Glasilo SV S VIPAVA r\_ ju1—/"o -/V ___\______' v. Hej ! kako se iskri rahlo zibajoče v se rdeče zlato ! v Ogenj zari ; V ■ \ ! na veji plamti \ \ \ v skrivnostno bode v oci! Glej kako sladak je biserni sad, ko spomladi nas vabi ! Vse je rdeče ! N bo je rdeče ! Zemlja je ~rdeča ! v v - češnje zore ! -Uršic - Ribiška barka se je mirno zibaia na valovih in luna se je skrivala za gostim oblakom tako, Ra se je vso nočni videlo.To pa jo kot vnalasc za ribolov.Temni oblaki so delali noe se bolj mračno, v’ daljavi so se svetilo luci mest,iz katerih i 3 p ihujal komaj sl" sen gl a mestnih razgrajačev in pijanih mornarjev izvgostiln. bolel sem na krovu in poslušal ribica,Giovanni j r , Janeza ro nase,ki je pripovedoval o svojem živi jen ju.Mirno sem pa poslušal in gledal njegove široke platnene hlače,porjavel obraz od sonca in pipo,iz katere sevje valil dim po palubi. Ribići -o prižgali luci in jih usmerili na. gladino,da bi privabili ribe,ki so se gnetle oroti svetlobi ne vedoč,da je pod njo mreža,ki jih bo ugonobila. „tfeš,Pero,nekdaj je bilo vse drugače5,’je spregovori 1,nato utihnil in pogledal zasanjano v temno nebo kakor,da bi hotel privabiti katero izmed zvezd,ki je kdaj pa kdaj pokukala iz temnih oblakov in ji razodeti svojo usodo. „'/sliko lenega je minilo,tudi p-rdo je bilo vmes. \/esel j a je bilo pplpe roke,pa tudi težav ni manjkalo,tako je pac življenje.” Fibicivso vselej panimi vi,posebno se takrat, ko s6 rocutijo domače.Preprosti so,ponizni, kajti kruta usoda in morje jih naredita pohlevne j_ „\/eš, dragi fant,mnogo sem skusil, potrpel in prenesel,a še najbolje je bilo nekoč...” Iz daljave je^prihajal nežen glas znane i-strske nesmi - Šopek c vetj a.Skoraj vsak otrok jo zna reti.To je ze stara pesem,morda ljud-sVf? f q Tera. S „Glej ,Perovo je pesem,ki umira.Ta pesem je )ila himna nase mladosti.Povsod smo jo peli, lovsod trosili cvetje vesele mladosti.Po -■lejte starce,ki jo pojo.Kmalu bodo umrli in e valovi jim bodo peli uspavanko : Šopek cvetja...Bil sem osmi otrok v krščanski družini, /era je bila v nas globoko ukoreninjena.Morje, alovivin nevihte so nas utrdili.Se preden sem začel hoditi v šolo sem znal izvrstno plavati.To pa se . je zgodilo tako,da sem nekoč stal na pomolu,oblečen seveda,ko me nekdo parne v vodo in sem si moral pomagati s plavanjem,sicer bi utonil,ker je bila voda globoka. ačel sem brcati,a ni mi nihče pomagal.To valisi so se mi smejali,ker so vedeli,kako se ia brez učitelja zaplavati.Strah pred smrtjo Te je snalna obalo in komaj živega so me pobegnili ven,vsega mokrega.Od takrat dalje znam Izvrstno plavati”. Skoraj si ne moremo misliti ribica,ki ne bi 'nalvpovedati,kako se lovijo ribe in raki. Spraševal sem radovedno in on je odgovarjal „To pa je bilo takole,poslušaj.V solo smo hodili samo tri,kvečjemu stiri^razrede^Takrat je bilo drugače kot sedaj,pa nic zato.Ucilvse je malokdo,pohajal pa vsak.Ribici niso za salo. Kakor drugi,tako tudi jaz,smo po končanem pouku tekli k obali in dvigali skale,pod katerimi so se skrivali oklepniki - raki, veliki j,n uajhni.Prij el si ga od zgoraj,za hrbet in ze je bil v kosari.Drugi so nabirali črve,jih na tikali na trneke in z njimi lovili požrešne ri be.Mnogokrat smo jih precej nalovi\i,tako,da smo jih celo prodajali in si zasluzili za nove trneke,ternove mreže.Takrat je bilo zivlje-ijf težko,a vendar prijetno in veselo.Treba je bilo trdo delati,da smo si zasluzili za. vsa-kdanji kruh.Če bi ti takrat živel,bi videl ka-’"o so letele pečene piske v usta.Bile so debe-'e kakor - mandelj - pa se te so bile redke. Do a nas je bilo veliko.Mati je zato morala trdo delati in oce je prihajal domov s prevezanimi , okrvavi j enimi rokami,ker je prijemal o-stre školjke,rake in ribe,ki imajo zelo ostre luske.Jedli smo krompir,polento,oljke,ribe in ržen kruh.Pozno poleti smo nabirali oljke,jih doma stiskali,da so -dale od sebe olje.Ne morem sr pohvaliti,da sem kuhar,toda ribic ne bi bil, ako ne bi znal speči ribe.” „Da , rra v to sem te hotel vprašati ,k§,ko se'pri pravijo ribe in raki,da so turistom vsec ?” yPrav enostavno.Ulovijene ribe najprej ostr-žes z nožem,da jim predo luske stran,nato jih naoljiš in daš na raženj,ter„obračaš,da so povsod' enako recene.Natovj ih das na mizo,jih posoliš in rosu ješ s petrsiljem.To ti je malica ! ^a>o zlahvq uloviš,ca si spreten tudi rake.Pokorn jih mora s orrati,ter jih skuhati v loncuvz vodo.KovPOstanejo rdeči,jih vzameš ven,olupiš in poješ mehko in okusno meso.” „To pa vem,da ribiči spečejo najokusneje ribe,saj sem že večkrat jedel oboje”,sem se hvalil. „Da,ti si rravi morski volk ! Lepo je jesti ulovljene ribe,toda uloviti jih je težko.Ako prebediš vso noč in nič ne uloviš,te srce vleče,da bi molil vso noč in ves dan,da bi le kaj ulovil in ne doživel sramote.Vsi bi pravili : „ .,Givanni ni ulovil niti ene ribe,pa je celo noe lovil’.Ha,ha,to bi se smejali celi rodovi”. Zoret sem ga vprašal :„Kako to,da je tako„te-žko uloviti ribe,saj imate zanke,trn-ke,mreže in kaj jaz vem se kaj.” „Da,Pero,prav govoriš,toda s temi je treba znaM razpolagati,treba je„zna+i loviti - to je vsa učenost.včasih moliš,včasih zakolnes,pra zen želodec se ti oCTlasa,a ti brez pijač- in je^i.Treba je loviti ob določenih dneh,tednih in mesecih,ko se nabirajo ribe ali pa jih pride cela jata,ko jih prižene tok,ki ima veliko planktona.Takrat žre velika riba male,vse se kolje in uje*a,mi pa srretno za jemljemo z mrežami in lovimo podvodne razdrejace^Takrat ni casa filozofirati,kako bi se dalo cimvec ulo-v viti,treba je hiteti,četudi ves dan in vso noe’.’ „Da,strie,vse to je res. T0(ja ^ če se ne ve, kdaj in kako se morajo ribe loviti,ne bo obilo ribolova.” „Ej,fant,velikovves,toda ne vsega.Če bos šel lovit ribe,bosvz vsem svojim znanjem ujel polovico manj.Ribici imajo to ze v krvi,kar se ti šele v šoli naučiš,dragi moj.Nam je dovolj,da pogledamo plavo nebo,oblake in ptice pod nebom,galebe nad morsko gladino in barvo morja,pa ze vemo kje so ribe.Imeti je treba tudi čolne,mreže,trnke in harpune ter vilice, sele potem lahko loviš.To pa se dobi le z denar jem. Nikjer ne delam ,rapen na morju.Od kje naj torej dobim denar,ce nevod rib in oljk ? Kaj ti pomada,ce imaš razenj,ogenj,ce pa rib ne uloviš.” S tem je hotel povedati,kako težko je uloviti ribo,njeCTovo vsakdanjo hrano.Ure in ure caka na svoj plen,ki je neviden pod vodo.Cu-kavin c :ka pa nic ne ujame.Biti moraš pravi maček,da uloviš ribico,ki ima majhna usta, želodec pa velik.Crv za crvom gre s trnka, riba pa se hudomušno smeje,ko gleda ribičev krvavi pot in solze tekoče po licih.Zato i-majo ribici toliko gub na obrazu.Ah,lepo je reci kako je ponoči pod milim, z lučjo nad vode. invs temnimi oblaki nad seboj.Da,zelo romantično je,ko si lačen,ko divja okoli tebe vihar in se ladja prevrača v razburkanih in p uecih se valovih,da ti obrača želodec in j nij e moči.Lep je imeti raztrgano mrežo od morskihvpsov in rakov,lepo te sprejmejo otroci in zena,ko se povrneš domov prazen. Hr ?lepe besede J „Dovolj svo se pogovarjala o ribarjenju, stric.Povej mi še kaj o življenju,o veri ri-^io e v !” yZelo pi radoveden in prav je to,le na ta n-cin bos veliko iz vedel.Glej,ko si na morju s- n,z veslom- v roki in strmis v brezmejno p'avo,crno nebo, ovenčano z zvezdami,te zgra-b ,da bi se zjokal nad svojo bedno usodo. Strmiš in občuduješ to stvarstvo,polno čudes. Sprašujem se,kdo je vse to ustvaril ? Jaz si poiščem desk,katrana in žebljev,ter naredim čoln. A. to nebo se ne da tako lahko nared iti.Nekdo e-a je moral ust variti, kakor jaz čoln.Nebo je lep*? e kot moj avmreza,lepše kot moja hišica in morje,a ni lepše kot vse,kar je lepega na zemlji .tfem,d a je Nekdo nad nami,ki je vse tovu-stvaril,zato molim k njemu,da bi mi dal moči za težko življenje,da bi bili otroci in zena zdravi in da bi v miru živeli.Glej,ne zanimam d ^jo.Še dobro,da se mu je mudilo,kajti ze /Pvasg.nja so bila tako „osil jena” , kaj bi sele 1 o,ce bi mi držal mikrofon pod nos ! Ustavi-3va v Gradskem,kjer sem izstopil.Tu sem prvič videl kako cvete tobak.Oj,kako lep cvet ima ta „bozjavtravca” ! E"izu križišča so razvaline stareea mesta Stobi.Preklicane razvaline,pol ure sem jih i -skal,pa jih r.isem našel.Ko sem se vrnil na cesto in ponovno pogledal smerokaz, ^em ugotovil,da pa je nek porejnez nglasc obrnil v drupo smer.Nisem se vračal.Težak tovornjak je rrisonihalvin me vzel s sabo.Kljub temu,da e motor strašno rope ul,me je zibanje Uspavalo in zbudil sem se sele v Bitoli.Pril epa se videl nisem.Šofer je mor 1 v tobačno tovarno. Tam sem videl cel vagoi. „Jugoslavije” in „E-vrore”- cipvret namreč. Ko je naložil ciparete za ohridske goste,je šoferja prijela žeja.Ustavila sva se v bifeju, kjer je tudi meni kupil pivo.To me je malo^ predramilo in proti Ohridu nisem vec spal.Šofer me je vprašal kakšna se m zdi Makedonija in ko sem odgovoril,da je lepa in da ai je vsec,se nisem zlagal.Medtem se je stemnilo. Niso se se prižgale vse zvezde,ze se je pred nama pokazal Ohrid.Jezero in mesto ob njem. Živobarvni luci so se odbijale v vodi*. Izstopil sem v centru mesta.Na vsakem ovinku sem sevzaletei v koga,ki je ponujal privatnic prenočišče, „Ziramer, camere ” in kdo ve kaj še vse. Ko sem so naveličal odgovarjati, da bom spal v *0Tnu F. S. J.,sem se naredil Francoza in jo, ne bi se oziral,ubral mimo nadležnih „privatnikov ”. V dom' pa sem komaj dobil mesto. 'Kmalu bi moral suati v šotoru.To bi bila „premiera” ! Pod šotorom se nisem spal - do odhoda v armijo seveda.No,pa so le ^obili sobo zame. Zvečer bi moral urediti neke zapiske,zato sem se' dol,v restavracijo na kavo.Mladina je plesala.Sama mladina.Gledal sem divje pare. Sicer se pa §ploh ni dalo videtivkdo^pleše s kom,tak^ pneca je bila.Ko so prišli še maturantje iz Krapujevca,je direndaj dosegel vrhunec.Spat sem sel sele ob 11 . 0.september 1969 Zate- pa som zjutraj potegnil do sedmih. -11- s io àtj trku sva se z nekim Amerikancem zmenila, \ àa s: ereva na kratko ogledat zgodovinske spo-\menike tega starega mestalo je slisal^ najin \p(Ogovor,se nama je aridruzila se neka Svedinja. S sabo sem vzel tudivaparat za barvne diapozitive . Sajpre j smo prišli do katedrale sv.Zofije. Siedali smo to čudovito cerkev.Hotel sem pri-travi'i spominski posnetek s svojima novima Inane*na pred katedralo.Toda Amerikanec,študent rhitekture,mi je napol zares,napol v sali de Jal,da sovdiapozotivi lepši,ce nimajo tistega „turističnega”prideva. 1 Od li smo naprej ^Cerkvica sv.Jovana lezi v romantičnem zalivčku ob jezeru.Povzpeli smo se nalo po skalah.Skozi park smo prišli do cerkve sv.Klimenta.Splezali smo tudi na razvaline trdr.jave carja Samuela,od koder je čudovit razgled na Ohrid in okolico. še kratek sprehod skozi tursko četrt,polno obrtnikov,ki delajo posodo iz bakra,pa smo bili spet v centru novega Ohrida. fo končanem sprehodu,ki je trajal le dobri dve uri,sem se poslovil od kolegov in odšel na cesto. -Štopat seveda.Do Bitole me je pripeljal nek kombi.Tokrat sem se v Bitoli ustavil malo dlje. Povpraševal sem za Tonetovo kasarno.vsak mi je kazal v drugo smer.Končno mi je neki oficir, 'fbi 1 je kanetan,ker tedaj se nisem poznal činov) pokazal pot.Toneta sem hitro priklical,z njim pa je prišel tudi Peter.Reselo smo §e pozdravili in se malo pogovorili.Potem je sel Toge po dozvolo.Poslovil sem se od Petra in odšel s Tonetom v mesto.Sedela sva ob pivu in cigaretah in gledala fotografije.Tone se Je zanimaj za maturo.Povedal sem mu,da je tisti ;trah se bolj prazen,kot ostali.Tudi o izle-1u sem.mu povedal nekaj besed.On mi je povelai,kako se ima pri vojakih^kako uporablja 'opatkOjki se Ji pr^vi asovcic-in tako na-i;rej-v tem tonu.In cas je potekel.Tone je cl z mano do bencinske črpalke.Tam sva se poslovila. Takoj sem začel z avtostopom. -12- Ustavil mi le prvi avto,ki sem ga stopal.Nek tičko.Nisem opazil,da ima tablico „L”.S povprečno brzico okoli 20 km/h sem gQtoval protri Prilepu. Se celo vrsto pustolovščin sem doživel na tej kratki poti^Zaceli smo leteti s c ceste,na je situacijo rešil instruktor.Tudi nekega konja bi kmalu podrli -ali pa on nas seveda. Ko sem v Prilepu izstopil sem si kar oddahnil.Pa so se začele nove težave.Kje bomvspal? Doma F.S.J. v Prilepu ni,privatnih prenočišč pa tudi ni pripravij enih.Imel sem sreco in na avtobusni postaji mi je neka gospa ponudila sobo.Rekla je naj pridem ob 8h na postajo. Potem som sel brz iskat kasarno,kjer sluzi domovini in „cesarju” - Ivan. „Pozno je za obisk”mi je rekel dežurni oficir. „Saj nisem prišel na obisk.Samo tako,videl bi pra rad. Obiskal ga bom jutri’.’ Vojnik se je sme j al.„Dobro.Če je dober vojak,»"a bomo poklicali.Bom pogledal.” Poslali so me večkrat na klopice med bori. Gledal sem skalnate gore nad mestom.Sonce je ze zašlo invmracilo se je ze.Le se medla, komaj malo rdečkasta svetloba je kazala silhue to e-rebenov ^ n planin,kjer je nekoč stala tr-d n j jv" legendarnega kraljeviča Marka.Ivan je prišel.Podala sva si roke.Povedal sem mu nekaj besed o svoji avanturici,on pa meni o svojem,po eni strani monotonem,po drugi pa zanimivem živijenju.Povedal sem mu,da imam tudi jaz že poziv. Ivan se je spomnil4da smo točno pred stirimi leti (9.sept,65) prišli v Vipavo.Tudi meni je stopil pred oci tisti večer,ko smo §e začudeno ogledovali drug drugega in se se nismo poznali.Kako hitrovtecejo leta ! Ali ni bil tisti večer - sinoči ?v! Oglasil se je „romanticen”glas trobente,ki je vabil vojake k večerji.Z Ivanom sva se zmenila da se dobiva drugo popoldne. Odšel sem na postajo.Gospa me je ze čakala. Kot nalašč je zmanjkalo toka,da sploh nisem -13- -IV- vedel lenir prem. Končno sva le prišla „domov”.Tako j sem odšel spat. 10.september 69 Zjutraj je odšla gospa v službo,jaz pa na sprehod.Malo sem se vzpel na tiste gore nad mestomtPotem sem sevvrnil v mestno kasarno, kajti čakalo me je se polno dela-.Napisati sem moral vtise zadnjih nekaj dni. Ob dvanajstih sem sel zopet proti kasarni.Tam sem našel mladega jezuitskega novinca Lojzeta. Kmalu je prišel tudi Ivan z „dozvoloVTakoj sva se odpravila v mesto. Sedla sva v ]$ot neke re-stavracij e.Ivan se je z animai,kakšni šo bili tisti napeti dnevi okrog mature,kako pmo se imeli na izletu in sp^oh kako smo preživljali dneve,ki jih je on odšteval od vojaskesa roka. Povedal sem mu vse.Po kratkem sprehodu med pri-iepskimi ulicami sva se vrnila.Ivan mi je po-ve^alvnekaj drobtinic iz življenja v uniformi. uvalezen sem mu bil za nekaj koristnih nasvetov,ki sem jih rabil.ze par dni nato,ko sem se tudivsam odel v sivino. Odšla sva proti mojemu „stanovanju”.Noe je že bila.Malo sva se postala na cesti.Ob svitu avtomobilskih žarometov sva si se enkrat podala roke.Tokrat v slovo. . 11. september 6-9 Že kmalu zjutraj semvse poslovil od prija-znihvgostiteljev in odšel stopat. Možak s fordom je peljal do Skopja,jaz pa sem izstopil v Titovem Velesu.Tudi srečanje z Janezom je bilo lepo.Le dežurni oficir mu ni hotel dati dozvole v mesto.Ko sem se pogovoril z njim se jaZjse je le vdal.Z Janezom sva odšla v neko slascicarno.Prvič v življenju sem jedel baklave, Stevjih že jedli ? Če ne,vam ne morem povedati,* kakšne so.Le to rprevec so sladke. Tu-3i Janezu sem pokazal slike iz semenises in a seznanil s tri mesece starimi „novicami”. Žal je imel dozvolo samo za kaki dobri dve uri.Pa se cez most preko Vardarja ni smel itivz menoj. CH Velesa do Skopja sem se peljal s poštnim tovornjakom,ki je ustavil uri vsaki po^ti,Lahko si mislite kako hitro je ^io.Šlo ic na le. - 15 - V Skopju sem se takoj orientiral.Z ato se j-mam zahvaliti Brankovim „orientacijskim navodilom”,ki mi jih je poslal v pismu. Noe je ze bila in deževati je začelo.Ura ra ze pol osmih. Približam se kasarni,tedaj pa ...„Stoj !”Mo-ral sem povedati kdo sem in kaj iščem itd. Obiski samo do 18 ,ne može !”,mi je pojasnil stražar.Ni me ganilo.Rekel sem mu,naj poklice dežurnega oficirja.Ta je bil bolj prijazen. Cez nekaj minut jo jevprimahal Branko,ves ve sel je bil^Jaz pa tudi.Čas pa je spet hitel,kot bi bil plačan po učinku.Spet slovo...Pa tudi slovo je bilo veselo.Seveda,kakšno pa naj bo ! domu F.S.J.,je bilo tokrat dovolj prostora. 12.september 69 Zjutraj sem se podal na pot.Promet ? je bilo ravno prav za avtostop.Le previden sem moral biti in stopati na odcepih^kajti na avtocesti ta sport, ni dovol jen.Prenočil sem v beograjskem mladinskem hotelu „Mladost”. 13 september 69 Zjutraj sem se eno uro vozil s trmvaji,da se mi je posrečilo priti iz mesta. Ko sem se postavil na mesto,ki „ni primerno za avtostop”,bi moral kmalu odšteti par tisoča' ov,a sem se naredil,kot da še nikoli nisem sl sg,l,kaj se na avtocesti smi in kaj ne.Ko je mi■icnik odšel,sem spet stopal,samo malo stran ser' storil,da bi...Ustavil mi je neki Zagrebčan.Dol^o sem mu moral pripovedovati o doziv-1j jih s poti. v'oznja po avtocesti sploh ni zanimiva.Zato je tudi opisoval ne bom. Ustavila sva se v Zagrebu.Brž > sem odšel na. avtobus,ki pelje proti Somborju.Komajsem se ■ nasgl pot do Keresti$ca.Ko sem po par km or-pesacil tja,sera se zacudil.Sploh si nisem mo-’-el predstavljati tako romantične kasarne -to je obnovljen grad sredi ogromnih dreves, ndreja sem hitro dobil.Poslali so me čakat 'r * ostiino. Prišel je in kar eleganten je bil ati v obleki,ki so mu jo nataknili malo pred tem. j Le pol ure sva bilà skupaj.1/ gostilni naju je spravila v smeh natakarica,ki ni pognala pijač. Naročila sva cocktail,ona pa nam je cisto flegm? crinella čisto navadno -oro. v Poslovil sem se od Andreja in se podal se na 2 dnjo etapo moje zadnje k-rozne poti : Zagreb -Ljubljana. Ustavil mi je službeni Fiat 1300.Možaka spredaj sta imela „poslovne” pogovore,jaz pa sem zadaj „malo” zadremal. Zbudil sem se v trenutku pod ljubljanskim gradom. 0 ; Ljubljana... Sedel sem na kolo in potisnil na pedale.Pozno v noč sem bil doma.Zagorel,navdušen in poln spominov. v Za mano je bilo čudovito potovanjevin komaj sem ga končal,sem ze sklenil,da bom se kdaj na to pot. 25,seut ember 69 Tudi d*nes sem se odpravil od doma.Šalil sem se da na pot no Jugosl avi j i. Toda potovanje z vij kom,ki Éra-bl’&ca država,sevniti primerjati ni dalo s tistim,kar sem doživljal pred dnevi. V Sisku so me oblekli v„rasevino” Po netih mesecih so me poslali za dvajset dni delatvZorotu družbo v Piro£,zdaj pa v Knjaževcu n «i n asih v z adn j ih mejnikih čuvamo domovino. V prostem času - to je kadar ne spim - rad obujam ^nomine na to irj podobne avanturice in delam nacrte za nove,večje in lepše. vLenovvas pozdravljam ! Saj me poznate : predvčerajšnjim semeniscnik,včeraj popotnik,danes vojak,jutri lemenatar ... in kdaj spet popotnik vedno pa dobre volje in - Zvone Kokalj Xon^c à Malo pred izlivom Nižave v JuznoyMoravo se razvija močno industrijsko mesto Nis.Nekateri mu pravijo center Balkana ,ker je mesto enako oddaljeno od Črnega,Egejskega in Jdranskega morja.Močna industrija privablja kmečke ljudi v mesto,takojda se je v kratkem casuvmesto zelo raz širilo,z al nima prave urbanistične perspektive,ampak je gradnj avmesta nenačrtna, vendar izgleda,da bodo v bližnji bodočnosti rešili ta problem ..Mesto samo ima ze blizu 180000 prebivalcev.V zgodovini je bilo tesno povezano svsrbskim narodom.Tu je vec spomenikov,ki pričajo o grozljivi preteklosti teh krajev.Na robu mesta stoji stolp,ki ga imenujejo Celekulay(stolp lobanj)',ki so ga zgradili Turki v maščevanju nad Srbi.Pogumni poveljnik Stevan Sindzelič,ki je. branil trdnjavo, je zažgal smodnik in sytero uničil tursko vojsko.Na drugem kraju Nisa je majhna vzpetina Bubanj,tu stoji spomenik,ki spominja na talce,ki so bili tam ustreljeni.Med imeni na piosci najdemo tudi slovenska imena. Malo iz sredisca mesta,n a «Jug Bogdanovi cesti pa stoji farna cerkvica,ki je le malo večja od naših kapel,vendar je skrbno negovana in moderno opremi jen a.Župnišče je spojeno s cerkvijo,poleg pa stoji samostanvšolskih sester.Ta cerkev je bila zgrajena ze pred §to leti.Lgta 1887 pa je bila ustanovljena tu župni j a. Z acudi J, sem se,ko sem zvedel za razsežnost niske župnije,saj ima podružnice oddal jene tudi po sto km.L940 leta so dobili to župnijo v oskrbo slovenski duhovniki.Prvi je to mesto nastopil monsignor Zakrajšek.Leto kasneje so Nemci zasedli Jugoslavijo in tedaj le bilo mnogo Slovencev izseljenih v Srbijo. Nkoli 8000 jih je prišlo v Nis.Tp so bili raz-krc oljeni in so se nepovezani zaposlili v ve-3i..iypri privatnikih in v tovarnah.Gospod Zair ; sek je začel zbirati raztresene rojake o- župni.jske cerkve jih povezal med seboj in da bi .jih pridobil za versko življenje.Slovenci 3elo radi častimo Marijo,zato je dal g. Zakrajšek napraviti sliko Marije pomočnice.Njej so se predali izseljeni Slovenci v zaščito.Postavili so jo v stransko kapelo božjega groba in se zborali okoli nje.Tu so imeli tudi litanije,rožni venec v^domacem jeziku,tu se je širila slovenska nabožna pesem.Marija je povezovala izgnane Slovence in jim vlivala po-_ moči v težkih preizkusnj ah.Slika Marije pomagaj se"je rriljubiia tudi srbskim vernikom in celo pravoslavnim bratom.Tako je bila tudi vzpostavljena voz medvkatoličani in pravoslavnimi.Pred nasilnimi nemškimi oficirji pa je branil Slovence tudi niški vladika dr. Jovan Ilič.Po kon-n ani v o]ni so se vsi Slovenci,ki so se zatekli pod Marijino sliko,srečno vrnili domov.Slika le ostala v Nišu in je bila 1956 leta obnovljena,st1' ri leta kasneje pa je bila kapelica biago c-iovl jena, tako, da se sedaj lahko bere pred sliko Mari 1 e nomoenice sv.masa.Tudi sedaj setu zbira io vernici,še posebejvslovenski,ki jih je v Nisu okoli 500 invso srz niskih zupljanov. Danes upravlja župnijo prijatelj in sosolec našega profesorja gospoda Kralja - Slabič Her-men,rombata pa mu dva^kaplana; Vsi trije imajo obilo dela,posebno se zaradi razsežnosti župni jp. Požrtvovalno skrbijo za versko življenje faranov in sredi meseca je imela žurnija duhovno obnovovTu imamovtudi Slovenci priliko biti pri sv.maši v domačem jeziku,ki se vsak dan bere v samostanski kapeli sester.Niskih zupljanov je okoli 2000 in cerkvica postaja premajhna,posebno poleti j.ko prihajajo v Nis tudi turisti.Zato g.Slabič upa,da bo v bližnji prihodnosti zrasla v Nišu nova farna cerkev. Prosimo Bosa,da se bo plan z božjo pomočjo uv' ec-nicil. - Marjan - 1j|c3b : ®f»4i 9d& v Le; o spomladansko jutro je bilo,ko nas je ze navsezgodaj prebudil zvonec in nam naznanil nov dan,ki pa ni bil tako vsakdanji kot ostali vletu.Tovje bil dan,kovsmo imeli pred seboj velike nacrte,cilje in želje.Da,to je bil den našega majskega izleta. Po končanem bogoslužnem opravilu in zajtrku,smo ze nekaj cez sesto uro odrinili iz T L~ pave' proti Raz d ri mu,k jer smo me priključili na cesto Ljubljana - Trst.'.'odili so nas . ravnatelj Požar,g.Sporn in g.prefekt Zupanc, Vožnja po Krasu jo bila kar prijetna in vsaj z malo cu^a smo lahko opazovali pravkar se prebujajočo pomlad.Tudi sonce se je počasi dvigalo in tu pa tam ze privabilo pridnega kmeta na svoje delovno mesto.Včasih s e je iz avtobusnega okenca pokazala roka in pomahala temu ali onemu pridnemu delavcu na njivi. No,pa seobrnimo sedaj tudi v naso notranjost, med mlade semeniscnike,ki morda ne gledajo toliko v naravo,pač pa jim rojijo po glavah bolj dovtipi in druge zgodbice.Seveda je tudi to neizogibno potrebno ob takih in podobnih prilikah.Za boljše razpoloženje jo poskrbel Mil.ai s harmoniko.Potepnil je marsiketro veselo,brez izbire ali je bila Slakova ali Av-sc aikova. Tako razpoloženje je vedno bolj r-a-slx°,popestril ga je se g.Sporn s svojimi fizikalnimi novicami.No,in povrhu vsega tega so fantje na melodijo Prelepa je trnovska fara zapeli v lastni ppiredbi pesmico z naslove i Prelepa je ta naša fiz’vka.Bili wsmo na višku veselosti,ko smo se začeli spuščati po zanimivih krivinah pri Ornem kaluin tu nas je ib alo morda največje presenečenje : Jadran-sl > morje.Nato smo se mirno vozili po dolili Rizane invopazovali raztresene domačije in ckaste češnje,po katerih so se nam cedile ■ ne Tako smo se vedno bolj približevali mo- - I f) - Napoaleg smo zavili proti Kopru,ki smo ga bolj od daleč gledali.Cesta nas je vodila dalje pra ob jadranski obali in naenkrat smov§e pojavili vpredmestju ribiške Izole.Njen meščan Vuga Milan_namvje o tem starem,danes pa vedno bolj razvijajočem se mestecu,imel mnogo povedati.Ta ko smo bili zaverovani v njegovo pripovedovanje,da smo mimogrede za seboj pustili Strunjan,ki smo si ga nameravali nazaj grede podro bno oe-ledati. Na§a avtobusa sta tako nemudoma hitela rroti nasi sosedi Hrvatski.Le skozi o-kno smo lahko opazovali prvo večje mesto Umag, kjer smo morali,ne vem zakaj,narediti krožno vožnjo,da smo se potem lahko usmerili pro£i Novemu e-radu. Sedaj smo lahko opazovali rdečo istrsko prst,zanimivost te v morje štrleče dežele.Pred n rani se je zopet pokazalo sinje morje in na obali ob njem Novigrad.Sedaj smo si ogledali staro cerkev sv.Pelagija iz 6.st. Zanimivost te cerkve je lep baldahin nad glav nim oltarjem,pod cerkvijo pa stara kripta,kjer rj aj bi bili shranjeni ostanki sv. Pelagi ja^G. župnik,ki nam je o teh zanimivostih pripovedoval, nac je naposled spremil prav do avtobusov.^u smo nomali c ali in sevnedolgo za tem^od-peljali proti' jugu,proti nagemu cilju-Poreču. Vožnja je seveda podobna vožnji in mislim,da se po nestrpnem pričakovanju lahko ustavimo v Poreču.Kmalu po prihodu v to zelo staro mesto, smo stali pred slavno stolnico na polotoku. Upravitelj cerkve nam ke velikovpovedal o zanimivostih tega slavnega svetišča. Krščanstvo se je v teh,krajih pojavilo že v 3.stol.po Kristusu.Prvišškof in mučenec sv. Mavro je dal v 4.stolpna tem mestu,vendar niže Dostaviti prvovsvetisce imenovano Mavrov oratorij. Pod današnjim podom so iz tega časa še ohranjeni mozaiki v raznih barvah in oblikah. Nato je bila v 5.stol.ravno na tem mestu sezidana zopet nova bazilika,ki pa je bila kasneje porušena in jo je navnovo pozidal v 6. stol.sv.Evfrazij.Ta stoji še danes in vsebuje med *rueim krstilnico,atrijvin škofijski prostor. Zelo zanimiva je mozaična apsida,ki predstavlja v^eh dvanajst apostolov, ,-kat ere svetnike, dogodke iz Marijinega mate-nstva in napis kot hvalnico sv. Evfraziju,ki na zasluge za zidanje današnje bazilike.Nad lavnim oltarjem je lep baldahin iz 13.stol.t je bil baje v isti mozaični obliki prenesen z spodnje kapel e.V oltarju so vzidane religije sv. Mavra.Kapela pod cerkvijo je se iz .stol. in ima dve zanimivosti :v ohranjen je arkofag sv.Mavra,vidni pa sta se dve okni iz labastra. Po ogledu bazilike je bilo treba zopet nekaj --igrizniti in res smo se v nekem vec jem ^hotelu ar dobro podprli z juho in primorskimi spaiti, s katerimi smo „nespagetarji” imeli tudi »enekatero težavo. Sicer pa smo se polni novih vtisov spet vre-i v avtobusa in krenili tokrat bolj v notra-nost rdeče Istre.Ko smo se naposled vračali ■»oti naši Sloveniji smo lahko spoznali,da so ■vat j e zelo gostoljuben narod,saj so ob costi .-sto nameščeni lepaki z „dovidžer. j a” . ?v. li ..mi :o rekli naš nasvidenje in se ob prehodu eez ■agonjo dokončno poslovili od hrvatske Isti e . •vic smo se spet na slovenskem ozemlju usta-ili v starem obalnem mestecu Piranu.Kot druid smo si tudi tukaj ogledali župnijsko cerov z vsemi njenimi zanimivostmi.G.župnik pa \s je potem povabil na osvežilno cockto,ki am je kar dobro dela v precejšnji vročini ob >rju. Mimogrede smo se zatem ustavili se v Stru-a u,na Primorskem zelo znanem romarskem "a n.Tudi tu smovse seznanili z zanimivostmi r jinega svetisca. v Ii sedaj je bila naša zadnja točka izleta metropola slovenske primorske - Koper.Z ve-1 m obrazom sta nas v stolni cerkvi sprejela š»-of in g. župnik. Ogledali smo si sarkofag in o asti doprsni kip škofa Nazarij a.Čudovit a bila tudi gotska monstranca,kelih in patena* p, t smo imeli priložnost, (Ja se malovpodpre-a ker se je sonce ze začelo sramežljivo r vati zg. daljna gorovja,je bil ze cas,da u se končno s pesmijo in pozdravi poslovili - 22 - o^ smehljajočega se g. škofa,poslovili od morja in hidrosliserj a,poslovili od belih galebov nad morjem in poslovili tudi od lepega sončnega dne,ter stopili v Vipavsko dolino vsi veseli in v-nonosni, da smo lahko spoznali majhen del naše domovine. -luz a- Ne dolgo po tem,ko se .je končala igra med našo košarkaško reprezentanco in^košarkarji ZDA,sem naprosil predstavnika nase sole Ernesta Margona,ki je to srečanje gledal,za kraj- ši intervju. Iskre : Torej,Ernest»bil si priča zelo razburljive tekme med košarkarji ZDA in Jugoslavije. Ali bi l§,hko povedal nekaj svojih vtisov s tega srečanja ?• E.M.: Kar zadeva publike lahko rečem,da je bila zelo glasna.Igra je bila v glavnem enakovredna. Občinstvo je oba sodnika grdo gledalo, kar je bilo razumijivo.Igralci so bili odlični .Odličnovse je izkazal Skansi,kivje dobro nadomeščal Čosica.Tudi Daneu je prišel v i— gro ravno o pravem času,ko so ga najbolj potrebovali .Sedel sem v centru navi jacev,odkoder sem vse lepo videl.Zmaga naših je bila povsem zaslužena.Temu primeren je bil povi-gri tudi dolg arlavz 1judstva.Med navijači je bilo videti in slisati zvonce,trobente, rogove in plakate kot npr.LUNA VAŠA,ZLATA NASA . Iskre : Kako si sprejel zmago naših ? v E.M.Kot nekaj normalnega,sic er sem pa ze grej na to računal tako,da nisem bil presenečen. Isbre : Ali se tudi ti ukvarjaš g košarko ? E. M.Košarko rad le gledam,drugače pa se z njo ne bavim. Iskre : Kaj te je pripeljalo do tega,da si poslal nagradni kupon in si s tem pridobil brezplačen vstop za ogledviger ? E. -J. ; To je bilo povsem slučajno.Treba je pac joskusiti. v „ Is ere ; Sedaj ste takorakoc ze končalivsolo in ^e pripravljate na maturo.Kako mislis,da bos 'se to ooravil ? E. 1^ Matura je kot lo^erij a.Lahko jo narediš, ce znaš ali ne zftas,le da imaš v tem pri-eru precejvmanj možnosti .V glavnem pa milim,da bo slo. Iskre : Sedaj,ko bos povstirih letih zapustil vinavsko malo semenišče,se bos gotovo spominjal nekaterih bolj in manj zanimivih dogodkov iz tega obdobja.Ali zaupaš katerega izmed teh tudi Iskram ? E.M.: Dobro se spominjam prejšnje sestre prednice,ki je bila zanimivavgo tem,da je ob dajanju injekcij od semeniscnika zahtevala,da moli Zdrava Marija... in pri „milosti polna” mu jo je zapičila.Skratka v vseh štirih letih sem se kar dobro počutil. Iskre : Mislim,da sedaj po najinemvpogovoru pridem n« dan tudi z nekoliko težjim vprašanjem.Kaj se ti zdi najvažnejše v bodočem življenju ? E.M.: Prepričan sgm,da je trezna odločitev vsekakor najvažnejša. v - luža - J__i /\ ■ •'.-p I ■ f'k'" n ; •' ■! ;< / S- *■ ■ VI p v'a mesarja sta ubi val a kravo. Eden jo jo or- zai za roge.da nevbi ušla,ker je bila to.ua. Drugi je z batom čakal,da jo bo ubil,balini! je enkrat pa jevkrava kar mirno stala.Nato je mahnil drugič, tedaj pa se oglasi C -ugi : „Janez,se enkrat mahni,pa jo bom spustil !” v Nas Pepe je sel na neko podjetje vprašat, ce lahko postane tam direktor. Tajnica je odvrnila :„Ste neumni ?” Nas Pepe pa :„No,ce je to edini pogoj...” !■ + + + + + + + + + + + + + + 4- + + + + + + _y odo ravno: 1. vrela voda,5. slavnostna v cer j a,9. okraj , 11 .vtrinog, 12. Anton Zupan,13. f rment,ki se izloča vvzelodeu,16.not a,1?.bum, l'\ vrsta,20 . nojav pri čebelah,21.raz valine,23. c sta (angl.),25.rdeči križ,26.tabornik,28. z nmka ur,30.kalcij.31.Janez fivangelist,32. v.iod,35. znan roman (Ivan), 3 .vrsta krave,38.ilovica, 40.kratica za do slu ; n,41.hišni bogovi pri Hi m.,43.Banj a L.,44. i treoujem,46.elidski kralj,48.riževo zeanje, 49. I atinsjk'-' ime. 1 a, 6 vnik,5.d enirnn eno-i ' j ,7. ljudstva,d . troll in j 11 .. ...... , . , ; ,< o' --r — v - 1J ' '• ir e ji' iv. n. iv "OH/. *.v . k ernieni z n ^ v. / w j ì - ^ t - - -jan* v-i junak,10.z" ah Lni-.-pl in ,11. papežev^ Kroni., 14. vrsta reciva (gen.pVur. ) ,15. slavistično ^ . clruvvvo,18.strup na pusdicalj, skrbeti, 2C ,usp6a, ‘32,ribja j a.jgeca ,24. domača žival, . pvic, ^ . li saj 31. nadležna žuželka, 33 „ obrob ( ital. ) ,34.m_o sko’ire,35. prska boginj a,37.nemški predlog,3^. naš o ob e (mn. ),41.ugriz,42,zensko ime, 45. medmet, 47.Nova Gradiška (obratno). - ivi ah Janez- - Vi - sporočilo uredništva Pred seboj imate novo številko „Isker , ki je izšla kljub „literarni susi”.Predvsem vojakom gre zahvala,da so nam poslali večino potrebnega gradiva in omogočili tisk.Iskre so VAŠE glasilo in ne uredniškega odbora,kakor večina izmed vas misli.Pravite,da ne veste,kaj b,i pisali.Pišite probleme, £i tarejo naso mladino in druga sodobna vprašanj a.Možnosti je dovolj Z veseljem bomo sprejemali poskuse, dramatike,predvsem kratkih enodejank,esej avin kritike.Iskre naj bodo odprte za vsa področja literarnega ustvarjan ja.Iskre so v vaših x i; 7 : n,v 'C|' " , ;7 \ . ■' \\ S"’ 'V te ./ .-/< ■ /V / ..• > u - / /: - v •—-"5“ •ec,.- • , , ■. . lì * dv/'V / ■ / . r- / /