravičena vladavina republikanska, da oblast ni od Boga, ampak iz ljudstva in v ljudstvu, da je ljudska volja prvi in edin vir prava«. Posebej pa je še poudarit, da »zavračamo vsako poveličevanje revolucije in vsakršne prevratne težnje, tl niso s soglasju s krščanskimi načeli v državi«. — Prebijamo te nazore ljubljanskega vladike z ozirom na daljša naša izvajanja in prosimo, da naši čitatelji pazno prečitajo ta škofova res — nad vse zanimiva priznanja. V. Politični pregled. - Odložite laž in. govorite resnico vsak svojemu bl-žnjemu, ker smo drug drugega udje. Ta stavek je napisal apostel Pavel Efežanom, ker-so bile nastale v Efezu nedemokratične in skrajno neznosne družabne razmere. ' 1 a stavek pa citira kot geslo tudi novi dr. Šušteršičev list »Resnica«, kar nam požene rdečico v lice, če se ozremo v javno delovanje dra. Šušteršiča, ki je bil terorist, je vedno izrabljal vero za to, da je omamljal verne mtnožice, je v svoji politiki dosledno zagovarjal interese kapitalistov, bil izboren agitator _ vojnih hujskačev in je tudi v deželi Kranjski uvedel pravi bojkot vseh političnih nasprotnikov: torej same lastnosti, ki nimajo nič opraviti s tem, da smo drug drugega udje. Navedeno geslo ga že razkrinkava. Ce pa čitamo vsebino lista »Resnica«, nas ta naravnost zgraža. Ves boj je sicer naperjen proti stari (duhovniški) slovenski ljudski stranki, to je proti »Slovencu« in le deloma, kolikor gre za osebo dra. Šušteršiča, tudi proti »Slov. Narodu«. Takoj v svojem programu se postavlja v svojo običajno pozo _ in deklamira prevzvišena nezmotljivost o resnici: slovensko časopisje je zgrešilo pot resnice in se podalo na pot lažnjivega pustolovstva. Ljudstvu se nalašč prikriva ^resnica. Mece se mu pesek v oči in umetno narejena domišljija, zmota zapeljanih ljudi naj nadomestuje moško zavednost zdravega, treznega ih poštenega naroda. V narodnem oziru stojimo na stališču deklaracije jugoslovanskih poslancev z dne 30. maja. Ta deklaracija velja za nas v celoti, ne-prikrajšana... Vsa ostrina našega boja bo veljala vojnim hujskarijam. Tu dobiti prave krivce in jih razkrinkati pred ljudstvom, bo naša najnujnejša naloga. — Vsa druga^ vsebina je večinoma blatenje prelata Kalana, škofa in perilo dra. Šušteršiča. O deklaraciji.pravi, da sta deklaracija in politika dve stvari. Početje ju-goslovarrskega kluba imenuje otročarijo. I o nam dokazuje, da hoče dr. Šušteršič povsem nekaj drugega kakor pa deklaracijo, čeprav se ji pridružuje. V tej kardinalni točki, v prvi vrsti ličeči se meščanskih strank, »Resnica« ne pove resnice; deklaracija je na jeziku, v politiki, ki jo dr. Šušteršič skriva, pa tiči povsem dru-' gačna zver. V svojem listu tudi hujska Kranjce proti Štajercem, češ, da bo za Kranjce slabeje, ker je Korošec delegat. Z neobzirno drznostjo napada klerikalne poslance in jim očita neod-kritosrčnost in verolomnost. V »Resnici« so se pokazali dr. Šušteršič in njegovi prijatelji v svoji pravi nagoti. Ves list ni drugega kakor hrepenenje po 'maščevanju, pretenje z razkrinkanjem, prav kakor v takozvanih »revolver-žiirnaHh«, brez estetike, brez očividno poštenega namena; naravnost neprimeren in pravi škandal za ljudi, ki hočejo igrati vlogo vel .'Kih politikov. »Resnica« je popolnoma v nasprotju s svojim geslom, ki smo ga navedli zgoraj, m prepričani smio, da »Resnica« tudi. ne priobči nobenih razkritij; vse grožnje so res le pesek v oči, prava — neresnica. S tako prikritostjo, kakor »Resnica«, vsaj sedaj ni urejevan noben slovenski list. - Likvidacija vojne? Rihard Gaedke pravi v svojem tedenskem članku' »Stanje vojnega položaja« med drugim: »Rekli so. da se nahaja vojna sedaj v likvidaciji. Vojaško je ta trditev preveč drzna. Vdajati se sicer smemo veseli nadi, da smo najhujše vendar prestali ter da se bližamo koncu. Tudi je gotovo' oživela pri mnogih delničarjih sovražnih firm, da likvidirajo posel, ki nič ne obeta. Toda poslovC’dje še nimajo tega prepričanja, parlamenti kot nadzorovalni sveti ih morda večina občnih zborov tudi ne. Še vedno upajo na srečne slučaje, na nastop novih konjunktur, na vojaško pomoč Zedinjenih držav, morda na potrganje mirovnih pogajanj z Rusijo. Obenem jih tira strah dalje in dalje, kakor je tako mnogokrat običaj pri podjetnih špekulantih. Zakaj Bonar La\v vendar ima le prav, če meni, da je vojna za čvete-rczVeeo izgubljena, če ne doseže svojih vojnih smotrov. Nobenega znaka nimamo za to, da bi bil čas velikih bojev že minil. Prav zato, ker je utrujevalua vojna negotova v svojih učinkih in jako dvomljiva, je skoraj gotovo, da se še enkrat spoprimejo za velike odločitve. H kakšnim uspehom dcvedo, nas bo poučila bodočnost. V-sekakor bo pa pot do miru še enkrat napojena s krvjo, čeprav, nadejamo se, ta pot ni več dolga. Šele potem nastopi likvidacija«. - Gosposka zbornica avstrijskega državnega zbora je v petek razpravljala o poročilu skupnega državnozborskega odseka o davku na voine dobičke. Poročevalec baron Plener je predlagal, naj se poročilo izroči finančni komisiji, ki naj se takoj sestane ter stavi primerne predloge. Predlog je bil sprejet in se je seja do štirih popoldne prekinila. Na popoldanski seji je poročal knez Lobkovic y imenu davčne komisije o davku na vojne dobičke ter izjavil, da komisija pritrjuje v državnozborskem odseku sklonjenemu kompromisu. Poročevalec je predlagal, naj se soglasni sklep komisije nespremenjeno odobri: Ko.je še finančni minister izjavil, da pritrjuje temu predlogu, je bil nasvet davčne komisije sprejet tudi_ v drugem in tretjem branju. Gosposka zbornica je nadalje odobrila poročilo kontrolne komisije državnih dolgov tera pritrdila začasnemu podaljšanju nagod- Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15 —, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2-50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v ; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popuit. — ‘ - i -iM- lU4i Leto 1. »’w>* 4U be med Avstrijo ta Ogrsko, Da^.prtaodpj«; seje se naznani pismenim potom, ' = Avstro-ogrska kvota. V seji ogrske kvotne deputacije je poročevalec/ Hegeduš v sporazumu z ogrsko vlado odklanjal stališče, da so vojne odškodnine skupna zadeva - obeh državnih polovic, -ter zahteval, da se mora provizorična kvota všteti v prvo leto nove na-godbe. Temu stališču je pritrdil tudi ministrski predsednik dr. Wekerle. V tem zmislu se je odobrilo sporočilo avstrijski kvotni deputaciji. = Čehi in Jugoslovani. Prezidij češkega državnozborskega kluba je prišel v soboto V jugoslovanski klub ter je povodom novega leta sporočil novoletna voščila čeških poslancev. Poslanec Stanek je povdarjal solidarno postopanje obeh državnozborskih skupin od 30. maja sem ter rekel: Danes že vidim, 'kako nastaja sodelovanje in pobratimstvo najkristalnejša točka, h kateri streme tudi Ukrajinci, ki jih veže na nas skupna osoda. V boju za sveto pravico hočemo stati v bodočnosti kakor en mož v dobrih in zlih časih do končne zimage. Dr. Korošec je odgovoril: Češki in jugoslovanski narod sta vidala strašne viharje, a sta vse prebila. Danes stojita složno kakor močna skala, ki se je ne da razbiti. — Iz ogrskega parlamenta. V zadnji seji ogrske poslanske zbornice je poslanec Fenyes nujno interpeliral vlado, zakaj je uvedla za nekatere liste preventivno cenzuro ter listu »Az Est« ustavila pošiljanje na fronto. Mirustrski predsednik dr. Wekerle je pripcimml: V tre- notku, ko nameravamo izpolniti vročo željo demokracije ter skleniti mir, ne smemo dopuščati, da se ogroža mir s tem, da utrjujemo stališče naših nasprotnikov. »Az Est« je pisal o častniškem zboru in o armadnem vodstvu na način, da se v interesu discipline takih objav ni moglo več pošiljati na fronto. Ce interpelant pravi, da je »Az Est« ostro nastopal proti Cehom, izjavlja ministrski predsednik, da lista zaradi tega mk-do ni grajal. Zaradi tega se tudi ni uvedla preventivna cenzura. Vladna večina je seveda vzela ministrov odgovor na znanje. = Volilna reforma na Ogrskem. V Ogrskem državnem zboru je predložila vlada v petek volilno reformo. Dolgo je potrebovala. Na prvi pogled se pa opazi, da ni bila dolga priprava potrebna zaradi oblike reforme, marveč le zaraditega, da se prvotno nameravana splošna volilna pravica bistveno poslabša. Volilna reforma je sicer napredek v prim,eri z reformo, ki jo je hotel grof Tisza 1913. Tiszova reforma je bila le slepilo, s katerim je hotel, zadušiti reformno misel pred štirimi leti. Splošna volilna pravica ni, kar predlaga Vaszony. Velike množice ogrskega prebivalstva ostanejo tudi vbodoče brez volilne pravice. Ne zadostuje, da so izključeni vsi tisti, ki ne znajo brati in pisati, kar že silno omejuje pravico, zahteva se, da morajo tudi vsi drugi volilci pridobiti volilno pravico s pravnim naslovom- Kaj se pravzaprav razume pod tem naslovom, ni jasno- gotovo pa je, da hočejo ogrske vladne stranke izključiti od volilne pravice v prvi vrsti poljske delavce. Pravni naslovi (stan, poklic) so spremenljivi. Volilci bodo tisti, ki so dovršili štiri razrede ljudske šole, Če plačujejo deset kron davka, opravljajo obrt! Nastavljen-ci in delavci imajo volilno pravico, če so bili v zadnjih dveh letih dvanajst mesecev ali v zadnjem letu šest mesecev »zaposleni«; kmetiški delavci pa imajo po načrtu volilno pravico, oe so bili v teku zadnjih pet let tri leta »traijno v službi«. Kako ozkosrčna in neumna omejitev! Razširjena je torej volilna pravica le milo. Niima demokratičnosti in tudi v socialnem ozmu je nepomembna. Volilna reforma na Ogrskem ima dve nalogi: da da ljudstvu pravico in ne-mažarskim narodom delež na objastl, do katere imajo spričo svoje številnosti popolno pravico. Glede na narodnosti pa menda nima to ministrstvo nobene druge politike kakor so jo imele vse ogrske vlade. Pravzaprav bo šele razdelitev volilnih okrožij pokazala, kako mislijo spraviti nemažasrske narode bb pravice; ta namen je razviden že iz zakonove predloge. Kmetijski delavci so oropani volilne pravice, obdrži se javno glasovanje v kmetiških volilnih okrožjih, volišč bo le malo: vse to kaže, da hoSejo volitev otežkočiti, jo imeti v svojih pesteh, bodo na umeten način izklesali Iz prebivalstva, ki ne šteje niti polovico Mažarjev, pravi ogrski parlament. Kako bi sicer moglo ostati sramotno javno glasovanje, ali naj služi v kak drug namen kakor v korupcijski? Prazna fraza je, če pravi uvodno poročilo, da so to uredbe, ki hočejo doseči čiste volitve, braniti volilce pred šikanami in dalje, če se večinoma uvede ustno glasovanje. Vse to pospešuje podkupljevanje, strahovanje, ki je na Ogrskem običajno. Volilni zakon, ki ne obsega tajne volilne pravice sploh ni nobena reforma. Uvajajo tudi žensko volilno pravico. Kakšna pravica je to, dokazuje dejstvo, da dobi na Ogrskem le četrt milijona žen volilno pravico, in sicer le tiste, ki so z uspehom obiskovale vsaj štiri razrede meščanske šole; to je predpravica posestnih slojev. _ Dalje imajo volilno pravico žene, če delujejo dejansko kot članice pri kakem vsaj že dve leti obstoječem in aktivnem znanstvenem, literarnem ali umetniškem društvu. To je menda najbolj neumna ženska volilna pravica. Ih otročja je tretja možnost: volilno pravico Imajo vojne vdove, ki imajo otroka, kakor da bi ji nesreča, Stran 2. NAPREJ. ' Stev 136 % da je izgubila moža, dala več politične uvidevnosti. Vsa volilna reforma pomeni torej le prav majhen napredek. Splošni volilni pravici pa ni prav nič sorodna. — Nemški kancler o mirovnih pogajanjih. »Berliner Lokalanzeiger« poroča o razpravi, ki se je v petek vršila pri državnem kanclerju grofu Hertlingu. Razprava, katere so se udeležili zastopniki vseh političnih strank, je trajala štiri ure. Dolgotrajna razprava — piše omenjeni Mst — dokazuje, da se je vršil razgovor o celi vrsti vprašanj, za katerih rešitev je treba spretnih in potrpežljivih rok. Udeležniki so dobili vtis, da se bo z ruskim ljudstvom, četudi počasi in polagoma, vendar končno doseglo sporazum-ljenje za mir, ki bo zadovoljil obe stranki. 3= Poljska In mirovna pogajanja. Ministrski predsednik kraljevine Poljske se je obrnil na vlade Nemčije in Avstro-ogrske s prošnjo, naj bi bila pri mirovnih pogajanjih z Rusijo zastopana tudi Poljska. Ministrski predsednik Kucharczewski je v spremstvu šefa poljskega političnega departememta dne 22. decembra odpotoval v Berlin, da v tej zadevi konferira z državnim kanclerjem grofom Hertlingom. = Rusija in ententa. Petrograška agentura poroča: V zadevi vprašanja potnih listov za di-plomatične funkcionarje so tukajšnji konzuli Francije, Angleške, Belgije in Danske obiskali ljudskega komisarja za vnanje zadeve. Doseglo se je sporazumljenje in so za bodoče odpravljene vse težave glede potnih listov za diplomate. Kurirji komisarja za vnanje zadeve bodo lahko potovali brez ovire, ravno tako tudi kurirji en-tento in nevtralcev. Vidiranje potnih listov pa je neobhodno potrebno. = Rusija in centralne države. Iz vojnopo-ročevalskega stana se poroča: Petrograška vlada je ruskemu vrhovnemu poveljstvu ukazala, da vzame čete s fronte ter sestavi ekspedicijske oddelke, ki se po potrebi lahko takoj odpošljejo, če bi se jih kjerkoli potrebovalo. Premirje nudi vladi možnost, da se z zadostnimi vojaškimi sredstvi obrne proti angleškim intrigam. Centralne države tem naredbam, ki so v zvezi z notranjo politiko, ne bodo delale težav. O zaupanju Rusov, da se v doglednem času doseže mir s centralnimi državami, priča dejstvo, da porušene železnice v bojnem pasu zopet popravljajo, da se zamore čim prej vpostaviti železniški promet z Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Ta dela že sedaj pospešujejo trgovski promet. = Burni prizori v italijanski zbornici. Iz Lugana se poroča dne 22. decembra. Pričetkom včerajšnje seje italijanske zbornice je predsednik Marcora izrazil svoje obžalovanje glede napada na socialističnega poslanca Mo-digliana, katerega so politični nasprotniki v navzočnosti njegove žene v nekem rimskem re-stavrantu s klici »Izdajica domovine!« podrli na tla ter ga s palicami pretepli. Na prošnjo predsednika, naj vlada brani dostojanstvo parlamenta, je min. preds. Orlando odgovoril, da mu je sicer pri srcu vprašanje poslanske imunitete, da pa mora vlada v prvi vrsti obračati svojo pozornost na to, kar je za uspešno vojevanje koristno ali škodljivo. Socialist I ur ati je ostro prijemal vlado, ker je ustvarila milje, kjer se poraja in dozoreva hudodelska gonja. Republikanec Pirolini je ostro govoril proti mirovni smeri ter končno napadel Giolittia, ki pomeni za Italijo to, kar pomeni Caillaux za Francijo. Vsled Pirolinijevih napadov so se odigravali v zbornici burni prizori, tako da je moral predsednik sejo za delj časa prekiniti. Ko se je seja zopet Otvoriia, je Pirolini svojo izjavo deloma preklical, na kar je Giolitti izjavil, da mora zbornica sedaj, ko stoji sovražnik v deželi, nastopati v složnem delovanju. Zbornični predsednik se Giolittiju zahvalil za njegovo izjavo. = Rusko-ukrajinskl spor. Na ukrajinsko noto, 'ki izreka željo, da se spor s sovjetom ljudskih komisarjev mirno poravna, je vlada boljševikov odgovorila, da je sporazum z ukrajinsko rado mogoč samo če se rada izrecno zaveže, da ne bo podpirala vstajo Kaledjina in protirevolucionarno zaroto buržvazije in kadetov, — Petrograški listi poročajo, da so se Romanci na južnozapadni fronti pridružili Ukrajincem. General Cerbačev je imenovan za vrhovnega poveljnika cele ukrajinske fronte. — »Daily News« poročajo iz Petrograda, da se je štab ruske armade na romunski fronti pridružil ukrajinski radi. = Lloyd George o položaju °ntente. Lloyd George je razpravljal o vprašanju prehrane in o vojnem položaju. Priznal je, da je pomanjkanje živeža pri aliirancih večje, nego se je pričakovalo. Število potopljenih ladij se manjša, število novih narašča. O vojaškem stališču pravi Lloyd George: Nespametno bi bilo trditi, da so se uresničila upanja, ki smo jih gojili začetkom leta in da je naša razočaranja pripisati le ruski katastrofi. Ruska armada je bila na začetku leta v splošnem bolje- oborožena, kakor kdaj poprej. Ruska artiljerija je imela dovolj municije. Tako smo upali, da bomo vsled pritiska ruske armade na vzhodu, angleške in francoske na zapadu, italijanske v Italiji, izvo-jevali odločilno zmago nad prusko armado. Toda ruska armada je ostala skoro mirna. Ruska fronta je služila nemškim divizijam za oddih. Navzlic temu Nemci niso mogli obdržati na zapadu vseh svojih pridobitev, bili so v mnogih bitkah poraženi in imeli so le en znaten uspeh, glede katerega se sedaj vrši preiskava. Navzlic temu, da na vzhodu niso imeli »pasnega sovražnika, so izgubili 100.000 ujetnikov, dragoceno ozemlje in na stotine topov. Ako bi bila ruska armada izpolnila nade ter izvršila svojo nalogo, potem bi bila pruska vojaška moč popolnoma strta. Velika dogodka v poteku vojne sta zavzetje Bagdada in osvojitev Jeruzalema. Nadaljni važni dogodek jn ustanovitev interaliiranega sveta, ki se peča z vprašanji financ, gospodarskih zadev, plovstva, prehrane in drugih. Naš položaj je postal v zadnjih tednih opasnejši. Prvi dogodek je bil nepričakovani poraz Italije. Francoske in angleške čete so hitele na pomoč in tudi njim se je zahvaliti, da se je položaj na italijanski fronti popravil. Navzlic temu je postala vojaška situacija za francosko in angleško vodstvo opasna, ker je bilo treba poslati mnogo divizij z zapada v Italijo. Drugi dogodek, ki je položaj •poslabšal, je dejstvo, da Rusija ni več mirna. Rusija je bila vsaj po imenu še v vojni z Nemčijo. Nemci in Avstrijci so morali na ruski fronti imeti znatno število svojih čet. Sedaj je premirje in vrše se pogajanja za mir. Res, dia se je Nemčija obvezala, da ne bo spravljala z vzhodne fronte nobenih čet na zapad; toda take kose papirja poznamo. Država, ki se zanaša na to, da bodo Nemci držali svoje obljube, se ni ničesar naučila. S tem moramo računati. Naše skrbi so narasle. Prihodnji meseci bodo najbolj kritični cele vojne, ker je ena velika država praktično iz vojne izločena, druga pa še ni popolnoma udeležena. Naše breme je veliko. Pa tudi sovražnik se bori s težkočami. Nemška produkcija je padla za 52 odstotkov, naše izgube ne znašajo več kakor V4 ali lU nemških izgub. O vojnih ciljih je izjavil Lioyd George: Rusija je pričela separatna pogajanja in mora seveda svoje ozemlje sama ščititi S tem je tudi vprašanje Carigrada odpravljeno. O nemških kolonijah mora odločiti mirovna konferenca, upoštevajoč želje prebivalstva. Mi nismo zahtevali niti pedi zemlje z nemškim prebivalstvom. Nikdo naj ne verjame, da je Grey, ko je prišel do sklepa, da je vojna neizogibna, se odločil, žrtvovati miljona življenj za to, da osvoji nemške kolonije. Mi smo pričeli vojno, ne da anektiramo le ped tuje zemlje, temveč ker je bila čast Anglije odvisna od tega, da ostane mož beseda. Vzrok vojne sta bili neprestana nadutost pruske vojaške kaste in Belgija. Mir brez zmage ni mogoč. Le zmaga lahko ustvari realne mirovne pogoje. Zveza narodov, v kateri bi bila Nemčija zastopana s svojo zmagovito vojaško kasto, bi bila brez pomena. Dnevne beležke. — Žepni ko'edarji za leto 1918 izidejo še pred novim letom in |ih razpošljtmo vsem cenjenim naročnikom nanj še pred novim 'etom. tako, da jh dr be vsi najkasneje prve dn* meseca januarja. Nekaj ga bo ostalo še v zalogi a le malo, Zakesnil se je zaraditega, ker imajo tiskarne silno mnogo dela, a premalo delovn h moči. uena koleuarjem bo K 1'50, po pošti 10 h več Natočila sprejema s Viktor Zore, Ljublj.na, še-lenburgova ulica 6/1. — Uprav« .Naprej«" sprejema novoletna voščila do 28. t. m. v svoji pisarni ali pa po svojem pooblaščencu. — Vpoklici preloženi do srede februarja. Uradno se razglaša: Mimsterstvo za deželno brambo je okraina politična ob'astva pooblastilo, da smejo onim osebam, ki bi po 31. decembru 1917 morale biti vpoklicane v vojaško službo, bodisi da je potekel čakalni termin, začasna oprostitev ali končni term n opr ščenta, na ute meljeno prošnjo v slučaju neobhod"e potrebe, vendar brez ozkosrčnosti, dovoliti nadal ni čakal ni termin ali pred ožiti vpoklic ter j'm tako o mi gočiti, da ostanejo še nadalje v c vilnem razmerju. Zlasti se sme brez nada jnega postopa ja preložiti vpoklic do 15 hbruvarja vsem mašni-stom in kurjačem parnih in motornih mlatilnic katerih splošno oproščenje poteče dne 31 de cembra. — Prodaja droi prepovedana. Urad za ljud-ko prehrano je povodom božičnih praznikov prepovedal prodajo droi .... Za praznike smo dobili kisel vojn kruh. — Regulacija Št. Peterskega n sipa. Pollakova tovarna za usnie v Liubljam se poviša za eno nadstropje. Sedanji z d se umakne in se c« sta na sv. Petra na>ipu razširi do tovarne, tudi zid pri vili pade in se m' ra ondi napraviti že-le;na ograja. Tako je v petek sklenil magistratni gremij — Iz trgovske In ob tne zbornice. Trgovska in i brtna znomCa za Kran sko je imela v pitek jopoldne sei« PrtdsedmK K ez ie v slojem poročilu omeni, o a se bo v kratkem ustanovila za K anjSko r. zde jc a me za sukanec, ki b • poleg trgovin jem la v pošt v po okrajih tudi obrt in privatne odjt malce ter b d vitij p> 150 m stali 40 v. amer š si sukjto c pa bo še ce nejši. Naznanil je nadalje da So se izdale na vino ia altie Cene id 1 K naprej d 3 K za vino o-i 9=I0> al < h >ia Za l«to 1918 naj bi zbornica pns e vala d 5000 K 0< kudt o po-možn<> a i- c j > za po vojni poza tete male ob t-* ii-e in tig vce. MakS'mum kredita nai ni se nudil pnsamiznis- m d • zneska 4000 K. Kregar je sta v I pie-n g, n j b> vojaška ob asi po vojni < a a ■ brtnikom na i*zpoiago • bianijt no orodje in stioje. V ta pr-vi- s oo-egii Fran-.ii Pamu-er, Ložar m Samassa. V s s- z«hte an, naj se zapre pot raznim šoikui.ntom, ki si- b je Ž na delu, da d. bi sSs v o.k-. Za ie/a se izroči posebnemu td-eku. — ‘ io bčuii zboe c za et-- 19 8 izka zuje 1 '»6.806 K doh-dk<>v n 146754 K unatkov. D klade, k- so z« let<> 1917 z-asale 8 Osi tutkov, se povišajo na 15 < dst 'kov. — Razglas c. kr. finančnega, ravnateljstva zaradi oddaje napovedi v svrho priredbe dohodnine in plačarine ter rentnine za leto 1918, je nabit na mestni deski. Davčni zavezanci imajo podati napoved o svojih davku podvrženih dohodkih, kakor tudi o davkih onih svojcev, ki žive z davčnimi zavezanci v skupnem hišnem gospodarstvu, najkasneje do 31. januar j a 1918. Davčni zavezanci imajo oddati napoved za remtmno, glede vseh rentnini podvrženih prejen.ikov, razen onih, od katerih odbija rentnino dolžnik in ako presegajo rentnini podvrženi prejemki ali same zase ali v zveza z drugimi dohodki davčnih zavezancev K 1600 na leto, enako najkasneje do 31. januarja 1918. Natančneje, kako je to izvršiti, je razglašeno na plakatih. — Snrb z urada za I ud-ko prihrumi j- mmi-ter Hdfer podal po pur« či‘o o preskrbi ž ta in m ke v prihudnirm letu M mster je opozarjal na velike t žkoča, ki b do prihodnje h to nastale glede dobave moke in mlev-k h izdelkov ter je pri. tem omenjal, d' bodo sicer sudetske delete imele majhen pre- bitek glede moke, v a 1 p s k ’ h d e 2 e I š h pa bo morala v prihodnjem letu več mrsfcev večji d •* I le koruza nado meščati moko. Disiravno žetev ni bila siaba, so vendar producenti oddali letos manj žita žitnoprome>nemu zarodu. Vzrok je baje v tihotapstvu med kmačkim in merinim prebivalstvom. — Karte za tobak ne bo. Tako por ča „Zeit". Piodaiale se pa ne bodo več razne spe-Ciilittte smotk, cigaret in tobaka. — Dunajska okrojna bolniška blagajna uvede s 1 januarjem 1918 »udi drožtnsko zavarovanje in zviša prispevek na 57 odstotkov. — Na Kranjskem sta uvedli d užmsko zavarovanje okrajni boin ški blagajni v Ljubljani in Z^g T|U ob Sari ter < bratna bo niška blagajna g. Polaka v L ubljani. Druge blagajne menda nimajo mč zrni sla za potrebe časa. — Vesele boi čne praznike In srečno novo leto žele iz b j šča v<>jna pošta š'. 153 vsem n.šm čitateljem in sodrugom: Ivan Škabar, Nad-lišek Gregor Ožbek A ton in Betič Vinko. Vo|na. Dunaj 22. decembra. (Kor. urad.) U adno se razglaša: Na ru-ki fronti premirje. — Na ta-lijanski fronti so bili sovražni napadi na M nte Arolone in na zapadno ležeče višine zavrnjeni. — Š f generalnega štaba. Berlin 22 decembra Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Pn West• Roosebette kakor tudi pri Qutno. Sovražni delni sunki so se izjalovili. — Šif generalnega Štaba Berlin 28. decembra. Wo ffov urad poroča iz glavnega stana. Na Flandersktm od jezeia B ankaert do D ule živahen art>)terijski ogenj. Pri podjetiu ' b želežnici Boesinghe — Staden smo vjeli 30 Angležev. Na obeh -traneh Scarpe in južno od St. Qjentma popo dne živahen arti-Ijerijsk ogenj, i»t tako ob M zi. V mnogih odsekih živahno delovanje letalcev, ki se je nadaljevalo tudi ponoči ob mesečni sveti bi. Naši letalci so uspešno metali b mbe na Shterness. Dover in D(ln tl chen terna zbiral šča za angleš kimi in francosaimi čr ami. — Na italijanskem bojišču so se izjalovili sovražni napadi zapadno od Monte As Ione. — Na ruski fronti nič novega. — Pl. Ludendotff. Zadnje vesti. Mirovna pogaja ja. Basel 23 d* cembra. Mi niste jski predsednik Clemenceau je v armadnem o tseku senata naznanil, da je vlada boliševikov ali rančem predložila nov p *iv, naj se udeleže splošnih mirovnih pogajam. Pričetek mirovnih pogajanj. B r e s t • L i t o v s k . 22. d* cemb a (K »r u) Dan s on 4. pt poldne so bda otvorjena na s av-rosim st ji mirovna pogajanja. Fcldmaršat prit c Leopold Btvarski je povabil prvega iur k< ga za-Stopn Ka njegovo visnko-t Hrahiili Haki paš> da p tvzame kot strrostm prtdsed n< ^red-edstvo Hasi p š< te zasedel predsedn ški stol in otvorn pegajana z ž Ijo, da bi se ugodno razvijala Predlagal je, nai prevzame predsedstvo kot .M dižavni tajnik dr, pi KQ mann. Pr >1 ogu s>> vse stransko prit dili. D žavm tajnik Ktlmmann je prevzel pte Isedst o. V svojem nagovoru |e zrazn željo, da se obno i razmere miru n pri atelj-t a med Rusijo in na p gajam h za-topammi državam' N-jprej gre za to da st ugotove najvaž-neiša načela in najva2nejŠ p goji, ki b m 'gnetli, da se čimprej olivi mum i ■ priiatelj-ki promet zLs't na ku turnem m g spodarskem p lju Naša pogaianja bodo prepoj'na s dutum sprav Ipve čl veko jubnosti mi m dsebojnega ->pošt • ania. P gtjanja m raio • dgovarjat zgodov nski dancuni in nast l mu položam po drogi -»liani pa jih m ra voditi ona ve ika vodilna mi>rl ki je združila tukaj zbrane ztriopn Ke Dr. Ktthl nan i je ob sk t pu izrekel žebo, naj bi p' t talo delo hitro in n-pesno N to ro bili sprejeti sled« 8t sklepi: v."'Ovna v rašama se rtšjo po ab«Ctd'em se znamu z«sto, aiih d žav; v prtdsedstvu plenarnih sej se uro ja jo prvi po bioščenci zastopan h petih držav; pogajanja so d voljena v sledečih jezikih: nemšč ni, bolgtrščini rusščini, turščini in francoščini Of c eina poročila sej se sestavijajo skupno. Na povabi * predsed nkovo je razvil nato prvi ruski pooblaščenec v da'išem govoru temelje ru skega mirovnega programa, ki se krijejo v bistvu z znanimi skltpi delavskega in vojaškega sov»eta in vseruske kmetiške skupščine. Zastopniki zveznih držav so izjavili, da so pripravljeni, da premotre ruska izvajanja. Dogodki v Rusiji. Petrograd 23. decembra. Izredni komisar za Petrogra j je razk/il protirevolucionarno zaroto kadttov. Zasegel je 10.000 proklamacij, v katerih se med drog m trdi, da v zavodu Smoini delajo nemški ča-trnki. Preiskovalna komisija ima v rosah spise, ki dokazujejo, da je list .D,en" v zvezi s hujšajočimi prokiaraacijami. Imena in našlo-i zalotnikov se obelodanijo. Zarotniki pridejo pred lerolucionarno sodišče. London 23. decembra. »Morning Post" poroča iz Petrograda: V Taškentu je konflikt med Doljševtki in kozaškimi odJelki in kadeti končal z zmago boljševikov. Med Ljenjinom in Kaiedjin.jm se vrše nova pogajanja. Makstmalt-snčna armada maižira na Kijev. London 23. oecembra. Reuterje/ urad poroča iz Petrogiada: Rudeča garda je ob treh po noči vdrla v uiadne prostore ukrajinskega revolucionarnega šuba ter aretovala 4 navzuče člane. Ostale dane štaba zasledujejo. Soclja listi proti boljše vikom. Stockholm 23. dec. *P»)liliken" javlja: Konferenca ruske soctjaiistrčne delavske stranke v Petrogracu je protestirala proti areUCijt članov ustavodajnega zbora in političnih nasprotnikov boljšedške vlade Kongres je sklenil, da predloži zapadnoevropskim socijalističnim strankam poročilo o strahovladi bo jševikov. Vojna med vlado bdjS^vIkov In Ukrajino. Stockholm, 23. decembra. »Večerit a ja Pošta« javlja: Čete boljševikov so obkolile Kijev od treh strani. Prvi spoipadi se vrše v bližini Wolocziska. Boljševiki so zasedli Pto-skurov. Ukrajinci so zavladali nad Odeso. Aprovizadia. Meso ni rumene izkaznice B dobe stranke v četrtek, 27. t m. popoldne v cerkvi sv. Jožtfa. D >l"čen je la-e red: od 1. do pol 2 štev. 1 do 200 od pol 2 do 2 štev. 201 do 400 od 2 do pol 3. št 401 do 600 od pol 3 do 3 št 601 do 800, od 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. d ' 4. št. 1001 do 1200, od 4. do pol 5 štev. 120J do 1400, od pol 5. do 5. štev. 1401 do 1600, od 5 do pol 6. št. 1601 do konca. 1 oseba dub '/< k/, 2 0'ebi 'h kg.. 3 in 4 osebe 8/< kg. 5 n 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1'/« kg., več Oaeb P /a kg. Kilogram stane 2 K. Doječe In noseče matere In bolniki, ki imajo prt st jnic-h na trgu prednost, da j m ni treba čakati in da dobe blaoo takoj, se morajo vselej izkazati z rdečo legit m-ojo, z legitimacijo za doječe in nos' če matere, oziroma bolnike in z r» db">sko izkaznico za meso Klobase. Kobas, ki jih prodaja mestna apr< vizija na trgu, ne dobi nihče več brez rodbinskih nakazn c za meso Veliko pomanj«an,e mesa v Ljubi ani. V sob"to m da es so se ljudje v Ljubljani kar tepli za mero. Zelo vtliko ljudi je ostalo za praz nike brez m< sa. Vzrok Itž' v tem da je bil dovoz živine pred praz» ki zelo majhen. Za vč*raj-šno nedeljo ter za oba praznika so piejeli mesarji le okoli 7000 kg telečjega in svinjskega mesa. tako da pride na pos-mezneg-i l|ub'jančana le 14 dkg Telet je b lo le 91, prašičev 62, kar je seveda za praznike daleko premalo Ker je pnmanikovalo telečjega in svinjskega mesa so se vrgli Iiudje na goveje, ki je tudi m«homa p šlo. Tudi g stilniCarji so sprejeli za praznike Z' 'o malo bloga m še tega zadnjič v s< boto. K oda, da je nastalo pomanjkanje mesa Lži na deželnem kavnem mesro ter njega organizaciji, ki ni pravočasno preskrbelo za p treben dovoz ž vine. _________________ Tiskovni sklad za „Naprej“. Za t'Skovni sklad N a prej a* je.da-r ».I odr. vojak iz Prečnika na Kasu K 10. — >a h' ala. Izda ih tt-l | m udgororni urednik: Josip Petejan Ti-k .Učiielisk' t skarne* v Lmbijani ■ouaaaoaaaauanaaa a aaaaacaaaaaaaoaa a D n n a a Vesele božične praznike s o a a a a vsem cenj. obiskovalcem moje brivnice. “ u a n 8 Ana Marovšek. o D a a ■aaaanaoaaaaaaaao cauaaaataaaaoaoaoS INO CENTRAL , n ■ i S s •S S 4 « r- "g 11 = "1 v-gi; > ■2 u* £> 8. I 1° r* — - xi "* .9 •rt « -)— k * i Torek 25., srada a«, in Catrtak 27. dncnmbrai gledal šču 1 Njegova prva iena. Te«? Igri kai v petih dejanjih po slavnem romanu Henrija Wooda ,East Lynne\ Zanimivo dejanje! Prva pradstava vsak dan pristopna tudi mladini V paUk 28., soboto 2S„ nadaljo SO, In ponodaljak Sl, dacambra zHiTik Rod premedencev. MBS? Uspeh kakeršnega še ni bilo! V glavnih vlogah: FRIDERIK ZELNIK m CYfl MARA, ^SS,XL'.n' NI za mladino. J