Poštnina plačana v gotivim Posamezna številka 1 dia. Uredništvo in uprava: Strossmajerjev trg 1 / Tel. št. 73 Leto XXIV St, 4!. Eranj, 12. oktobra 1940. izhaja vsako soboto Naročnina: celoletno din 40, polletno din 30, četrtletno din 10 Otroh v sssn Klasični nauk komunizma zagovarja, da, celo terja popolnoma svobodno ljubezen in spolno življenje. O tem so ruski komunisti tudi sanjali. Celo teorije so napravili, po katerih bi otrok ne pripadal družini, pač pa družabnemu občestvu. Za vzgojo otrok pa bi se brigala država. To je bil takoimenovani ..militantni komirniiem", vendar so bile te in podobne namere urno zavržene, zlasti namera, da bi se likvidirala in popolnoma uničila družina. Družino so smatrali prvotno in v niej gledali baržujsko preživelost. Kasneje je posula povsem privatna stvar poedinca, posameznika. Končno im v tsm stadiju razvoja smo v Rusiji danes tam, k fer smo bili pred resolucijo — je spet dr«ft»na osnova in temeljni kmrren države in socialnega reda. Iz prvega začetka revolucije je ostalo samo poenostavljenje »kleniHve zakona in ločitve. Za *akon. kakor tudi za ločitev je potrebna samo registracija in — taksa. Dolga vrsta zakonov o dtužbi je »Sla 1. 1956; postavili pa so ti zakoni družbo prav tja, kjer jo je zatekla revolucija — na povsem „buržnjsko" podlago. Po teh novih zakonih je namen družine vzdrževati in množiti narod. Taka je službena razlaga družine: ta namen je zakonito utrjen. Prej je veljalo star() komunistično geslo, da žena sama odloča o tem, bo li imela otroka ali ne. Splavi so bili dovoljeni brez vsake prepovedi. Po bolnicah so imeli ambulauce, kjer so delali splave v serijah. Sedaj so pa po samem Stalinu razglasili, da je vsak splav zločin. Sme Se pa napraviti le tedaj, če je zdravniško dokazano, da je splav iz zdravstvenih ozirov res po'reben. Da je splav potreben, mora dokazat in potrd'ti zdravniška komisija, katera mora biti soglasna. Za resničnost podanih izjav glede splava odgovarja zdravnik z osebno svo-IkkIo. Zakon pa kaznuje splav s kaznijo do 2 let robije. Prerlnje težnje za vzgojo otrok brez ozira na starše, so bile sedaj kot absurd zavržene. Prehranu in vzgoja otrok jte spet zakonita dolžnost staršev n to morajo izvesti starš; sorazmerno svojemu socialnemu položaju. Če s trii teh obvez ne izpolnjujejo, so kaznovani kot — zločinci. Če se starša loči a. mora'a sporazumno skrbeti za prehrano otrok, otrok Pa je ali pri očetu ali pa pri ma'eri. Drugi zakonec plačuje za otroka alimente, katerih višino določi iodilče, Običajno znašajo alimenti eno tretjino vseh dohodkov! Če je otrok pri očeti, plačuje alimeme mati. Izbegnvanje plačevanja alimentov se kaznuje z zaporom. Se par besed o ločitvah zakonov v SSSR. Z oz rom na komunistični evangelij jo seveda mogoče zakon ločiti brez težav. Da pa vsaj malo otežkočijo, stane ločitev prvega zakona 50 rubljev, drugega zakona 100, tretjega pa >(M) rubljev, prav tolika je taksa še za mo-rebitne nadaljnje ločitve. Te vsore so pa za SSSR že jako velike! Ločitve zavirajo in ovirajo in je že javna tajna, da smatrajo moža ali ženo, ki sta se večkrat ločila, za moralno manjvrde-ne ljudi. Jasno je to izraženo v državnih službah. Tretja, četrta in naduljnje ločitve so že zapreka za napredovanje. Več kot zakoni pu napravi v SSSR propaganda. Ta pa pravi: Kdor ni za pošteno zakonsko življenje, je sovražnik države! Največja dolžnost in pravica srtaršev j<> vzgoja otrok. Dru-ži.ia je temelj državne organizacije. Ta razvoj našim komunistom pač ne bo po godu, Roke ml kmeta proč! Toliko se danes govori o draginji, o težkih časih, o hudem, ki leži nad nam, o vsem, ki ljudstvo še vlači, posebno tiste, ki žive od dela svojih rok rn si he morejo v težavah sami nrkamor pomagati... Ne vem, kako naj bi zapsal, da bi moje besede razumeli tudi tisti, ki odločajo o današnjih dneh in morda vsega gorja ne vidijo tam, kjer je. Mislim tu na našega kmeta, ne na takega, ki je bil gospdd v najhujših časih krize, ampak na nas, male kmete, ki živimo iz dneva v dan in prav tako kakor večina delovnega ljudstva ne vemo, kaj nam prmese jutrišnji dan. Nikar ne mislite, da mislim zabavljati čez delavstvo, če bom zapisal besede, ki so vzete iz s^ca, pretehtane, in ki jih bom povedal zato, ker hočem dobro tudi — delavcem. Slučajno sem zašel v družbo, ki se je pogovarjala o današnjih tfc&kih razmerah. Bili so sami delavci, ki jBin denes tridi ne gre tako, kakor bi jim moralo iti po pravci; ki danes z mnogimi drugimi vred doživljajo čase, ki niso prav mič lažji, če ne morda še težji kakor pa so bili oni v letih velike k-ize. Pridružil sem se jim in v mislih pritrjeval vsemu, kar so govorili, ko so tožOi o stiskah, ki jih tarejo dan za dnem bolj. Ne more.e si pa misliti, kako sem se za-čud.l, ko sem naenkrat iz ust enega iz grupe začul ostre besede proti — kmeta. Čujte-, delavec, ki bi se moral bolj od kmeta zavedati, odkod prihaja uadetnj vse gorje, delavec, ki je organiziran tu ali tam; delavec, ki mu v organizacijah govore, o nekakšnem skupnem boju vseh tistih, na katere padajo vsa bremena naših težkih časov — ra delavec je z ogorčenjem i.n z vso besnostjio napadel — kmeta. In kako ga je napadel! In zakaj? — Samo nekaj misli, ki jih je izustil, naj vam povem in spoznali boifca resnico sami. —- Samo kmei. je kriv, da so se danes življenjske potrebščine tako podražile; — kmet je tisti, ki nc da, da bi delavec živel človeka vredno življenje, ker prodaju svoje pridelke tako dtago, da jih slabo plačani delavec ne more kupiti, ali pu jih kupuje v tako majhni meri, da je njegova družina slabo, preslabo hranjena; — kmet, ki ima zemljo in živino, ta kmet je gospod na svoji zemlji, od nikogar ni odvisen, ker ima sam vse doma, kar ima pa odveč, to pa proda v mesto tako drago, da mu denarja preostaja in živi sam in njegova družina — čujte in strmite — kakor ni živela še n.koli! — Mislim, da sem povedal dovolj. Pristavim naj samo še to, da tako ne govore samo delavci, ampak da so nekateri meščani Še veliko bolj nesramni, ko nalagajo vzroke vsega hudega na ramena ubogega kmeta. In resn ca? Kdor ima oči, da jo vidi, temu ne bo težko dopovedati, da je stvar drugač-! na in hudo, hudo drugačna, kakor pa jo riše- jo oni, ki življenja na kmetih ne poznajo in ki gledajo na kmetske domove z očmi nekaterih naših pesnikov h starih dobrih časov, ki so bili bolj mirni in urejeni m je resnično marsikdo zahrepenel po srečnem življenju na kmetih. Dragi moji, danes ni več tako. In še dolgo ni tako! Ne bom se na široko razpisal, ker ne znam povedati z učenimi besedami, ka. kor znate morda to vi, ki ste tudi mislili na kmeta kot — špekulanta.:. Številke naj govore, in te naj povedo vsem, ki nimajo oči, da vidijo — resnico. Vzemimo kar stvari, ki jih kmet proizvaja in prodaja: Krompir din 1.50 — 2.— za kg; zelje, glava din 0.50 do 1— za kg; os'ala zelenjava od dim 0.50 do 2.— za kg; mleko din 2— do 2.25 za liter: Dostavljeno na dom. Zdaj pa vzemimo in poglejmo cene vsemu onertiu, kar mora kupiti kmet; vse ono, kar nujno rabi za življenje, vse ono, Cesar mu ne da zemlja, kar mora nujno kupiti v mestu in plačati po ceni, ki mu jo nastavi špekulant in katero diktira današnji čas in razmere. Ne verjamete? — Pogljejte malo bolj živo okrog sebe in videli boste, saj je vse tako jasno pred očmi, da resnica v Človeka naravnost sili. Čevlji (močni za krnita) 280.— do 400.-din za par; blago za obleke: meter od 200— din dalje; sladkor 15.—, olje 56— (če ga dobi), riž 14-20— din itd. itd. In sedaj primerjajte! Premislite dobro besedo, ki jo boste rekli kmetu, če vam prodaja krompir po dva dinarja kilogram; uvidi-te, da ima kmet vzrokov več ko preveč, da je podražil pr'delke. preti rajno oeno pa »o jim dalj ^amo špekulantje, ki jih nikjer ne manjka... Krščansko usmiljenje do bližnjega vas bo pr moralo, da bose o kmetu drugače mislili in govorili, tudi onega, ki ne*prizna in ne pozna Kristusovega nauka o enakosti in bratstvu, v ljubezni do bližnjega, naj piepri-čajo — če drugo ne — mrzle številke in spoznali bodo, da so bili v zmo'i. Najprej spoznaj in potem sodi; najprej pretehtaj, potem šele zvali krivdo na č'oveka-trpina, ki ie prav tako ali pa še bolj grenak kruh kakor ti sam in ga obsojaš, ko nili ne veš. kakšno je njegovo življenje in se nsi ozrl na njegov dom. ki mu grozi v teh težkih časih morda celo razdejanje. Napisal sem to samo zato, da se spozna resnica, ki jo — na žalost — ne vidijo tud* Pisti, ki hi bili dolžni skrbe'i za javni red in pravočasno stopiti na prste ljudem in skupinam — špekulantom, ki se okoriščajo z današnjim 'ežkim stanjem in si iz revščine ubogega kmeta in delavca kopičijo bogastvo. — Kmet iz okolice. Prvi polet „Kranjca* Pod pokroviteljstvom g. buna dr. Murka Natlačena, ka:erega je zastopal sreski načelnik g. dr. Vidic Janko in v prisotnosti čg. dekana Matije škerbca, župana mesta Kranja g. Češnja Kurla, ravnatelja gimnazije Korbar Franca in drugih odličnikov in zastopnikov raznih orgunizac j, je kraujski aeroklub imel v nedeljo dne 6. oktobra svoj prvi lelalskt praznik. Privabil je več tisoč gledalcev, kateri so z nestrpnosjo čakali prvega poleta jadralnemu letala „Kranjca". Pred glavno svečanostjo je bila zanimiva tekma modelarjev. Z občudovanjem so ljudje opa-zovuli leteče modele, kateri so v elegantnih krogih krožili nad občioisviOm. Občudovanja vreden je bil model BP. II: od Božidarju Petka i-/ Ljubljane, kateri si je seveda tudi priboril j prvo nagrado. Človek je imel občutek, da g'e-I da v veliki višini pravo motorno letalo, j Okoli 15. ure so bile tekme modelarjev za-i kljnčene. Člani-graditJelji so pripeljali jadralno letalo tipa „Vrabec" pred častno tribuno, j Godba Kranjskega glasbenega društva je za-i igrala državno himno in trobojnica je zapla-polala visoko na drof'. Predsednik kluba g I Pešel Vilče je pozdravil navzoče predstavnike I in v svojem govoru očrtal pomen letalstva ozi" j roma jadralstva ».a vsako državo. Po svojem govoru je podal besedo zastopniku bana g. dr. ! Vidlcu Janka, kateri je v svojih besedah želel j mlademu aero-klubii veliko uspeha. Sledila je blagoslov.iev. Cerkvene obrede je Šesta obletnica smrti kralja Aleksandra Zločinska roka je pred šestimi leti pretrgala nit življenja našemu skrbnemu vladarju kralju Aleksandru. Težek udarec je bil to, toda narod, vkalj&n v trdem delu za napredek naše domovine, je prenesel tudi to. Vzvišeno Mejo mini je nesel v svet naš kralj, nesel jO je in tudi padel zanjo. Dragocena je bila ta žrtev, toda padla je prerano, da bi zajezila siiui val vojne vibre, ki, je že čez «e pol ni h pet let z* je! Vso Evropo. V teh resnih časih se oklenimo njegovega sina, sina zmagovalca s tožikih pozOrišč svetovne vojne in složno grftdimo dalje našo drago domovino. — spominu Viteškega kralja pa svetal spomin! izvršil čg. dekan Matija Škerbec Zelo lep m ljubek je bil pogled na malega kuina in ku-mico, Gorjančeveg« Francka in Liebrovo Majdo. Strumno sta pozdravila letalo v uniformi kraljevske vojne avijatike. Kljub temu da sta tako mlada, sta pogumno s krepkimi besedami želela uspeha letalu kot jadralcem. Sledilo je povelje vodn.ka grupe g. Mihelč'i-ča Jožeta in člani sekcije so odpeljali jadralno letalo na najvišjo točko terena in ga tako pripravili za prvi polet oziroma krst. Za krmilo je sedel državni rekorder v jadranju, g. Križman Marjan. Napele so se gumijeve vrvi in kar nenadoma je letalo zajadralo nad gledalci in srečno pristalo na travniku. Ljudje kar niso mogli verjeti, da je to mogoče. Ko so člani sekcije pripeljali „Kranjca" na start, je publika hotela kar prodreti kordon.da si od blizu ogleda prečudnega „ptica". To letalo je napravljeno samo za takozvane letalske skoke i>oče?iiikov. Se to zimo pa bodo člani aero-kluba začeli graditi visoko zmožno jadralno letalo, katero bo v ugodnem vetru jadralo po zraku po več nr. Torej se nam drugo leto obe. a . zopet lepa prireditev. Med prireditvijo je priletelo ljubljansko letalo nad slavnostni prostor. Pilotiral je g. dr. Rape iz Ljubljane. Obč nstvo je letalca navdušeno pozdravilo. Po kratkem kroženju je letalo pris'alo na travniku. Mladina se je spustila v dir, da si od blizu ogleda lelalo in p -lota. Po kratkem prisanku pa »e je aparat dvignil in s pozdravnim letom zaokrožil ntd gledalci. Zvečer ob 6. uri st) bile na S ari pošt razdeljene nagrade tekmovalcem modelov. 1. mesto motornih modelov je zasedel g. Petek Božidar iz Ljubljane, 2. Ivan Marinšek iz Ljubljane, 3. Primožič Jože iz Kranja. Pri jadralnih modelih i. mesto Drago Kober, 2. Miro Jarec in 3. Božidar Pe:ek. S tem je bila prireditev za ključena. Vsa prired tev je bila zelo dobro izpeljana. Upamo, da nam bo Kraljevi Jugoslovanski Ae-ro-klub „Naša krila" Kranj vsako leto preskr-bel tako zanimivo prireditev. Želimo mu, da uspe na vsej črti svojih načrtov in nam vzgoji zdrav kader mladih pilotov, kateri bodo ponos in up naše domovine. Le tako naprej in želi boste vsestranske uspehe. Preskrba Kranja (mesta in okolice) % glavnimi sirili Po verodostojnih Informacijah je mesto Kranj Vm okolica z živiU povsem zadostno preskrbljena. Kranjska občina je vskladišfiila pri Gorenjski kmetijski zadrugi ca. 7 vagonov živil. Vse tovarne so organizirale razdelitev živil za delavstvo po primerno znižani ceni, ta- ori STRAN 2 e n % a e ij e Kranj je isncl zopet senzacijo. Završalo je. Andrašič ali Andrašičetva družba je imela velikanske zaloge živil v graščini 'Irenz pn Krškem. Vse jie ugibalo, kaj se bo zgodilo z lastnikom ali njegovo družbo. Frvi so gu poslali že v Eabno polje, drugi so bili bolj skeptični, posebno tisti, ki se sami boje, da bi jih kaj takega ne doletelo, pa so modrovali, da se nru ne bo nič zgodilo, tretji pa so se ga spominjali s hvaležnostjo v srcu, ker je poskrbel za pravočasen in etenen taakup 'te velike količine živii, tako da bo mogel sedaj! zelo podražena živila prodajati še po sterih nizkih cenah in s tem koristiti vsej javnosti. Ugibanja pa so le redko kdaj točna. Večkrat so združena z raznimi sumničenji, pretiravanji ali celo klevetami 5e celo občino so spravili v zvezo s temi senzacijami. Da ne bo trpel ne kak posameznik, ne kaka družba in ne. kaka javna oblast na ugledu ali škodi, bomo skušali po naši najboljši vesti, kol kor so nam pač dostopni viri, pojasniti celo zadevo. Zaloga ni bila velikanska, ampak je obstojala le iz: 79 zabojev masti po 25 kg, to je 1975 kg; 15 zabojev paradižnika ca 300 kg; 5 zabojev sladkorja, to je 250 kg; 1 zaboj čaja, to j« 40 kg; 2 \reči kave, to je 110 kg; 1 sod olja, to je 50 kg; 2 vreči popra, to je 90 kg; 7 vreč riža, to je 700 kg. Kot lastnik te zaloge, katere množina je še nekoliko pomanjkljivo ugotovljena (rako je n. pr. popra menda 100 kg in ne 90 kg), se je res pojavil kranjski Andrašič. Povedal je, da je to zalogo spravil iz strahu pred eva- I kuacijo že aprila 1940. Ali je v slučaju eva-! kuacije nameraval s tem blagom drugje tr-i govali nam ni znano. Če bi bil pa uporabljal j to zalogo za sebe ali za družbo, bi mu za-; loga masti zadostovala za 25 do 30 let, poper ■ pa celo do konca bodočega stoletja itd., pa bi ; bila njegova prehrana zadostno popoprana. Oblast je začela sumiti, da bi bil Andrašič I utegnil to zalogo skriti v svrho kopičenja, in j v to svrho, da bi dosegel višje cene, ker je i to bjlago vse take vrste, da ga primanjkuje I ali pa se sploh iz dneva v dan draži. Nič ta-cegu. Lastnik je po svojih zastopnikih predložil baje potrdilo občine Leskovec, da je zalogo prijavil. Pravno vprašanje pa je le še, če je tako potrdilo kaj veljavno, ker bi bil moral zalogo prijaviti okrajnemu glavarstvu, ne pa občini. Predložil je tudi neko bolelo o plačilu trošarine za mast, katero je plačal pri kranjski občini. Katera mast je to bila, menda še ni ugotovljeno. Sicer pa je to stvar zastopnikov, da se ta vprašanja pravilno rešijo in se ta stvar Andrašiča več ne tiče. Kaj je oblast ukrenila, ne vemo in nam ni znan izid postopanja. Zdi pa nam, da so vse senzacionalne vesti še prezgodnje. Tudi nam nj znano, če bo Andrašič otvoril podružnico v Krškem in prodal zalogo po starih cenah v Krškem ali pa nudil te ugodnosti svojim someščanom v Kranju ter pripeljal to zalogo zopet nazaj v Kranj in jo prodal po starih cenah, kakor je to baje izjavil napram o-biasti. Kolikor je nam znano, zaenkrat An-draš.č odnosno njegova družba ni še prijavila podružnice v Krškem. Zato je utemeljeno upanje, da bodo uživali blagodati preudarne dalekovidnosti m nesebične) ,'skrbi za javne interese Andrašiča ali njegove družbe kranj-ki meščani. gov pogreb. Gatilcl so mu izkazali zadnjo čast na ta način, da so ga položili na mrtvuški o-der v Gasilskem domu. K zadnjemu počitki so ga peljali na lafeti motorne brizgnlne. Pogreba so se udeležil* tudi okoliške čete s svojimi prapori, Poleg gasils'va so bile zakopane tudi neštete druge ustanove in urad . O-sebje občinskega urada in uprave, se je pogreba polnoštevilno udeležilo. Takih pogrebov se vidi res malo v Tržiču, kar naj bo pokojnemu v priznanje, drugim pa v spodbudo za požrtvovalno delo, ki je izraženo v geslu gasilstva: Bogu v čast, bližnjemu v pomoč. Po tem geslu se je pokojni vedno ravnal, zato naj mu bo lahka zemlja in naj prejme plačilo od Večnega plačnika. Njegovim svojcem pa izrekamo sožalje. Gospodarstvo. Zasebni nameščenci in sedanje place Evropska vojna je postavila države pred no-ve naloge. Vojskujoče se države morajo skrbeti za zadostne količine živil za ljudsko in vojaško prehrano. Narodi, ki žive še v miru, morajo doprinašati na račun tega miru, o-gromme žrtve. Ena takih žrtev je prekomeren izvoz živil vojskujočim državam. Mi smo postavljeni nekako v sredino razburkanega sveta. Zaenkrat še v miru skrbimo za svoj blagor in z vsemi mogočimi sredstvi skušajmo očn-vatS varnost domače zemlje. Smo pa v neprijetnem položaju, da nam primanjkuje nekaterih življenjskih potrebščin. Kar jih ostaja za domačo potrebo, so pa ali odmerjene na zmanjšano količino ali pa je cena nezaslišano visoka. V takem stanju pa pridemo navskriž s kupno močjo današnjega človeka, pa naj bo to delavec, kmet ali zasebni nameščenec. Zadnjič smo zapisali, da so se delavske plače zvišale v nujni zvezi z nastalo draginjo. Teh ugodnosti pa še ne uživa v polnj, meri izobraženi delavec^ Vsi vemo, da se plače zas. nameščencem v zadnjem času niso nč ali "pa le malo zvišale. Tako je zasebni nameščenec zašel v obupen položaj in ne vidi se skorajšnje zboljšanje. Nameščenske organizacije se močno trudijo, da sporazumno z oblastjo urede tudi to vprašanje. Banu dravske banovine je bila poslana resolucija in zahteva, da se najnižje plače zvišajo od din 900.— na din 1.600. Nemeščen-ci, zlasti nižji, res težko čakajo nove odločbe. Zaskrbljeno gledajo v nastopajočo zimo. Večina njih si ne more ob draginji oskrbeti obleke, obutve in kurjave. Nekatera večja podjetja so izplačala svojim nameščencem enkratini na- --^__GORENJEC« Podplat je koža ... bavni prispevek. Socialno in pohvalno je tc. Veliko pa jih je še, ki se ne zmenijo za potrebe svojega uslužbenca. Ne vidijo v njem sočloveka in sodelavca. Prav zato so še danes mnogi primert, da nameščenci, zlasti pa na-meščenke in trg. sottudniki, ne uživajo zakonitih pravic, ki jih določata zakon in banova januarska odločba o najnižjih plačah, to je j najmanj din 900.— na mesec. Mimo in potr- j pežljivo prenašajo sedanje stiske, s skrbjo in težkim srcem gledajo v prihodnjost Pomoč je nujno potrebna. Upamo, da bo ban I v kratkem zadostil zahtevi organizacije v po- j gledu zvišanja plač. Podana bo tako zakonita možnost za uveljavljanje nameščenskih pravic. Hvalevredno pa bo, ako delodajalci sami ovi- ; dijo potrebo in svojim uslužbencem dajo draginji primerne prejemke. Dvakrat da, kdor takoj da! Vse hiti pri urejevanju teh težkih razmer. Zamujeno se težko popravi. Pohiti naj se tudi s priznanjem takih plač, ki bedo v skladu z dostojno eksistenco zas. nameščen- Prchrana in draginja. Delavske in nameščenske organizacije so v skupni vlogi zaprosile bansko upravo, da se pospeši ustanovitev prehranjevalnih in proti-draginjskih odborov v vseh občinah. V odborih naj bodo povsod zastopani tudi delavci, ki so sposobni rn ki bodo po najboljših močeh oblasti podpirali v prizadevanju, da bo ljud-s*vo preskrbljeno z zadostno in ceneno prehrano. f* Dornik Jožef V soboto 28. sepVmbra smo spremili k večnemu počitku pokojnega gospoda Dornika Jožeta. Bil je star že 84 let. Ze od rane mladosti se je posvetil poleg svojega kovaškega poklica tudi delu za javni blagor. Bil je soustanovitelj gasilske čete v Tržiču in njen načelnik 22 let. S svojim delom se je tako uveljavil v gasilskih vrstuh, da je bil poznan širom Gorenjske. Bil je tako vnet gasilec, du je prihajal še zadnje mesce, ko je bil že boleh en, na seje odbora. Pri vajah dejansko ni I mogel več- sodelovati, prišel pa je skoraj k j vsaki vaji pogledat. Ko je videl čelo pred se-| hoj zbrano, se mu je iskrilo oko in po do-i vršeni vaji se je zadovoljno smehljal.Zes samo svojo navzočnostjo je dobro vplival na sle-I hernega gasilca. Za to njegovo ljubezen do I gasilstva in za tako dolgoletno požrtovalno in j uspehov polno delo je večkrat prejemal p .-i z-i nanja v obliki odlikovanj. Gasilska četa sama i ga je že pred 10 leti izvolila za častnega pred-I sedn'ku. Kot zadnje priznanje pa je bil n je- ko da bodo delavci s prispevki tovarn lahko stalno dobivali živila po znižani ceni. Razen tega so tovarne poskrbele še za posebne rezerve oz. zaloge. Najboljše so izvedle tozadevno organizacijo tovarne: Tekitil-Indns, lntex, Prah in predilnica Glanzmann v Tržiču, Posebej pa ima še na zalogi Gorenjska kmetijska zadruga približno 30 vagonov živil, katera ne bodo na razpolago samo članom zadruge, temveč v primeru potrebe tudi nečlanom. Kranjski okraj je tudi pridelal toliko krom- I pirja. da bo z njim krita domača potreba 'in bo še približno 300 vagonov gomolja na raz- I polago za druge kruje. Tudi fižola Imi približno 30 do 40 vagonov več kakor je »icer domača potrebu v okraju. 2 i v i 1 bo torej do bodoče žetve zadosti mi razpolago ter ni nobene nevarnosti, da bi morali vsled pomanjkanja strada.'ti. Vprašanje je lamo, ali bodo imeli tudi vsi mnogoštevilni nastavljenci in uslužbenci ob tedanjih le miili-nkos-iio povijanih plačah tudi zadostno denarnih sredstev za nabavo živil. Da nam žita ne bodo zopet polegla oz. padla. Najbolj .skrbi slehernega gorenjskega poljedelca vprašanje, uli mu žilo ne bo zopet padlo. In marsikateri kmetovalec se je za žluhtno beltinsko pšetnico navdušil predvsem zato, ker ima trdno močno slamo in vsled tega ne poleže. Resnica je, da nam žlahtne sorte manj padejo, toda glavni vzrok, da na Gorenjskem spričo vlažnejših in vetrovnih leg žira tako lahko poležejo, je v preveč enostranskem gnojenju, gnojenju samo s hlevskim gnojem. Hlevski gnoj, ki vsebuje prc-iežno le dušik in kalij, napravi mehko slamo, ki je tudi bolj dovzetna za bolezni. Vsej naši zemlji pa manjka fosforja. Fosfor je predvsem redilna snov, ki posredno utrjuje slamo, naredi kleno zrnje in zviša učinkovitost vseh ostalih re-d i lin h snovi. Pravijo pa, da na Gorenjskem fosfor v obliki superfosfata, katerega smo trosili v jeseni pri žitu, ne deluje vidno (ker ga baje čez zimo obilna vlaga spere v spodnje plasti), da pa je superfosfat, raztrošen po oziminah zgodaj spomladi deloval prav dobro. Kdor torej misli, da bi m.i superfosfat v jeseni ne delo-val.naj vsekakor zgodaj spomladi trosi z njim. Vprašanje je pa, če bo superfosfat spomladi zaradi pomanjkanja surovin sploh še mogoče dobiti. Sider doznavamo, d^ bo Gorenjski kmet. zadrugi v Kranju skoraj uspelo nabaviti par vagonov priljubljenega fosfornega gnojila, to-maževe žlindre. To pa je zaradi polnega učinka treba dati žftu že v jeseni, in sicer najpozneje do Božiča. Najbolje bi seveda bilo, da bi žitu (kakor to delajo v vseh naprednejših državah) sploh ne gnojili s hlevskim gnojem, da bi žito sejali samo v zemljo s staro močjo (v predsadež, ki je bil že zadostj gnojen s hlevskim gnojem) in bi našim žitaricam jesen: gnojili 1«> z. u-metnimi gnojili in sicer z vsemi tremi (fosfor-nimi, dušičnatimj in kalijevimi) ali enostavnejše samo z enim mešanim gnojilom na pr. Nitrofoskalom — z. zimsk'm). Tega pa bi morali da,i v zadostni množini, to je 40 do 60 kg na en mernik. Tudi na ta način bi prišli škodljivemu po-lcganju pri naših, /itih znatno v okent W. Shranjevanje sadja. Letošnja sadna letina na Gorenjskem sicer ni izpolnila nad naših sadjarjev, a vendar smo na Gorenjskem glede množine pridelka jabolk lahko še nekam zadovoljni. Marsikateri gorenjski kmet bo izkupil za prodano sadje čisto čedno vsotico, poleg tega pa bo — brez strahu pred paragrafi — lahko ..nakopičil" znatno zalogo te, nad vse zdrave Ijndske hrane, bodisi v svežem ali predelanem stanju, katera bo v mnogih slučajih njemu in njegovi druž'ni nadomestovala naš vsakdanji ..narodni kruh". Da ti bo pa, drag? sadjar, 'a ..zlata rezerva" svežega sadja čim dalje držala, določj za sadno shrambo zdrav, suh in zračen prostor. Izogibaj se predvsem vlažnih in zatohlih kleti ter shramb, ker v tnVe prostore spravljeno sadje ni trpežno in ne okusno. Določeni pros'or. če je le mogoče, pred uporabo pobeli, močno /nžvepljnj (zapri okna in vrata *er ,.ažgi na kaki* pločevini primerno količino žvepla ter pusti sobo vsaj 24 ur zaprlo) in na to dobro prezruči. V tako razkuženi prostor spravljeno sadje, bo Za trud hvaležno. V sadno shraml>o spravlja i le s suho roko ohrnno, povsem zdra-ma" vrešči in prihaja že v stanje, ki je med ekstazo in nezavestjo. Kriči nad ubogim kmečkim dekletcem, na katerega obrazu se vidi, da je večkrat lačno kot sito. Vrešči ..dama", ker se ji zdi mera gob premajhna. Lepi rjavi j ii rek i so bili. Tudi dragi ne. Cena je postranska stvar. Dobro, mera za gobe je bi'Ia premajhna za ,damo". Zapomnil sem si jo. Čez teden dni sem jo srečal zvečer v kavarni. Milostno me je pozdravila, opazil sem pa to, kar je opazil sleherni kavarniški gost. namreč da je bila tudi tedaj mera premajhna, ko je kupovala gospa blago za novo obleko. Tako majhna mera je bila, tako premajhna, da ni za preobilno milostivno ospredje ostalo skoro nič. pa tudi ozadje je bilo premočno spodrecano, ampak tako, da so imetli gostje priliko opazovati nekakšne stebre ali pa slonove noge... *.. Sv. Frančišek je bil prijatelj živali in jih je imenoval svoje — tovariše. Kaj bi dejal, če bi videl prizor, ki sem ga nekoč (ali včeraj) o-pazoval: Iz kranjskega vinotoča, kjer dalmatinca točijo, s« je primajalo par pijanih moških (možakarji niso bdi). Po cesti jo prišla ljubka, mlada mačica in tiho mijavkala. Pograbil jo jo eden teh pijancev in jo vrgel ob tla. Ostala dva suroveža pa sta se mu smejala in mu dejala, naj j> stopi še na glavo, kar je pa surovina odklonil, češ, naj še malo mi-javka. Z okna sem posegel v m.ičkiuo žaloigro in opominjal grdobe, kot jim je šlo. Sedaj pa so se spravili nad me. Lepe sem slišal, zato pa poklical stražnika, da je napravil mučenju in razgrajanju konec. Bilo je ob poli treh zjutraj. Jabolka se najbolje držijo v shrambah, kjer je 3 — 5° C toplote, katero najilužje reguliraš s pravilnim zračenjem. Če je zrak presuh, poškropi tla z vodo ali obesi' v shrambo mokre vreče; če je prevlažen, odpiraj okna ob suhem vremenu. Freveliko vlago odstraniš tudi, če nusuješ »a deske ali v primerno posodo živo apno (še bolje pa kalcijevega klo-rita), kateri sredstvi preobilo vlago v velikih meri vsrkavata. Končno še pomni, da se sadje vel .ko boljše počuti, počasnejše dozoreva in je trpežnejše v temnili prostorih. Radi tega imej naokni-ce po možnosti /lasti po dnevu zaprte oz. zasenči okni. z. deskami. Tako splavljeno Isadje primernih »zimskih vrst. se bo prav dobro držalo, zlasti če ga še parkral prebereš m odstraniš event, nagnite plodove, do pozne spomladi. S. »GORENJEC ___STRAN 3 /%'«## cigančki kadijo v šolo Na Jesenice je pristojna in tudi na Jesenicah živi številna ciganska zadruga Reihardt. Ze zadnjič smo poročali o poroki enega mladih Reihardov s ciganko iz družine Kukovič. Pred zakonom so cigani državljani kakor vsi drugi. Imajo iste pravice in bi morali seveda tudi imeti iste dolžnosti. Tako bi zanje tudi moral veljati zakon o obveznem obiskovanja šolskega pouka. Za Reihardtove cigane je že pred leti zidala jeseniška občina stanovanjsko zgradbo v Kurji vasi. Pri seji šolskega odbora se je pa letos načelo vprašanje obiska šole. CIani šolskega odbora so mnenja, da bi šolski pouk cigane dvignil na višjo stopnjo izobrazbe in jim tako tudi pomogel do lepšega in dostojne jšega živi jenja. Sklenjeno je bilo, da naj šoloobvezni cigani z letošnjim šolskim letom začno obiskovati ljudsko šolo na Jesenicah. V poštev je prišlo 6 mladih članov družine Reihardt V šolo so prišli z največjim veseljem. Kar ponosni so bili, da se smejo tudi oni počutiti v veliki zgradbi jeseniške ljudske šole kakor doma. Vs; So začetniki. Nobeden, ne zna ne brati in ne pisati. Po letih so pa tov liko narazen, da jih ni bilo mogoče posuti vse skupaj v isti razred. Štiri mlajše so zato dodelili razredom, ki imajo pouk dopoldne. Dve deklici je dobila v razred učiteljica ga. Srukova, fantka in eno deklico pa gdč. Tavčarjeva. Starejši učenki maj' bi pa hod.H dopoldne v peti razred h ge. Barienjevi. Stalo je precej truda, preden so popoldanskim mladim ciganom mogli dopovedati, da ne bodo hodili skupaj v en razred. Jokali so in se držali za roke, ter izjavljali, da se ne pustijo ločiti, da gredo vsi skupaj v en razred ali pa nobeden nikamor. Končno so, čeprav žalostni, vendar pristali na ločitev tier začeli redno obiskovati šolo. Po vedenju so kar vzorni. V tem: ozi-ru nimajo učitelji nobenih težav z njimi. Toda za pouk so kakor nedovzetni. Kljub svojim učiteljskim sposobnostim se do sedaj niti g. upravitelju Pibrovcu, ki starejše še posebej poučuje, ni posrečilo tako razložiti črk, da bi cgani vsaj malo mogli razume.ti, kaj pomenijo te pisane kljuke na tabli aH v knjigi. G. upravitelj si razlaga ta duševni nedostatek tako, da v družini ciganov še ni nihče v zgodovini znal brati in so toretj tisti predeli možganov za dovzetje teh pojmov že nekako degenerirani1. Poizkus s poukom se bo seveda nadaljeval. Kake povesti še razumejo in pripovedovanju sledijo. Nastale so pa tudi druge ciganske tež-koče. Deklici iz 5. razreda sta po več dnevnem obisku vprašali go. učiteljico, kdaj dobijo aktovke, češ, da vsi drugi otroci imajo take predmete; tudi pravijo, da so drugi o'roci lepše oblečeni in da imajo boljše čevlje. Čudijo se, kako to, da oni še tega niso dobili. Za šolske potrebščine jim bo g. upravitelj skušal kriti te izdatke, za čevlje in obleko so pa vložili prošnjo na občino. Drobne novice % Jesenic Knlnrni filmi za šolo. V ponedeljek dne 14. sep'embra ob 4. uri popoldne predvaja kino v Krekovem domu vrsto kulturnih filmov za naše šolarje po znižanih cenah. Isti filmi se bodo predvajali ta dan tudi pri večerni predsta vi za odrasle. Ti kulturmi filmi so priporočeni od ministrstva prosvete. Otroško okrevališče na Uskovnici. Naša pro-tituberkulozna liga zida na planini Uskovnici okrevališče za bolne otroke iz radovljiškega okraja. Kupljen je bil prostor v izmeri 2100 kv. m. Gradnja stavbe je zaenkrat napredovala do betonske plošče. V okrevališču bo prostora za 30 otrok. Z otroci bi zasedli to zdravilišče v mescih od maja do oktobra v treh izmenah. Tako bi lahko vsako leto bilo deležnih 90 otrok cenene oskrbe in okrevanja v planinskem ozračju. Izven zasedbe z otroci bi se prejemali v okrevališče tudi odrasli. To prizadevanje protituberkulozne lige zasluži vsestransko pohvalo in pomoč. Iskreno želimo, da bi mogla liga zbrati v najkrajšem času toliko sredstev, da bi mogla stavba v prihodnji sezoni že služiti svojemu namenu. Mestno zavetišče že posluje. Mes.no zavetišče na Plavžu je bilo letos poleti toliko dograjeno in opremljeno, da je obč.na mogla začeti pošiljati vanj prve reflekflante. Uradne otvoritve zavetišča sicer še ni bilo, toda danes že 13 Jeseničanov uživa dobrote tega novega socialnega podjetja naše občilne. Novi stanovalci se v zavetišču kar najbolje počutijo. Ob lepih vremenih jih vidimo, kako se grejejo na zrav-natnih sončnih prostorih pred stavbo. V deževnem vremenu prebijejo dan v takozvanih dnevnih prostorih. V sredo dne 9. oktobra jih je obiskal tehnični ravnatelj tovarne dr. ing. Klinar. Tudi njemu so povedali, da so v zavetišču prav zadovoljni, pogrešajo le radio. Zdi se, da bo KID ustregla želji po aparatu. Č. s. je g. ravnatelj izročil 200.— din za priboljšek za stanovalce. Družabni zlet jeseniške ZZD na Črni vrh. V nedeljo dne 13. okt. prirejajo člani ZZD z Jesen c družabni zlet k Sv. Križu in v Crni vrh. Ob 9. uri dopoldne je v cerkvi pri Sv. Križu sv. maša. Po sv. maši je odhod na Črni vrh. Vabljeni vsi člani. Za občinske reveže so darovali nameščenci ekonomata KID 250.—din namesto venca na grob ge. šege. Zdravstveni sveti. Šef-zdravnik OUZD v Ljubljani g. dr. Drobnič, je s krajevnim zdravnikom OUZD na Jesenicah g. dr. Bergljem sklical v sredo, dne 9. oktobra zastopnike delodajalcev iu delavcev k prvemu posvetovanju o ustanovitvi takozvanih Zdravstvenih svetov po večjih obratih. V območju OUZD posluje že okoli 60 takih svetov. Taki sveti se ustanavljajo po obratih, ki imajo nad 2o delavcev. I Sveti, ki poslujejo v smislu izdanega Poslov-I nika, so gotovo v veliko pomoč za zboljšanje zdravstvenih razmer med deiastvom ter vzdržujejo potrebni stik med zdravniki in zavarovanimi delavci. Nedeljski počitek za brivnice. Mestna občina je priporočila prošnjo večine brivcev z Jesenic in Koroške Bele (Javornika), da se uvede za brivnice nedeljski počitek. Pričakovat; je, da bo bamska uprava še v teku tega mesca izdala tozadevni odlok. TEDENSKE NOVICE KRANJ Dežurno zdravniško službo vrši V nedeljo 13. oktobra dr. Vrbnjak Vinko. Občni zbor Prosvetnega društva v Kranju se bo vršil v četrtek, 17. oktobra ob 8. uri zvečer v pevsk. sobi v župnišču, Člani in prijatelji društva se vabijo, da se občnega zbora udeleže v čim večjem, številu. Mohorjeve knjige so prispele. Za Kranj se dobo v pisarni poleg mostu. Za stroške plaču vtsakdo po din 2.50. Priporoča se, da vsakdo plača tudi naprej naročnino v znesku dm 20.—. Knjigo se dele ves dan. V noči med 8. in 9. oktobrom so nepoznani zlikovci vlomili v trgovino tvrdke „Kovina". Prišli so cez gimnazijski vrt, postavili lestev in nato z vitrinom odprli vrata ter se prav strokovnjaško lotili blagajne s svinjsko nogo. Prerezali so zunanjo steno v obliki trikotn;ka v velikosti! " cm x 50 cm, spraskali pepel in napravili v notranjo steno za pest veliko od prtino. Iz blagajne so pobrali cca 20.000.— din v denarju in za 5000.— din bonov. Vlomili so le v tresor. Storilcem je policija že na sledu. V Zoričevo gostilno na Gorenji Savi je bilo v noči med 4. in 5. oktobrom vlomljeno. Vlomilec je prišel skozi strešno okno in odnesel raznih jedil in pijač za okoli 400__din. Dol- goprstneža je policija že naslednji dan prijelo. Kocjančič Slavka jo bila 5. oktobra ob poli 6. uri zjutraj napudena. Storilec jo jo podrl nu tla in jo začel tolči po glavi s kamnom, katerega je imel zavitega v nogavico. Prizadejal ji je občutno rano na glavi. Prepodil gn je pa nek pasant, ki je storilca tudi opisal. l'o opisu je policija postavila zasedo in gu prijela. Falot je nato v zaporu nagovarjal sojetnika, naj bi z, združenimi močmi napadla stražniku in ušla, na kar pa drugi ni hotel pristali, b. oktobra ob 11, uri po zasliševanju pa je poskušal samomor, ki mu pa ni u&pel. Dve umetnini. V izložbi trgovskega lokala pr, župnišču ob kokrškem mostu sta razstavljeni dve postaji križevega pota za novo pokopališče, to je četrta postaja — Jezus srečt. svojo mater in štirinajsta postaja — Jezusa polože v grob. Reliefa je izdelal znani umetnik Zaje, ki je napravi] tudi relief za Majdićev mavzolej na starem pokopališču. Reliefa sta izdelana iz gline, ki je pečena. Na obeh reliefih se jasno vidi, da ju je izdelal umetnik, ki ju je izdeloval z veliko ljubeznijo in občutkom. Obe plastiki sta poloti življenja, originalni v svojem konceptu. Umetnik Zaje nc zanemarja' kakor mnog/, takozvani moderni, pravilnih oblik telesa. Pozna se mu, da je mojster v oblikovanju človeškega telesa in v umetniškem izražanju verskih čustev. Oba reliefa bosta v velik okras novega kranjskega pokopališča. Priporočali bi, da si ju vsakdo ogleda in se tudi poglobi v lepo vsebino obeh plastik. G. Zaje bo napravil vseh 14 postaj, ki jih bo dovršil, kadar bi kdo želel na svoje grobišče postaviti kapelico križevega pota. Četrta postaja bo pri kapelici, ki je že lično napravljena na grobu pokojne gospe K. Petrič. Kapelice križvega pota so preproste, pa vendar lepe. S svojo umerjenostjo bodo lepo učinkovale, ko bodo vse zgrajene. Vsak pa bi seveda lahko zgradil kapelico v dražjem materialu, le oblika bo pri vseh enaka, kakor je na grobu ge. Petričeve. Invalidi in ostale vojne žrtve, včlanjeni pri stfeskem odboru Udruženja vojnih invalidov v Kranju se obveščajo, da Kosmač Jože, trafikant v Kranju, ni več tajnik sreskega odbora v Kranju in da ni več upravičen, storit; karkoli in komurkoli v imenu Udruženja invalidov. Poslovni dnevi sreskega odbora So ob njedeljah, ponedeljkih in petkih. Podrobna navodila bodo objavljena v listu »Vojmi invalid, ki izide prvega novembra. PRIMSKOVO G. senator Brodar bo predaval v nedeljo dne 3. oktobra ob 1C. uri v Prosvetnem domu na Frimskovem in sicer o splošnem gospodarskem položaju pri nas in drugod, o vzrokih draginje itd. — Vabljeni ste k temu zanimivemu predavanju vsi brez razlike! G. semafor, ki se trenutno mudi v Beogradu, bo vedel povedati marsikaj novega in poučnega. Pridite! ŠMARTIN PRI KRANJU „rVoč v goliških plazovih", narodno igro v 7 slikah uprizori FO šniartjn v nedeljo 13-oktobra ob 7. uri zvečer ter 20. oktobra ob 3. uri popoldne. Vsi prijatelji naše mladinske organizacije vljudno vabljeni k predstavam, da tako moralno in gmotno podpremo pr zadevanje naše mladine v njihovih vzvišenih namenih. TR2IC V ponedeljek 23. septembra se je vršil občni zbor Prosvetnega društva sv. Jožefa v „Našem domu". Občni zbor je vodil predsednik društva g. Pravst Kristijan, V uvodnih besedah je toplo pozdravil novega g. župnika A-lojzija Žitka, nakar je podal svoje predsedniško poročilo. Vsa poročila posameznih funkcionarjev so bila zanimiva. Kot zadnja točka dnevnega reda so bile volitve novega odbora. Med štetjem glasov pa je g. Salberger pokazal na platnu tržiški film, ki je lasti podružnice SPD. Film služi za tujskoprometno propagando našega tržiškega kota. Tako je bilo poleg resnih poročil in napetega pričakovanja izida volitev tudi nekaj zabave. Končno smo slišali rezultat volitev, da je g. Pravst ponovno izvoljen za predsednika, za kar mu iskreno čestitamo. Ta občni zbor je bil uvod v sezono običajnih prosvetnih večerov, ki se bodo vršili vsak drugi ponedeljek. ŠKOFJA LOKA Naš društveni oder. Tako živahne gledališ ke sezone, kakor se nam obeta letos, menda naš gledabški oder že ni imel prav od tistih žalostnih let, ko našega Prosvetnega društva ni bilo, pa se je kljub temu tisto zimo odigralo kar 23 iger. Tudi za letos upamo, da ne bomo kar nič zaostajali. Ze to nedeljo bi naše igralce zopet, videli na deskah, pu sr* jim podrli garderobo. Kar pod milim nebom se pa tudi ne morejo smaka t i. A te nesrečo bo kmalu konec. Garderoba bo kmalu zgrajena nova, večja, lepša in kar bo glavno, bolj pripravna. V nedeljo 20. oktobra pa bomo z"pet videli na našem od/u krasno misijonsko dramo, na katero že sedaj opozarjamo vse. Se prav posebno nekaj izrednega pu priprav-I ju naš gledališki odsek za Vse svete zvečer. Igra „P!es mrtvih" je stvar, ki je ne sme zamuditi nikdo. Je to delo, ki zahtevu ogromno sposobnost režiserja kakor tudi igralcev. A oboje je v izvrstnih rokah, ker bodo nusopili naši najboljši igralci. KRIŽE Rdeči križ. V nedeljo dopoldne je bil v dvorani KriSkega domu ustanovni občni zbor društva Rdeči križ, ki ga je vodil obč. tajnik g. Novak. O pomenu Rdečega križa je govoril S Bukov žir zrelo, odpadlo blago kupujem v vagonskih pošiljkah franco vagon nakladna postnja. Ponudbe na REKLAM ROZMAN LJUBLJANA, Pražakova ulica št. 8/1 tudi g. upravitelj Lampič, ki je napovedoval, da se bo na tukajšnji šoli zopet obnovil Podmladek Rdečega križe. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. župan Ahač.č, za podpredsednika pa šol. upravitelj v Dupljah g. Nečimer. Občani so vabljeni, da v obilnem številu pristopijo k Rdečemu kr.žu. Žegnanje v Gozdu. Na rožen vensko nedeljo je bilo v Gozdu cerkveno žegnauje- Cerkveno opravilo je ob 10. uri opravil čg. kaplan V. Švujger. Krasno jesensko vreme je privabilo v to gorsko vasico mnogo ljubi eljev narave, ki so ta dan bili deležni gostoljubja „Prim-čevih". Knjižno poročilo ===== Stanko Lapuh: Črni svat je. Tisk in zaloga Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Strani 46. Cena din 16.—. Lapuh nam v primeroma majhnem delu, ki zgleda sila neznatno zavoljo broširanja in prevelikega formata, opisuje gozdno-gorsko življenje na svojstven način. Govore namreč samo — gamsi. Jezik je klen, opisi dobri, snov lepo zajeta. Motijo le nekateri opisi, ki so podani le preveč v gamsovem žargonu, tako da čitatelji premišljajo, kaj pravzaprav pisatelj hoče povedati. Sem in tja motijo hrvatiz-m.', kar priča, da delo ni šlo skozi roke slavista. Brošura bo prav prišla kot prijetno čti-vo v lovske roke. s pridom jo bo pa bral tudi vsak planinec in naj bi se po njej tudi ravnal. Oporekati pa moram1 pisatelju zavoljo pasusa v uvodu, da je to prva ilustrirana knjiga o lovskem živalstvu tu pri nas. Gotovo mu ni znana „2iva mavrica" (avtor dr. Herfort), li\ nam je dala poleg dobrih lovskih orisov našie faune tudi dobre slike. „Črne svate" toplo priporočamo zeleni gardi v nakv.p. Koledarček Kmečke zveze za leto 1941 je dotiskan. Čeprav so se od lani vse cene, posebno pa še tiskarske, občutno zvišale in kljub dejstvu, da je letošnji koledarček oh.-a-nil ne le vso dosedanjo bogato vsebino, temveč je celo izpopolnjen z novimi poglavji in podatki, je založništvo določilo tudi za letos nezvišano prodajno ceno, to je 10.— din pri skupnem naročilu potom KKZ, oziroma 12.— din pri naročilu posameznih izvodov in v knjigarnah. Za koledar, ki vsebuje najpotrebnejše podatke in nasvete za vse stroke kmečkega gospodarstva in je vezan v fino platno, opremljen z ličnim svinčnikom in listn'co ter s 80 stranmi p.-' štora za gospodarske zapiske, je ta cena gotovo izredno nizka ter omogoča nabavo tega nepogrešljivega gospodarskega priročnika vsakemu, rudi najmanjšemu kmečkemu gospodarju. Najboljši dokaz za vrednost 'ega koledarja je dejstvo, da ga vsako leto zmanjka že pred novim letom. Naročila nasluv 1 jaji'ie na Kmečko zvezo v Ljubljani, Tvrševa cesta 38. Poslužujmo se »PUTNIKA« V KRANJU Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete. Preden *e podaste na pot, pridite na brezplačen posvet ►PUTNIKU« Šport V nedeljo 13. oktobra ob 15.30 ligina tekma SK Kranj : SK Ljubljana. Po uspelem gorenjskem derbi-ju, katerega so si Kranjčani izvojevali z rezultatom (4:1) v svojo korist in tako zopet priborili dve dragoceni točki, ki sta postavili SK Kranj nn 4. mesto nn tabelici. takoj za SK Železničarjem, pa imamo v Kranju to nedeljo SK Ljubljano, katera je trenutno na drugem mestu. Kakor je bila nedeljska tekma pomembna v znamenju prestiža za gorenjski nogomet, bo tekma B St Ljubljano pomembna in važna zaradi svojega športnega renomei^, katerega predstavlja SK Ljubljana v slovenski ligi brez dvoma še danes. Tokrat bomo videlj vjgrireno moštvo s svojo tehnko, ki se bo kosala tudi s priznano kranjsko. Odločala bo torej boljša kvaliteta igre ene al, druge enajstorice 'er seveda 'udi borbenost in požrtvovalnost, ka-teio pričakujemo to nedeljo od našili fantov še ▼ večji meri kot do sedaj. Ni namreč do bro že apriori vreči pred tekmo puško v koruzo. Morda pa bo le ostala ena točka v Kranju, ako bo moštvo vsaj polovico toliko zaigralo, kakor je. preleklo tekmo 1 Brats'vom Fantje poizkusite z vso korujžol Publiko pa naprošamo, da zlasti to tekmo poseti Se v večjem ŠteVilu kot je telcnfo z SK Amaterjem ter naj takoj v začetku da moralne moči naŠ m zastopnikom nogom'e'a, kateri se tokrat borijo s časnim močnim nasprotnikom, k, naj po igri prizna kranjski nogomet /a vrednega tekmovalca v slovenski nogometni ligi. V jesenskem prvenstvu gorenjske sknpine se razvija prav živahna borba. Vse kaže, da bo prvo mesto domena Savica iz Stražišča in Slovana iz Nakla. Savica je v nedeljo odpravila z lepo igro Kovinarja iz Jesenic z reznl atom 7 : 1 in ima po zmagi nad Kamnikom 'n Vir-tusom v treh odigranih tekmah 6 točk, z gol -azliko 16 : 1. ----- ---- Tudi Slovan je v nedeljo zabeleži lepo zmago 5 : 1 nad Ljubelom i Trž;ča. V Mengšu je sicer pustil eno točko, tako da Savici zadostuje za obstoj na prvem mestv. neodločen rezulta', toda napeti bo treba v«e s'le, da to doseže nad odličnim Slovanom. V nedeljo dne Ifc oktobra ob 10. uri dopoldne ho ?orej ha igflšlčtt Savice borba zit prestiž, na katero vse prijatelje vljudno vabimo. V nedeljo 6.Toktobra so bile zaključene strelske tekme kranjske družine. V ^meddružinski tekmi za pokal kranjske strelske družine je tekmovalo 5 ekip, ki so se razvrstile takole: Kranj 565 krogov, LJubljana 330 krogov, Št. Vid 415 krogov, Tržič 285 krogov injSloVenski Javornlk 266 krogov. Na zmagovalni tarči je bil 1.) kapetan Per Franjo, Ljubljana 193 krogov, 2.) Ldč-niškar Hinko, ttranj 192 krogov, 3.) Cerhe Janež, St Vid 182 krogov. Na špldihi tarči na 200 ni je bil 1.) Kostanjevec JoCO, LjubljHtta 84, 2.) Ločhiškar Hinko, Kranj 78,8.) kapetan Per Franjo, Ljubljana 71. Na larei >,8truževd" na 150 m je bil i.) Pire Oto, Slovenski Javornik 84, 2.) Vrabec Rudolf, Kranj 81, 3.) Demšar, Tržič 84. I Na mladinski na 150 m je bil 1.) Eržen Ivan 75, j 2.) Bele Zorart 66, 3.) Vidmar Henrik 48. Flobert j — dame: 1. gdč. Grabner Pavla 100 točk (od sto j dosegljivih); 2. gdč. Lukman Ivanka pravtako : 100 točk. Tekma je v vsakem oziru prav dobro izpadla in so se po razdelitvi nagrad vsi zadovoljno razšli, tekmovalci, ker so nosili s seboj 42 lepih daril in prireditelji, ker so se s to tekmo rešili zadnjega dolga. Kranjski šahovski klub je v ponedeljek 30 septembra pričel z redno igralno sezono. Igralni večeri bodo kakor lani rudi letos tr - »GORENJEC« MALI O 8 L A S i , Ža.vsikko besedo v malih oglasih še [ plača D. 0-50. ftajinaiijSi znesek je 8t>. Važno! Mrtđroce, otofnane. spalne diva-ffe ftfl. izdehVfe Šrttnhio 'tn prt fiiir.fti 'curi REtvNAR© MAKS, tapetnik — Na skali fet. 5. (v hiši g. Sipica) Ne zamudite prilike! Kolesa, š valne stroje prodajamo kolikor mogoče še po s ari ceni. Zevnik Julij, Stražišče. Dabro otiranje n LeharČičev rrarmoTrJ s šestiioi regfstri jo nispfo.lnj. Tavčarjeva 16, Kranj. Poštenega fiflta od 14 - 17 let starega, sprejmem takoj ze. domača in poljska dela, Pušar, Škofja Loka, BVosobfro stanovanj« s kopalnico in pritiklina-mi so orldn s I-. novembroin, Cojr.ova '6, Kranj. Opićrnljeno sobo ooMam, Tavčarjeva io, Kranj, Rebolj. Droben krompir za krmljenje svinj kupim. Naslov v upravi „Gorenjea". Odda s« kompletna oprava za trgovino z mešanim blagom v dobrem stanju. Poizve se v upravi v.Gorenjea". Bitzii nove Bore se odda stanovanje: 2 sobi, kuhinja z vsemi pritlkllnami M vrtom. Polfcve se V Upravi „Gorenjes". Kuhinjska kredenca nerabljena na prodaj. Pulz ve so na Bregu št. 37. Restavracija v bivSetn hotelu ,,Jelen" se odda v najem. Samo pismene ponudbe pod ,.Restavracijo", Kranj; poštni predal 6. Otroška posteljica za dva otroka z mncesno-vega lesa v najboljšem stanju i Vzmetnim modrort>m naprodii. Naslov v upravi lista. krat na teden in sicer v ponedeljkih, kredah j in petkih od 8 ure da'je V lovski sobi hotela „Stara pošta". Reforme, ki jih je klub izve- . del i svojem notiranjem delovanju, so prav i dobro uspele in še lansko leto je b'l uresni- i čen prav pester šahovski program. Ker misli odbor letos nadaljevati započeto delo še z večjo intenzivnostjo, vabimo poleg s'arih članov tudi druge kranjske šahiste, da pristopijo k našemu klubu in ga tako moralno in gmotno podpro. Cim več nas bo, tem prijetnejše bo, tem večje bodo turnirske borbo, tem večji naši uspehi na zunaj. Letošnji jesenski program je približno fakole predviden: dve simultinki — eno bo najbrže igral naš velemojster g. Vasja Pite. na kar opozarjamo vse gorenjske, šahiste, 3 brzofurnirji. jesenski turnir za prvenstvo Kranja in furnir za prvenstvo Gorenjske (v moštvih.) O vseh teh prireditvah bo našo glasilo poročalo ter objav lo njihove razpise. Mislimo, da je dovolj za naš klub, zato Ve* vabimo: prs"opit? k haietnu klubu! mnn m ■BALOjV-LVr jn.ittihvgE *_p peđrtilrffca i j b 3 S,} A K A mtiemotffrto dOVdljttfe posojila obrtnikom in obrt. porljevjem. Vina Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani. Frankopapska fiiica Hi. pa<*tf», g«fOŠ%, skorn-io, avto tri btcfkl jgTjtrre Itd. v vstaki 'koTreiiii po najvišji dnev%1 ceni. Kolesa po stari ceni Kupite v tro. Omejclvan KRANJ - Tavč.irtvva $ Na vrtni RoZen • rasvepa Krenca ŠTEFAN tlU\t inK*ANf nOZELJ Največja zaloga damskih, plaščev, oblek in hubertus plaščev. Ure, zlatnina, (■ darila se dobij R. RANG nsral, očala in druga o najceneje pri «49t K K. HM DVOfc. UŠ * KRANJ juVtLIR IN DOBAVlTft.) Novosti Prozorna zaščitna zavesa za izložbe Žarkolom! Žarkolom oranžne barve je neobhodno potreben za izložbena okna in izložbene omarice, če hočemo onemogočiti «** obledel t blaga in napraviti izložbe vidne tudi pri naj- 7^'fc!(BB95S!Sff hujši ni svetlobi. rKDI.Oil a; Žarkolom razkraja sončne žarke in uničuje izloženomu blagu škodljivo dnć'vho ŠVetiobo. Žarkolom ščiti vsako biagb pred Obledelostjo. ' Žarkolom je hitro plačan, ker odpadejo dosedanje velike izgube radi obledelosti blaga. Za izložbena okna svile, štofov, modnih predmetov, konfekcije, kožuhovinc, usnjenih izdelkov, čevljev, muzikalij, knjig, zdravil itd. je žarkolom neobhodno potreben. Dobavlja edino tvornica vseli vrst rolet iti njih potrebščin PETER KO BAL, KRANJ SANITARNE PREDMETE kopalne kadi, umivalnike, klozete, stenske školjke, armature, vodovodne in svinčene cevi, fitinge itd. -- dobite še vedno ugodno v ž e I e z n i n i FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska c. 1 PODLJITBNI S K I : H POVEST IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV (Dalje) Ona je bila, zaradi katere jra ie skrbelo. Kaj oba fanta! Z njimi se ni mogel nikoli! Prav od takrat ne. ko sta začela spoznavati, kako in kaj je doma. Micka pa je bila tilia. skromna, delavna in je znala molčali. Le njene oči so se večkrat topile v solzah in so milo prosile: ..Oče, nikar!" Ilribur je slonel dalje na oknu. Pogled nui je uhajal v pokrajino pred njim. Hrastnica je zijala pred njim. kakor da bi hotela potegniti v svoje temno žrelo njega in vso njegovo domačijo. Ali ni njegova domačija prav zares tik na robu propada? Pogled mu je obstal na bregu onkraj llrastnice, ki so se odražali ob svitu meseca. Njegov pogled je plaval po obronkih tam od Hribca. preko O&OJnika in Kamarjeve planine, tam doli do pod Tošča. Tam mu je pogled obstal. Tam pod strminami Tošču se je nejasno v lunini svetlobi odražala dolga temna li«a. la lisa, je vedel Hribar, je edina še neposekana njegova ginajnu. Treba jo bo poseči, da reši domačijo, ki se šibi pod dolgovi. Treba bo prodali >z nje višaj kakih sto petdeset smrek, du bo za silo utešil samogoltnike. Hribar se je ustrašil misli, ki ga je nenadoma- obšla ob pogledu na temno liso tam na oni strani. Zdelo se mu je, da sliši šumenje smrek v lahnem nočnem vetriču in v duši mu je bilo, kakor da je to šumenje tiha prošnja. Hribar ni imel drugega izhoda. Sklenil je smreke prodati. Domačija bo sicer kakor okle- ščeno drevo, ki mu odsekajo zadnjo vejo, a ostala bo vsaj hiša. vrt, nekaj njivic in senožeti in vsaj posekano gozdno zemljišče. — .,Če ne prodam tega zadnjega lesa. bo šla vsa domačija za smešno ceno. Prokleti pudelni pa ne bodo na dražbi niti /. očesom trenili." je zopet mislil na glas. — ..Še privoščili mi bodo. Vsi. sosedje pa najbolj, ker bi mojo domačijo dobili zastonj! Tako storim: les prodam, pa amen!!" — Stenska ura je drknila. Hribar je poslušal. Čez pet minut je ura bila eno. ..lakoj zjutraj stopim do Dolinarja. da se zmeniva'" Hribar je zaprl okno. Stopil je k postelji, slekel suknjič in lilače ter legel nazaj v posteljo in kmalu zaspal. 11. Komaj se je dobro začelo svetlikati tam nad Oeojnikom, že je Hribar vstal, čeprav ni bilo zgodnje vstajanje njegova navada. Skrbi, ki mu jih je nakopala nenadna krčmnr.jeva terjetev. tudi v spanju niso dale miru. Sanjal je težko, tako da se je ves potil, vendar pa se sedaj, ko je vstal ne more ničesar jasnega in določnega spomniti. Takoj po ko se je zbudil, se je spomnil ponočnega sklepa, da proda smreke pod To-ščem ter z izkupičkom zamaši vsaj za silo nenasitna žrela upnikov. Ko se je pražnje oblačil, je poslulmil. če je mo