t)r. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.
699
zgradbe so bili odneseni v kup podrtin. Popraviti ga mi je navdihnil misel veliki bog Mero-dah  ..."
Ker Nabuhodonosor v tem napisu imenuje Birs-Nimrud „ stol p Bor-sipe" , zato istovetijo dandanes razvaline Birs-Nimrodove s staroslav-no Borsipo, zapadnim predmestjem ogromnega Babilona, nekdanjim sedežem babilonske vednosti. posebno pa astronomije. Tu je stal, kakor poroča Nabuhodo-nozorjev napis, tempel E-zida, posvečen sedmerim planetom in še posebej bogu Nebu. Vrh čveterokotnega podnožja, katerega vogli so bili obrnjeni proti štirim stranem sveta, se je vzdigovala piramida s sedmerimi (Herodot: osmerimi) odstavki, obloženimi z raznobarvnimi posteklenimi opekami; prav na vrhu pa je stoloval tronadstropni Belov tempel. (Herodot, Hist. I., 181.) — Ne daleč od tod ob levem bregu Evfratovem, med razvalinami starega Babilona (dandanes Babil zvanega) leže ostaline drugega slavnega templa E-sagila, ki je bil posvečen najbrž bogu Bel-Merodahu, zavetniku Babilona. Tudi ta stolp s templom (babilonski zikkurat) je imel več odstavkov, skladajočih se v piramido.
Jeden izmed teh dveh templovih stolpov: ;,Birs-Nimrud" ali pa Babil je po mnenju ve-šČakov moral biti babilonski :stolp sv. pisma. „An die Reste eines dieser Bauwerke, am wahr-scheinlichsten eines der beiden zuerst namhaft gemachten, wird sich die Sage vom babvlo-nischen Thurmbau, wie wir sie in der Bibel lesen, gekniipfc haben. Welches von beiden aber dabei vornehmlich in Betracht zu nehmen, dar-iiber lasst sich bis jetzt Sicheres nicht aus-machen. Manches, auch die judische Tradition (Beresch Rabba 42, 1), spricht fiir den Bor-sippatempel. Aber Entscheidendes lasst sich fiir die^e Annahme nichts geltend machen und von der „Zeit der Sintfluth", seit welcher der Tempel Terlassen dagelegen habe (Oppert), ist an der betreffenden Stelle der Inschrift (I., 31) iiber-haupt nicht die Rede.1)"
Birs Nimrud.
VeČina teologov in asirijologov meni, da zavzema Birs-Nimrud mesto babilonskega stolpa, ob katerem se je razbila Človeška govorica. Že ime njegovo „stolp Nimrodov" hrani ono ustno poročilo Judov in Mohamedanov, ki pripisujejo nasilniku Nimrodu glavno ulogo pri zidanju tega stolpa. Vsi potovalci poročajo o močnem vtisku, katerega vzbudi ta velikanska razvalina na prvi pogled. Že na pol poti med Bagdadom in Hillo, v daljavi kakih 12 ur jo je videti. Prišedšemu iz vrat Hille se zdi kot gora, katero misli popotnik doseči v kratkem času ; ali z vsakim korakom raste te gore velikost in pomen, dokler je ne dojahaš za kake dve uri in ti je mogoče opazevati jo v vsi njeni veličini.1) Visok je 46 m, podnožje pa je obsežno 710 m. Na vrhu stoji velik zidan steber 10 m visok. Temelj stolpa ni iz kamenja, ampak iz žgane opeke,  lepljene z asfaltom.
Dasi klinopisni spominiki molče o babilonskem stolpu in zmešnjavi jezikov, vendar so Babilonci dobro vedeli za oboje. Beros, skrben pisec „starožitnostij kaldejskih", nam to izpričuje. Abvden, živeč v Egiptu za Časa prvih Ptolomejcev, nam je ohranil Berosovo dotično poročilo v naslednjem posnetku :
„Pripoveduje se, da so prvi ljudje, napihnjeni zarad svoje moči in postave, začeli v zasmehovanje bogov zidati stolp, čegar vrh bi segal do neba, v onem kraju,  kjer je dandanes
') Eb. Schrader K. A. T. II. Aufl., str. 123.
')  Fr.  Kaulen, Assvrien  und   Babilonien, IV. Aufl. str. 83—84.