6ITATZLJI! Prosimo, poglejte ni številke pole? — " t n dan, ko V&ianan splošnega je list Vai imeti narot s .V teh časih % n, potreba-\ x Skušajte 0 - \ plačano. I GLAS NARODA No. 27. — 3to\ ^ \ Osf slo^tislcih Mavcew AmerfltL 25th, 1949 »t the Port OfflM al Ne« Yuk. ti. I, Art rt rt March M. 187». lAKBMTlOKOf na dan dobivate ... C 'GLAS NASODA" PO POŠTI NABAVNOSV NA DOM »eirtj M »»flftff ČITAJTE, KAR VAB SAMIMA Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 9, 1943 — TOREK, 9. FEBRUARJA, 1943 VOLUME IX — LETNIK LL RUSI ZAVZELI KURSK POSEBNO POROČILO RUSKEGA VRHOV. POVELJSTVA PRAVI, DA JE RDEČA ARMADA ZAVZELA KURSK, NAJPOGLAVITEJŠO NEMŠKO ZIMSKO OPORlCSE V ZADNJIH DVEH ZIMAH. — NEMCI SO KURSK ZAVZELI 11. NOVEMBRA, 1941 IN SO GA NATO SILNO UTRDILI BOJI V TUNIZIJI M Poročilo frainco&kega vrhovnega poveljstva naznanja, da €»o Francozi zavzeli neko zelo važno višino v dolini reke Ke-lbir. V okolici Grafsa-Maknassy so zavezniški aeroplani raiabili dve osiški postojanki strojnic eno artilerijsko baterijo. In ko je padla ta močna trdnjava na severu, so prifceti Rur si 6 tem večjo silo pritiskati na dirugo močno trdnjavo na. ju-gn, na Rostov, ki ga oblegajo od juga in od severa. Londonsiki radio naznanja, da 6e Nemci že umikajo iz Rosto-va proti Taganrogu, Bosi pa jih iz zraka bombardirajo. o poročilo tudi pravi, da se Rusi že bore v predmestjih Ro-»tova, toda Rusi tega še niso sporočili. Noko poročilo s fronte pravi, da je ruski poveljnik nemškemu poveljniku v Ro«etovu poslal ultimatum za predajo. Kot poroča "Ta&is", je na Donu pri Rostovu led debel 25 in-čev. Kursk je 'bil kakor Orel, Bri-jansk, Harfcov in Rostov poglavitni steber nemške črte predlansko zimo. Rusko poročijo omenja, tudi poveljnike, ki so si pri tako veliki^ pridobitvah iztekli po- Te poveljjnške omenja irasled- a kar največ odvrnejo nevarnost podmornic, so angleški bombniki napadli velike ladje-diehiice v Kodanju na Danskem m veliko postojanko za nemške podmornice v Lorien-tu v Franciji. Kako veliko škodo so napravili aeroplani v Lorientu, je razvidno iz nem- škega poročila, ki pravi, da je nost proti Nemcem," so rekli .bila vsa okolica Lorienta iz-Češki fantje. praanjema. zvezi s to zadevo, je danes odločno zanikal, da bi bil on ali kfj^lerikoli drugi sovjetska diplomat ali državljan, ostal v Jugoslaviji, ko je dne 22. maja lf)41 poslanstvo krenilo iz Beograda preko Buda peste v Rusijo. Imena 13. članov sovjetske komisije, vključno vojaškega atašeja generala - majorja Ajleksantkra Samohina, so bila na originalnem zapisku, ki ga je sestavil nemški voj. gover-ner v Beogradu: ta seznam je IZ HRVAŠKE St. Galler Tagblait poroča dne 23. novembra o odporu na Hrvaškem in trdi, da imajo naslednji narodni poslanci Hrvatske SeUačke Stranke: Bla-ževič, Jančiiovič m dr. Pernar št^ lastni gnerfl^ke odde&e v različnih predelih Hrvaške. Skupno število' njihovih pripadnikov presega baje 20,000 mož. imel Lebedjev v rokah, ko so zaprli sovjetsko poslanstvo pri bližno mesec di>i po nemškem napada na* Beograd. Odkar se je Lebedjev vrnil v Moskvo dne 27. maja 1941, je vršil posle v nekem visokem u-radu sovjetske informativne službe in se je v času, ko so poročali, da » - r Krivic, Krivic St., Pogačnik Javomik" Jože, Pfeifer Fr., Ravnik, Iv.; Trzin: Rebol j Jože, Šiška Jo; G-unclje: Sušterčič Pe. Mencreš: Ves Fr. Blejc Ahdre. Kamnik: Hribar Iv., Kobilšek ^lirak Fr.; Škof ja Loka: Fibijas Marjan, Pire Dušan. Ušeničnik Jože, Bajželj F.; Kranj: Novak Fr., Pristovnik, Golob Vladimir; Gor še: Trampuž St.; Hrušica: Polka Fr., Pajer Jože, Potočnik Fr., Dovža Mirosl., Gor-janc Ludv., Jojak R., Jerman Edv., Jerše Anton, Krive Ludvik, Kobentar A vprašanje, ka-vezn»kih narodov hi držav Tk> koT ^ ^ Pc^asTldl ^ Narodni dHo vodi državni podtajmk. I*™11*™8 v svojih resolucijah in Te velevaino mesto je pa danes v rokah moža, o katerem je icnano. da je najboliši diplomat. UJCbiiiai) ivi sv (Jvruc^ii u .uai 11/uia IU 017 IUI IUUU fnubiMHiuMi , M, . » kakor na primer korporal Jack Denver, ki je bU vjet 38. aprila lfar ^ S*01^*««« 1941 na Grškem. V Jugoslaviji je v rusnici državljanska vojne, katere pa zapadne države ne razumejo. Žalostni položaj v Jugoslaviji še najbolj popiše pismo, ki ga je pisal nek hrvatski duhovnik in ki se glasi: "Ljudstvo nilkakcT he razume pravega stališča jugoeio-■ an*tke vlade do Rusije in nima nikakega poročila o programu L-ltde družabne premembe po vojni in je zato v dvomu o vsem. *4 Krnet v svoji vasi npsi na svojih ramah vse grozote bra-tumornega uničevanja . . . Četniki (na Hrvatskem) pobijajo vse, kar eo pustili vstaši in Italijani; nobene razlike ni med lcatoličani in pravoslarvnimi, kajti četniki jih po italijanski propagandi amatiajo vse kot nevarne katodičane. Ti italijanski janičarji ne vedo, da je 70 do 80 odstotkov slovenskih in hrvatskih partizanov narodnjakov, ravno tako člani hrvatske sel jaške stranke in rajše prenašajo nemčko preganjanje in nočejo podpiiati vlade dr. Ante Paveliaa. . . , Ljudje se ii.ed seboj izprašojejo, zakaj vlada ne razglasi, da se vsi prebivalci, ne glede na stranko, združijo proti skupnemu sovražniku; zakaj vlada ne obsodi vseh onih, ki so pomagali sovražniku ... t*Naš narod je brez v^akžh poročil ki ne more razumeti, zalkaj se partizani na Hrvatskem in v Sloveniji obupno hore j-roti sovražniku, medtem ko ne pride nobeno porodilo o bojih M.ihajlovičevih čet v Srbiji in se zadrže popolnoma pasivna Splošno mnenje.je, da je mod Mha jlovioem in Nemci sporazum, da hoče eden drugega varovati in se med seiboj ne ovirati." Poročevalec k temu pinnu dostavlja,, da ne more jamčiti za resnico ali laž tega pisma, pravi pa, da je pri vam tem ado važno.. -■■ Duhovnik se v svojem pismu dalje pritožuje, da jog^ slovanska vlada v Londonu niti na^nanj ne zmeaii za trpljenj« :n borbe hrvatskega naroda.. Srbski člani jugoslovanske vlade pa nasprotno trdijo, da Hrvatje pod Paveličevo vlado pomagajo osiSču pivti združe-nim narodom. Pravijo tudi, da jo hrvatsko izdajstvo pripomoglo k padcu Jugoslavije. Obdolžbe so take in take. Iz vsega tega pa«noremo posneti to: general Miha^ovič se bori za Veliko Srbiji partizani pa se bore za narod in fel* združenje vseh slovanskih narodov v zvezi z Rusijo. . m ostrega pogleda, pa hitre In modre sodbe. In ta mož je Hen. Sumner Welles. Leta 1940 je prehodil vso Evropo in obiskal kot posebni odposlanec predsednika Roose-velta vsa važnejša glavna mesta Evrope. Takrat sem bil še v Sloveniji. Prav dobro se Se spominjam, kako smo že takrat s strahom gledali v slovensko narodno bodočnost ki ;e postajala iz dneva v dan bolj *rna m strašna. Pa je prišla vest, da pošilja predsednik deputacija v svojem kratkem "endar jasno začrtanem memo-"andumu. Kako dobro pozna tudi slovensko vprašanje, je jasno pokazal Hon. Sumner Wefies tndi v »vojem odgovoru na pozdrav in na memorandum deputacrje. V^aka beseda je pričala poznanje našega vprašanja, pa ne samo poznan je temveč, kar je wliko važne je, ♦udi razumevanje njegove važnosti za ureditev srednje in ju-"vrv^hodne E>vrope. . Zato smo pa naravno aelo obso5a2i tudi ameriški Sloven nast in ne&posoft>ncst. Saj ven dar talko posredno in tako u-speano vodstvo kakor vojne same, tako tudi političnih raz-'vojev po celem svetu tako jasno kaže, da je vodstvo uače dr-žaw v izredno posrečenih rokah, da sede v State cUp&ri--mentu mozge, ki so popolnoma na mestu, tako na u^^tu, da bi si boljših ne mogli želeti. Kar se je. kričalo kar po celi državi na predsednika in na State department, kakor tudi na vojm department zakaj ne odpre druge fronte. Da, kar celi svet je kričal. Pa — kaj se je izkazalo? — Triumf naseda vojaškega vodstva vojske. Vsi ti 'cntikii so danes tiho in morajo biti tiho. Predsednik Roosevelt in njegov State department, z njim pa cela naša država tri-umfira. Iz vsega tega je za nas ameriške državljane slovenskega ^odu jasno, da popolnoma mir-»>0 lahko zaupamo tem vodite-^em kakor svojo bodočnost v državi DBA, tako pa tudi alo-<*vnsko vprašanje naroda doma. Ob priiiki rojstnega dme predsednika. Roosevelta, je prir šla v ospredje za trenotek ženska, ki je pozmama pod i-raeuom sesitra Kenny, katero je esmatrati za svetovno državljanko, kajti ona je pomogla nazaj v norinalinost nešto+im o-trokom, ki jih je otroška paraliza priklenila na mvalidski voziček. "Sestra" Kenny se naziva tako zato, ker v Avstraliji, kjer je ona doma, pravijo bolničarkam "sestre", toda v njenem sluieaju pomeni ta beseda veliko več kod samo poklicni naziv. V marsikateri šola njenega domačega okrožja, o-troei pred poukom izrečejo molitvico -za sestro Kennv. Zanimivo je, da ta "sestra" ni kak "bel angel j", ki polaga belo roko na "razbeljena čela bolnikov, anrpak je prav zajetna in krepka žena, ki ima moiepe in gibčne roke, ter o-9tro hesetio, če potreba tako nanese. Poseduje pa tudi neomajno zaupanje vase in je pripravljena pcfcijati zastarele fn okorele zdravniške dogme, latere je že sto in stokrat postavila na laž. j ki je imel neko čudno iu nriej Pred nedolgo je sestra Ken- ^oo^la neznano boVwn. Dr. uv naoravila pred skupino se- McDowell n ie tako i dal sna-iem najznamenitejših zdra\mi- V{SO: -oara.ii-^. Stori- kov Avstralije poizkus, ki je|te ^ vam zdi naiori- navzoče zdravnike skoro osra-jn)erT10^e i> Kmaki zatem je v tistem Ko so zdravniki natančno in zaključno preiskali otroka, ki je trpel na otroški paralizi, so izjavili, da otrok ne bo nikdar več rabil svojih nog. Sestra Kenny je nato šla na delo iai je s svojimi veščimi rokami pričela masirati omrtvičene kite na eni otrokovi nogi. V dvajsetih sekundah je otrok stegnil nogo. Zdravniki, ki -so dvomljivo motrili poiskus, so se presenečeni spogledali m zamr-mrali. da oni so v v resni® prišli, da se naulče nekaj novega, ko je Kenmvjeva vprašala kflii mislijo o stvari. "Škoda, da niste prišl? prej, ko Rte pisarili o mojem zdravljenju/' jih je špiknila sestra Kenny, ki je bila že veliko kritizirana p o konservativnih zdravnikih, ki pravijo, da njena metoda zdravljenja otroške pairalize ne itevira iz pravega zdravniškega načina. En zdravnik pa je bil vedno na njeni strani in to je bil slavni dr. iMhDonnel. ki ie izvršil nrvo onenwH.io na možganih v Avstraliji, fv tew ad ravni Vem se je seznanila. Vo je šlit i^nat zdravniške pomoči za otroka, POLOŽAJ NA BALKANU. kraju izbruhni'a prpva epidemija otroške pa PAIN-EXPELLER Si VALEE na moških klobukih; dolga sezona. — Vsaka dobi kite samo ene barve in blok za oek> sezo- no. DABTPOBD HATS 719 BROADWAY NEW YGBK OITY a~sf 9 Churchill dospel domov Premier Winston Churchill se je vrnil domov v London s svojega zgodovinskega potovanja, ko sita se sestala s pred. sednifcom Rooeeveltom v Casa-blanci. SONART REKORDI Lepe Melodije! StMS71—Na Uartjance, polka Kje so moj« rožice MariCka pe«la—polka Doqaese Uulrer BONDS In STAMPS iSi -GLAS NARODA" — Ne« lak TUESDAY, FEBRUARY 9, 1943 Domača fronta \ "*" . J.. J . mi , Predsednik Boosevelt podpiral je bila V-pošta na tarmošnje IVAN CANKAR: Nla prostranem taborišču, pred pustim Obličjem nizkiii, rdečih barak, se je vadilo tisoč vojakov in več. Mrzlo jutro je bilo; suha megla je rezala y kozo, na razhojenih, trdih tleh je kišaJu »lana, starim rekru-tom je viselo ivje iz brk. Sunkoma, z lesenimi koraki so se p:emikale vrste naprej in nazaj, na desno in na levo, strinja le so ise in razmikale, mahoma ho padle na trebuh kakor po-ko»šene, vizdignile so se prav tako naglo, korakale v to smer, v ono smer, »pustile «e v tek ter se ustavile ukovane pred plotom. Po vsem taborišču so se razlagal oaz ki, presekani klici v čudnem jeziku in y glasu, ki je bil morda zaradi! goste megle nenaraven in tuj, kakor zasenčen. Med sivttmi vrstami vojakov je bqgala, zaletavala se, plesala v kolobarju, .spenjala se klvisfcu in presunljivo lajala Leda, nadporočnakova paica. Lepa žival je bila; katere pasme, ne vem, ker v teb stvareh nisem učen; imela je svetlorja-vo, kodrasto, zelo fino dlako, na trtibuilm m pod gobčkom .snežndbelo; v život je bila vitka, noge so bile močne in lepo raioene, rep kosat, uhlj dolgi in viseči gobec je bil špičast, skoraj lisičji, nadvse nežen in poln življenja; in iznad gobca je gledalo dvoje pametnih, velikih, rumenkasto rjavih oči, ki so se užigale in so ugašale kakor plamen v vetra. Xibee ^ » zmenil zanjo, 6e-P »t je teanialo, da UrVttda povedala v*em aH vsaj enemu nekaj pmv posebnega, sila važnega, kar bi bilo potreba slišati in zvedeti brez odlašanja, še tiisti trenutek. Vzpela se je s prednjima nogama na prsi re-krutu, pogledala mu naravnost pod brke, da mu je ivje skop-nelo v njeni vroči sapi; on pa LEDA ni trenil z očesom, ne ganil se ni, ker prav tedaj je bil udaril skozi meglo reaek klic: — "'Ha-a-ta!" Ob tem klicu a> stale vi«te kakor otkaauenele; o življenju je pričal samo beli .sopar, ki se je dvagal ia. ust in nosov. Psica je zalajala zateg-njeno in žalostno ter je « pove-šenim repom pobegnila za barako, in nihče se ni zmenil zanjo. . Opoldne, je bilo zimsko t?oln(oe trudno pomežiknilo izza megle in ivja, sem šel preko dvorišča, Nia ped zemlje za barako je sijalo solnoe in je popilo slano; tam je ležala psica. Bama je bila, dremala je z napol zaprtimi očmi. Sklonil sem se k nji, pobožal jo pc metki dlaki, pogledal ji od blizu v rosaii gobec, Še z repom m zge-nila, oči pa »o bile mirne ip tuje — so nejevoljno vprašale: "Počemu si pričel}" Kakor o-osramočen in ponižan sem se vrnil v barako. Malo kasneje je hitel tam mimo neroden re-krut s kositarno skodelo juhe v rokah; psice ni videl, spotaknil se je ob njo, zvrnil se na kolena ter si vročo juho po obrazu in jopi; tudi zanj se ni zmenila, on pa je za-k rilca 1 od jeze in bolečine ter hitel dalje. Tisti večer sem kmalu legel na blamnico; premražen sem bil in bolan in pusta piaiznota je bila v mojem srcu. Dudri drugi so polegli in luč je ugasnila nad nami. Svetlo pa je bilo še toliko, da sem razločil nad raglavji tovarišev plašče in puške v dolgi vrsti, na pofi-ah skodelice, žliee in ostani, črnega kruha; razločil sem tudi k rižai-^to tramov je pod nizko streho barake, vislice ob vieto-cah. Kolikor dalj sem gledali v mrak, toliko bolj se je razmikal pred mojimi očmi; ne vom, odkod je svetila ta luč, ker noč je bila temna zunaj, okna pa so bila skiita in z navlako zastrta. Dolgo nisem aaspal; zeblo kampanjo Rdečega Križa za nabiranja bolničark. izjavljajoč, da treba Obvarovati zdravje domača fronfte, a/ko naj se i ape! je vojna v naj-peteejšem obsegu, je predsed nik Rdtceevelt v pismu, naslovljenem načelniku Rdečega Križa, Norman H. Davis, iz- vojake že na poti. V-pasta vži-va prednost v manipulaciji tiirani vojnih in mornariških menjenih t V-poSfco, ne obsega več prostorja kot navaden paket cigaret. NOVA ZANIMIVA KNJIGA, Kako je Hitler že nekaj let pred napadom prjpwljftl maijoe, z^njke in strop" Stavite svoj drobiž zopet v cirkulacijo. ... , _ •^vj c. m. vujuui m uiumansuai Baraatelj vladne kovalne Slovenije mo.tale.ra- ZttT v« vrete SM^ politi£nižl in! . I kovalo drobiža, zlasti centov ogrefci je ni mogla nobena misel. Slišal sem, kako so se izmučeni in nemirni premetavali tovariši po svojih islamnicah; v pokpanju so hropeli, vzdihovali in povzkhkali Časih se je kateri, vadignil, ozrl se z belimi očmi začuden po baraki ter se nato zagrnil preko glave. Slišal sem jih še m videl, ko mi je bilo že topleje krog prsi in sem čutil napol bdeč, da več ne bdim. Zazdelo se mi je, da sem dome, da sedi za miao Marijan, moj uoanoc, ter postavlja lesene vojake v vrsto. Njegcuva roka je zelo dwbna, pa vendar je mezinec večji od oelega vojaka s puško in bajonetom. Z ne pošte. V-po®ta je najbolj varno,] ^ovaio araorza, zlasti centov in poštno dostavljanjezai nikelnov. Qiavnj[ vzrok za to časa vojne. Od 10,000,000 V-t^i5^0' ^a «« kovine morajo poštnih pisem, naslovljenih do j več mogoče rabiti za vojne r^r^opiisvZo oborožo^rhe. Za t ose ne more kova- - ^___•___ , • v i mh srl. se ni norofeitn a i««miK;!ti nov drobiž. odpamore se lju-naj spravijo zo- __________za intenzivno trimesečno kam.]™* ee ™ Pwpfialo o izgubi me je v nogo in v život ; še huj- panjo, ki jo izvede AjmeriŠkL ' €?n€fa koTliada- BazlOg je' Ha ee temu od ši mraz pa je bil v moji chtei, fidoči Križ za rekrutiranje voj-lV .' , rzJII'na Pisma omt^r ^ poživljajo, n —- --1---L---; nih bolničark, bolniča^ih po-l^f tnfcaAriem Tirat™ iž?« i močni e in uč " panjo koncem januarja. Svr-ha je rekrutirat! 56.000 diplomiranih registrovanih bolničark za bolničarski kor vojMke oziroma mornarice, 100,000 bol-rričai^kih pomoSnic Rdečega Križa. da. pomagajo rednim Vojnim bc«hričarl:am, in 3,000,-600 učenk v tečaiih Rdečega Križa za domaČe bolničarsko oskrbovanje, krer se učijo, kako oskrbovati bolnika doma, kako obvarovati zdravje in "n^-eprečevati bolecmi.. ^rfetaniS*! pet v cirkulacijo ves kovani de-^ja^ tolči in moriti naše orFhrwi« Ako aeroplan, ki ne-|nar, po navadi leži mrtev v hranilnicah, pušicab, blagajnah in sploh okoli hiše. (Zakladnični department bi rad nasvetoval, naj se tak drobiž investira v vojne znamke (War Stamps). Prvtoini namen jp, da se ta denar povrne v cirknlaeijo in zopet, da ee ra imeti. 1800 pisem, spre- prodaja vojne znamke. Tedenski pregled V svojem pismu na načelni-dvema prstoma zgrabi modro ika Duvi&a je predsednik izja-pobarvawega možica .za glavo|vil. "000 akrov po na notra™ strani'ovitka je ze-An^eie, drugače pa a nas. zimi m ojuog^ti raznovrstne ml-lev,<3 Slovenije, na katerem Xaogeki pr<^agandisti so pridelke na 3,000,000 akrov po1? označena meja med " itaK-poo^m avo^ kWPanjo, da hi ^ti. Pšenica, ječmen in r* so ^nsko^jn ^nemiko-zasejali razpor med Britanijo poglavitne letine^ na Knrdi-^0.! f2'50 8 ip Združenimi državami Naciji ftanskih brdih pa tobafc. De-^^ ^ « ^ pravijo eno stvar Združenim ^ bogata na petroleju,' ^.^t-h fit^TI vnS;' državam, drugo pa Britaniji v katerega letna produkcija sjna- 18ttl St Nev York-**ojem priaadavanju, da po- sa 5miKjonov ton. vzročijo dvom in nezaupanje dežela ima površine 140,000 med ljudmi teh dveh Se|e3L'kvadratnih milj in približiio^4111^ c/vilnih zdravnikov š|-Taktika neniSke propagande, 4 milijone prebivalcem. Arab-prevrejena za novo kampanjo, scma Je jezik večine. . Pospešuje «e naturalizacija inozemskih zdravnikov. VAŽNO ZA NAROČNIKE Pota« malo** le ram vidno do kdaj Imate ptafenc narotaloo. Ptrm •tevilka poaMfii bmk. draga dan In tretja pa leto. Da nut prlbra alte nepotrebna data im strogo*. Vtrn pro^mo, d« tkuiate narotal a« praToCMoo ww»inaU- Pošljite nazotilloo oaravncas aam aU }a pa pla«aJ|e na Van a tastopnlkc v Va«en krajo ali pa kateremu lame4 ».topnlkov, kajlb laaaa mo tlakaaa a fclnMifl frkaml, ker ao opra^t-«jk,1 <+t+*ti tuoi dm mm*** kjer je kaj nailb rejakor aa~ Uealb 56a«dpek k« Vam tmflU potrdilo na Mtmo aarateln« rJU^OHMlA: . Sail franclaco, < ILORADO: 1'ueOio, Peter Oalt«. Waueabar«. M. a Kava* INDIANA: Indianapolis: Fr. Markioh ILLINOIS: Oblcago. J. Milk Olcero. J. FaMaa ( Ut Ultaolai JoiteL Jennie Im SaUa. J. S|tellcb Masco utah, Martin Dolefic Nortb «11 trat ta Waakasaa. MABXLAMD: Kltandller. fr MICHIGAN: L. Oietetand. ^tfH ttager. Jacob Otaard. Aatoa Na«ode Laraia. Lpoit Bataat ioba yBSOON • omspe oitj. j. rntaai ILVAMLa: *m MllVNnOTA: OblsboUa, I. mr. trn. «rataU>, Lool« OooK . .•lUlwrt, Labia Vmm* MONTANA nkbrabka Omaha. p. ymw TOBK l^raad«, larl LJttle Valbi OHIO: Imperial, Vence Palcich Jobnatova, Jate Pataata Kram, Ani. TanbMj t Lnaerae. Frank BaUoeb UMmmr, ta ofconca. PMUp Pratai Twtta Greek, Ft. Bitahi. t Wait Newts*. Jew* Jona wnooNsm. Mllvaakee, Weat Altta, Pt Sk«* Sbeboygan, WYOMING: DtamoadrUla. Joe 1» brata? ' traiTi *»u« ««!•■»' ni več. Poleg šape,^ki se zmagovito opira ob mizo, se prikaže druga in nad šapama spi-čast gobec. To je Leda. Nikoli nisem občutil tolike in tako čudne groze kakor v tistem trenutku. Bila je gro-;aa, da sem nepripravljen, z vsemi svojimi grehi, v vsej svoji ničevosti in sramoti stopil pred sodnika. Zavedel sem se, da nisem doma in da ne sedim za mtzo, temveč da ležim na slam-nici v baraki; še globlje pod to zavestjo sem slutil, da spim. Pa nisem mogel odvrniti ne pogleda, ne misli od teh svetlih, rjavih oči, ki so mirno iz-prašujoče stimele naravnost name; šape so slonele na mojih prsih, rosni gobeo ja bil tik pred mcyimi ustmi. V ooeh, teh-mirno vprašujočih , je bilo neusmiljeno zaničevanje, je bila tista premoč duha, pameti in dobrote, ki z enim samim pogledom raagali ošabno ničevost ter jo zaluči v saslažeao sramoto. Strahopetne® bere obsodbo, pa v strahopetnem upanju in v strahopetni groza čaka, da jo oznani sodnik na-gla». Bal sem ge m tresel, da se odpre ta spičasti gobec, v lica mi je iz duše segel mraz, ganiti nisem mogel ne s roko, ne s trepalnico. 2amai, od daleč, je zalajalo zategnjeno in žalostno; zvrnilo so mi je raz pmi, za>vadihnil eem, truden, neutelaaen. Ugledal sem izmučene obraze tovarišev, vojašfae plašče, puško v vrsti, pod streho barake kri-žasto tramovje, vislice ob vis-Kcah. . vam, morejo vstopiti bolničarski kor, ako d rugae? odgicvarjaio pT*dpisanhm zahtevam. Vse bolničarke za ^atere svrha je ustvaiiti razdor med zavezniki, da se Nemčija resi od poraza, je standa-dizirano orodje v rokah nemških propagandistov. • Kako so Nemci skušali zavajati Britamee proti nam in za--vajati Amerikance proti Britancem, se jo dobro pokazalo v raznih primerih, nedavno re- Oeneralni pravdnik Francis Biddle je minuli teden nazna-nilj, da vsled velikega pomanj- rom Združenih dižav, je pdp^-dil priseijeniškeaim in natufft-lizacijakemn uradu, naj pospeši naturalizacijo inozemskih zdravnikov. Mr Biddle je rejtel, da mvor (Nadaljevanje na 4, str.) m bolničars3ii ._kor ee rekruti- feordtranib toliko tukaj kolikor raio potom boTn5^af«fop qIwSHo na AngteSkem. Ameri-Skega Bdečecra Križa in prošnje naj se vložijo potom lokalno podružnice Rdečega Križa. . Rabite V-pošto. Va,;ska in mi^narica — v avezi s potštno upravo — poživljajo. naj se vsakdo posluži takozvaoG V-pošte, ko se dopisuje z vojjaiki preko morja. Razlog za ta poziv je želja prizadetih oblasti, naj vojaki do-hirvajo pisma na hiter in varen način, kakor tudi potreba, naj se štedi na prepotrebnem tovornem prostorja. V-pošta je enostavno vrsta pisemskega papilla, ki dovoljuje,, da se vase pismo fotografira, potem znatno zmanjša v obsegu iti zopet poveča do čitljive veličine, p red no se dostavi. V-posta j« hiter način dopisovanja z vojaki preko morja. Nemški radio je imel sledeče povedati Združenim državam pred nekolikimi dnevi: "Vsak Anglež je mobiliziran za vojno, to pa ne pomenja, da so Angleafka pripravlja za odločilno bitko proti Nemčiji ali za drugo fronto. ,0, ne, sedanji napor je naperjen proti Ame-rikanlce(m.,, Istočasno je nemški radio v izjavi namenjeni Britancem trobil: " Yankees so dobili zmago za zmago na račun Britanije pod krinko prijateljstva. Amerikanci so ravno tako sovražniki Britanske kot »o Nemci." W. A, Bfindare, britanski profesor v fllooofičnem oddelku Edinbnrske univerze, govoreč o kampanji nemške propagande, da bi razpria Ameriko in Britanijo, rekel je v dojp^či xr TuJ** ^ vJ^mJ^K radio pošiljatvi Skozi BBC. \ -poeta se po navadi odpošilja ^^T' ,, T>o zrakn. V tekn treh dni po| "Vsakdo, kdor sliši trditve, Bofefce prosimo, ko pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo oziroma OAIT1BIA ako je vam le priročno naši iovaiziji v Se^o Afriko ^ ^f ^^ |sko čustvovanje, naj si predstavlja Nacija, govorečega v radio, kako sedi v »voji pisarna v Berlinu in trdi nekaj takega, dočim v pisarni zraven njega eedi drug Nacij, ki govori nar taneno isto stvar za Združene drave, pa so le imena zamenje-»» DRŽAVLJANSKI PRIROCMIK LnHa je nova knjižica poljudna ameriški državljan. Poleg vprašanj. W jib navadno aodnlkl atarljo pri Izpito xa dr-Savijoaatvo, Taetmje knJiSlea Se t QL deta nekaj vafadb letnic ta «ad««tae ZedlbJenlb ddar, T HL delu pod naslovom Rasno, pa proglas neodvlsBoctl, Ustava Zedi-njenlh držav, Llucolnov govor T Georabur^u, Predsedniki Zedluje-btt dttav ta Pbadtae CO. fatUIM Jb samo 50 centov. ta mm doM prt: SLOmiC PlTBLVSHfNG Ut IM lflth SL, Vm PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE. SLOVENSKE Zbirka • V On — ohio! Sedaj ti tudi lažje povem, čemu sem prišel tu - in v tem gtralšnem dolgočasnem vnemenu. Moj Bog, draga & /afina, kako si vendar v stanu viseti v tem gozdu in pri meglah. Jaz bi umrl, da sem le eden dan ukovan tu sem v ta pekel. Kaj pa počenjaš? Jaz bi ne vedel, kaj početi. Ai ve ženske imate že bdj elajstične nature in fc. v slučajih, ko moramo mi usta na široko odpirati. Hjahaha!" Smejal se je isuhotno. "Sedaj je pa skrajni čas, da poveš, čemu si prišel! Kier vidiš, dragi mi Egon, jaz že komaj pričakujem, da zopet odrineš eez goie. Neljubo bi mi dejalo,, če bi morala hlapoem n'iazati, da Čez prag vržejo sveto osebo tvojo, ki si tako rekoč moj papa." t "Ti si silno energična postala! Kakor vojak, prav kakor vojak. Stvar se ti bode prozaična videla Vrag vedi, k..o je iztekla mama, da sva midva včasih glave stikala, in Bog zna, kateri hudobni duh ji je povedal, da sem jaz, ko so me nabadali poetični moji momenti, tebi tudi pisaril. Saj veš, tiste otročarije! Je-li ti, da se ne srdiš, draga Semima!" Vistala je. "Tiste otročarije! In mama sedaj ne more spati, in de-.!-• ki ti je: =edi na železnico in glej, da mi prineses tiste otročarij ! A grof Egon se je prestrašil in kakor boječ zajec je 7>riječal tu sem ter beraiČi okrog mene, da bi dobil, s čimer bi zamašil usta svoji gospe!" "Ti imaš dar preeudne kombinacije. Gotovo še ne ves, -ih je dobri naš Bontoux, Julij baron Bontoux, zadnjič talko ji rt-rečno padel na ledu, da je malo dni potesm, umrl. In Liin-dei.holz je zblaznel popolnoma, ali to je pričakoval vsak pame-t *n človek. In mladi vitez Trd je vzel staro pneklo, taisto baronico Holdenovo. — To je pari Ali govoriva zopet o tistih otročarijah! Glej, rvoja mama si je v glavico dejala, da ji ruorani tisto prinesti in položila me je v hudo in močno stiskalnico. Vidiš, draga*Serafina, meni popde časih tisto, kar i.riienujemo denar. In to tvic ja mama dobro ve. In posti me in nateza me in sedaj so tisti listi conditio sine qua non. A jas, sem zavezan s častno besedo in tako dalje. Pa saj samia veš, kako je." • Ponosno je stopila v sosednjo sobo, od oaadod prinesla nekoliko z modrim trakom prevezanih piisem ter jib je vrgla na mizo. j "Tu je tisto 1 Čisto sem pozabila na to! Vaemi!" "Hvala ti, Serafina! Sedaj, ko sva praktični ta opravek dokončala, sedaj govoriva kaj — 'aulilijarnega.,* Izvlekel je novo cigareto ter jo zapalil. "In sedaj čepM v trdi zimd, kakor jez v svoji jami. Jaz in mama pa te srčno želiva pod svojo streho in komaj pričakujeva, da t?« povrneš! Pridi in sprejele te bodo mehke roke gorke ljubezni." G-rof Egon je imel svoj poetični moment; melanholično je zrl za dimom, kojega je izpuščal proti stropu. Obstala je pred njim. "Prijatelj, morda se spominjaš tdstega prizora, v katerem kraljic Hamlet očita svoji materi, da je stopila v zakonsko 2vezo z morivcem svojega prvega moža. Na steni visita po-dobi umorjenega in pa tudi sedanjega kralja! Prva krasna ka kor sence, ravno vzhajajoče, druga pa izraz največje človeške podlosti! Ta prizor se mi vedno vsiljuje v spomin, kadar si predočujem tebe, dragi mi Egon, in duševno tvojo plitvost in revščino. Ene stvari ne bom nikdar mogla umeti. da je moji materi mogoče bilo pozabiti grofa Milana, in to tebi na ljubo, ki sii vendar tak, kakor kopriva, rastoča za plotom. To sem ti morala povedati, da ne bodeš menil, da te po zaslugi ocenjevati ne znam. Sedaj pa sem tvoja pokorna hči ter ti želim srečen pot za večno!" Hotela je stopitii v druj?o sobo. Onemu pa so se hudobno zabliskale zelene oči. "Kontesa, počakajte še malo! Ker sva že pri tem, da fe prijazno pogovarjava o rodorvinskih svojih stvareh ter po-k kdava na tehtnico duševno vrednebt živih in mrtvih, pooa-še malo! Nekdaj ^no sedeli tu doli na vrtu in vino je bilo razrešilo jezik nalšemu dobremu baronu Juliju Bontouxu. i n pravil nam je, kako sta z grofom Milanom, ki je bil pravi vaj oče, zasledovala po otoških in struskih gradovih tisto blazno baronico iz Struge " Pristopila je bliže dn obraz sta ji prešinila skrb in strah. Napoleon je imel pri sebi vodno znanstvenike, ki bi naj proučevali dežele in mu dajali vsa potrebna pojasnila. Tako se ja meseca oktobra 1809, predaio je odpotoval z Dunaja, dal poučiti od upokojenega avstrijskega državnika in svojega znanca z mirovnih pogajanj leta 1797, grofa Filipa Ko benclja, lastnika ribniške gra ščine in ,tudi od svojega izvedenca Serresa o Iliriji in o Slovanih Semes se je obrnil za nadaljna in podrobnejša pojasnila tudi na Slovenca Kopi-, tarja, k' je takrat še živel na Dunaju. Ako ne že poprej v poletju ~d Marmonta, je vsaj sedaj ma^el Napoleon zvedeti, da živi na jugu nemški rod. To mu je bilo brez dvoma jako ljubo, zakaj, alko bi si mogel pridobiti prijateljstvo in naklonjenost novih slovanskih državljanov, bi mogel oprt nanje .zgraditi tem trdnejši jez proti nemškemu Dunaju. Hirci, ki je torej Napoleon po njih posnel in obdržal ime za svoje nove province, so bili nanc«d, ki je še pred Rimljani stanoval na vzhodnih obalah Jadranskega morja in gospodoval nad njim. Današnji Albanci so več ali manj Čisti potomci teh prvotnih prebivalcev. Valentin Vodnik je videl v Iliriji po večini združeno slovensko in hrvaško prebivalstvo Ker je pa menil, da so Slovani in Slovenci nekdaj stanovali po teb krajih, je imel tudi stare Hirce za njihove pradede. V svojem jslavospevu "Ilirija oživljena", kjer poveličuje Napoleonove zasluge za slovenski preporod, trdi zato, da pomenila Tiirec toliko kot Slovenec, ko pravi v pesmi: Note | za PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR BiUCEZES OF SPllLNG TIMJB OF BLOSSOM (Petal čm) — "Ilirski me kliče Latinec in Grek, slovensko mi pravijo — domači vsi vprek. Od prvega tukaj—stanuje moj rod, če ve kdo za druziga, naj 1 re&e odkodt" Že davno pred prihodom Francozov v naše tsdovendke kiaje, so se skrivne družbe tramazjonov tudi v avstrijskih deželah precej naglo širile. Francozi so jih sploh močno gojili in pospeševali. Francoski framazoni so bili poslušno orodje v Napoleonovih rokah. Tudi v n irskih provincah so hoteli z njih. pomočjo širiti navdušenje za novega gospodarja kak»«*r trdijo tudi litanije o Napoleonu, da je "trošt teh frajmaurarjev." Ustanovitelji so bili povsod francoski uradniki, ki so pritegnili tu in tam še nekaj domačinov v svoj krog. Tako so nastale franco-sko-1 irske lože v Ljubljani, Trstu, Kopru, Poreču, KarLotv-cu, na Reki, v Zadru in še v nekaterih drugih dalmatinskih mestih. V Ljubljani so ustanovili 6. avgusta 1811 framazonsko ložo "prijateljev kralja rimskega in Napoleona." Zbrali so se o-l*odnoči v stari reduti, ki je imela v shajališču vsa okna zazidana, izvzeanši malo okroglo odprtino. Tu so imedi svoja predavam j a, pojedine in veselice. Preprosto ljudstvo se s framazoni ni moglo sprijazniti. Ko so se povrnile avstrijske oblasti, je bila usoda vseh fran-cosko-ilirrikib lož zapečatena. To gibanje ge je med Slovenci popolnoma zatrlo. Leta 1815 so uničili tudi ostanke opreme in vse listine in znake ljubljanske lože.. Slovenske Knjige LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . . (Finžffar) POUČNI SPISI , ti SIX)VENSKI FANTJB VSE BOM PRODALA PO JEZEBD KOLO OHIO VAIjLET SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GRUDI MARIBOR WALTZ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ DENSKI PREGLED (Nadaljevanje s 3. str.) dila gredo za tem, da se pospeši vložitev prošenj za naturalizacijo in držijo zaslišanja, ne da bi se čakalo, da inoaem $ki zdravniki, ki so v praksi 'c Plngvinakl otek (Anatale France) Po $1.50 zvezek Zločin In kasen (F. M. DosUJevsklJ) KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City DEKLE NA VRTU OJ, MARIČKA. TEOLJAJ BAKČICA MLADI KAPETANB gremo na Štajersko StajeriS HAPPY POLKA Ob NA TUJEM 35 centov komad 3 za $1. MOJA PEKLE JE fiE MLADA Pa SSe komad: NaroČita pri = KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. == tlf West 18th SL, New York S iiuiiiiiiiuinnuiiiiiiiiiuiuiiiiiuiiiiiiim LONDONSKI TIMES RAZKRINKA SKRIVNOSTNO SODELOVANJE PAVELI-ČEVCEV IN HABSURŽANOV (JIC.> — Pred kratkim je londonski Dimes prinesel izpod pedesa svojega carigTajskegu dopisnika_ tiolg, članek o vsta-ski zaroti xa zopetno uBtolioe-nje Haibsbaržanov. Zaupni dokumenti, ki eo prišli v roke nekaterim Jugoslovanom, v Carigradu, na zanimiv način razlagajo krizo, ki je pned par meseci zavladala v hrvaških vladnih krogih in povzročila prelom med hrvaškima kvizlin-goma ParveEcem in KVaterni-kom. . < iBivSi šef hrvaškega generalnega stafba Kvaternik^ ki je v sorodstvu z rodbinami E2iTen-th al-Nk>vakotvi^ in nekateri baje aive v Sloveniji pod najstrožjim nadzorstvom Gestapa. Posledica tega je bila' prese- bivSe jugoslovanske vlade. Med odpiiščeman^ vstasi se nahaja tndi Evgen Kvatemik, netljirva. Častniki iz bivše sin maršala in bivši načelnik avstro-ogrske monarhije, ki so prej uživali prednost v vseh pogledih in dobivali v roke vsa visoka mesta v hrvaški armadi, so se morali zdaj v mnogih slučajih umakniti častnikom zagrebške policije, ki je odkril svojo sadistično naravo, ko je pied kratkim o priliki svoje ženitve dejal, da bi želel za poročno darilo, da se mu pokloni glave 5.000 Srbov. IT Poldrugi vodje hrvagkifc vstašev, reda ali pa nahajajocnh se v ^ ^^ aH ^^ ^ minule avstro-ofgrske monarhije ®o ME začeli polagati temelje za zopetno ustoličen je Habs-binižanov Zasnisiili so federativno državo, ki naj bi bila obsegala Hrvaško, Slovaško, Slovenijo in morda oelo Madžar sko; nekatera poročila trde, da ie rimskvy-katol isSk o duhovni štvo podpiralo te načrte. . Nemci in Italijani, ki bi bdli morali plačati račune v slučaju uresničenja teh ciljev, so izvohali zaroto in zahtevali takojšnjo odstranitev Kvaternika in njegovih najvažnejših pristašev. Vsi bo bili aretirani, pozneje pa zopet izpušoem in zdaj gflavnean mestu okraja. Po novem redu se bodo morali inozemci obračati na eno izmed 67 podružnih uradov pri seljeniške in naturalazacijRke službe, v delokrog katem spada tudi registracija inoasem-cev. Inozemei, ki živijo v tej deželi, morajo biti registrirani in njhov odtisk prstov mora biti napravljen, čim dosežejfcy starost 14 let. Registrirati se morajo tudi oni mozemiai, ki prihajajo v to deželo z namenom, da ne ostanejo vec kot 30 dni, t»a potem ostanejo kot to. IiKKzemei morajo tndi prijaviti vsako sprememfbo adrese. C CQ ■N ca 0 N 1 > s o co THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE ^» Spisal mani profesor na Steves* Institute ef Technology t ancteMiol Oeorge W. Barnwell podlago M mehanično znanje si morete dobiti s to knjigo. Ta velika knjiga popisuje ln temeljna dela mehanika. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik. Poj a sna Je rpora-bo vsakega stroja, orodje ln meril, načrte Z O r m c/> K m 2 . R C SLOVENIC PUBLISHING SIC WEST 18th STREET COMPANY NEW YORK errs ALI VESTE? ' Kot zvesti Amerikanec bi moral redno prihranjati si denar vsak teden — v Vojnih Hranilnih Bondih in Znamkah.