OPREMA (loinižje možne cene oblazinjenega pohištva in ugooni kreditni prodajni pogoji • • W • O 20% popust ob gotovinskem plačilu o trimesečno obročno odplačilo brez popusta o petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero SLOVENJ GRADEC V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME SLOVENJ GRADEC NOVO MESTO Stari trg 304 Regerške košenice 65a 0602/44-185, 41-144 068/21-674 d.o.o. akumulatorskih baterij MEŽICA pmzMMMo (M m miHO: ^akumulatorje TOPLA za zagon motornih vozil z dvoletno garancijo in visoko kakovostjo. KI akumulatorje MEŽICA za pogon viličarjev in delovnih strojev ter stacionarne baterije kot rezervni vir napajanja v telekomunikacijskih in drugih sistemih. Karikirano NAROBE SUET Klofuta iz zaseda Za zdaj se ni oglasila še nobena stranka iz občne Slovenj Gradec oz. iz Mislinjske doline, ki bi se pohvalila, da ima zasluge za Preventov rokometni uspeh. Se še ne znajo pohvaliti. Čuti pa smo, da so čisto interno analizo svojega delovanja te dni naredili v dopisništvu Dela v Slovenj Gradcu. Njihov ideolog in teoretik Ivan Praprotnik je v zaprtem krogu rekel, da je bilanca dokaj klavrna. V zadnjih dveh mesecih so namreč imeli dva resna danka, trikrat so na razdaljo treh kilometrov videli fižol na slovenjgraškem letališču, dvakrat so brezuspešno hoteli spreti Ravne in Prevalje, na koncu pa so ostali brez kakršnihkoli idej. Za prvi slovenski časopis, ki ga je po njihovih lastnih analizah pred tremi leti poznalo kar 99,1% državljanov, je to prava katastrofa. Tisti mož, ki bi zaradi zaletavanja v svojih čankih mora! priznati zmoto, je Delov teoretik in analitik Ivan Klofut* ù MMsede Za zdaj te m oglasila še nobena stranka iz občine Ravne oz. iz Mežiške dob ne. ki bi se pobvahla, da una zasluge za prevalgi • LOKALPATRIOTIZEM SE NAJVEČKRAT ROJEVA V LOKALIH. • NE LEVO, NE DESNO - V KROGU. • DOBRO OBVEŠČENI KROGI PREDVIDEVAJO TEŽAVE NA KVADRAT. • PRI STRAHOPETCIH POGUM RASTE Z NJIHOVIM ŠTEVILOM. • OD VSEH ARMAD JE NAJBOLJ NEVARNA - DOMAČA. iz rsemnc: □ BOUSI ČASI ZA RAVENSKO ŽELEZARNO □ RIBOLOV, ČUDOVITA STRAST □ MEŽICA VČERAJ, DANES, JUTRI 11 □ NOC, KO SE JE ODPRLO NEBO 15 - 17 nogometni uspeh Se še ne zna/o pohvaliti, čnh pa si čisto interno analizo svofega de k) van/a te oni nared občine Ravne. Njihov ideolog in teoretik v zaprtem krog» rekel, da je bdam-dveh letih so namreč un' Praprotnik. Ker njemu in tovarišem ni uspela nobena od omenjenih akdj, so fantje predlagali, da bi pohvalo koordinacije KS Raven za leto 1994 dobilo dopisništvo Dela, ki je lokalne veljake najbolj podprlo pri rušenju občine Ravne-Prevajje. A nevljudni krajevni fimkcionarji so Delovemu dopisništvu vzeli tudi to veselje, tako da dopisnik res ne ve več, kaj bi. Ko je tako propade! referendum za nove občine, ki je bil, kakor pravijo, prava klofuta vsevedom, se je zamislil tudi Ivan Praprotnik. Ker se ima za vseveda in ker mu nihče ni nič naredil, je sklenil, da si bo kloftito iz zasede primaza! sam. To je stori! prejšnji teden v prostorih dopisništva Dela v Slovenj gradai, potem pa se je lotil pisanja solzavega prispevka z naslovom Klofuta iz zasede. Solzica s tem naslovom potem seveda ni imela nobene zveze. Delo, 17. junij 1994, str. 7 □ MEDVED STRASI □ PLANINSKI KOTIČEK □ VELIK DAN za KOROŠKI NOGOMET Na naslovnici: Nogomet, nogomet... Foto: ARHIV PREPIHA NIKO PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Kor., direktor Niko R. Kolar. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. V ospredju BOLJŠI RAVENSKO CASI ZA ŽELEZARNO? Če lahko verjamemo vodilnim ljudem v Slovenskih železarnah in direktorjem družb na lokaciji Ravne, potem se slovenskemu jeklarstvu vendarle obetajo boljši časi. Za letošnje leto je sicer še napovedana izguba v višini okoli 60 milijonov mark, vendar bo ta izguba v primerjavi z lanskim letom prepolovljena. Slovenske železarne pa v letošnjem letu načrtujejo proizvodnjo fantastičnih 550 milijonov mark, od tega bodo 290 milijonov iztržili na tujih trgih, predvsem na zahodnoevropskem tržišču, kjer dosegajo največji delež prodaje na nemškem trgu. V slovenski vladi - konkretno dr. Ivo Banič, državni sekretar v ministrstvu za gospodarske dejavnosti - pa čez dve ali tri leta napovedujejo slovenskim železarnam poslovanje brez rdečih številk. uspeh, da so znatno znižali materialne stroške, v tem letu načrtujejo za tretjino višjo proizvodnjo, vrednostno pa naj bi dosegli 24 milijonov mark. Naročil je tačas toliko, da jih niti ne uspejo realizirati. V Strojno tehnološki opremi (STO) letos prav tako načrtujejo za okoli 30 odstokov višjo proizvodnjo, vendar ob predpogoju, da jim uspe pogodba za 9,5 milijonov mark, ki je po svoje negotova, ker ima Lepši prihodnosti naproti... Vendar ravenski Metal namerava pohiteti. S pozitivno nulo načrtujejo poslovanje že v prihodnjem letu. Za letošnje leto so napovedali za 32 odstotkov višjo proizvodnjo, vrednostno pa naj bi realizacijo povišali za 16 odsotkov. Po besedah direktorja Metala Stanka Peto-varja naj bi v tem letu prodali za 75.900 ton proizvodov oziroma za lol milijonov mark. Kot smo že zapisali, je za prihodnje leto napovedano pozi- tivno poslovanje, v letošnjem letu pa naj bi izguba znašala 14 odstotkov celotne realizacije, medtem ko je lani izguba znašala 18,5 odsototkov celotne realizacije. Podobno kot večina družb v koncernu Slovenske železarene so tudi v Metalli z naročili zasedeni do konca leta. Osvajajo pa tudi nove trge na Madžarskem (tam so SŽ nedavno odprle novo predstavništvo), Italiji in Ameriki. Ravenski Metal pa je tudi edina od družb v koncernu SŽ, kjer v direktorjevi pisarni na steni visi certifikat ISO 9001. V družbi Jeklolivarna je bilo ob začetku sanacije gotovo najbolj kritično stanje in so nekateri resno razmišljali tudi o njeni ukinitvi. Tako je ob začetku sanacije izguba znašala 82 odstokov celotne realizacije, lani pa so zaključili izgubo pod 30 odstotki celotne realizacije. V Jeklolivarni štejejo za V ospredju STO težave s financiranjem proizvodnje. Ta družba je po razpadu jugotrga izgubila okoli 80 odsototkov tržišča, vendar se je v teh letih dobro pobrala in ta trg nadomestila na vzhodu in zahodu. Na Ravnah so nedavno bili predstavniki Južnoafriške republike, pa poslovneži iz Izraela, sklenjene imajo povezave z Švedsko, Nizozemsko, Pakistanom. Strateška usmeritev družbe STO pa je v avtomobilsko industrijo, saj so sodelovali v projektu Seat, delajo pa tudi za VW, BMW, in Mercedez. Tudi v STO so letos startrali na pridobitev certifikata ISO 9001. Ravenski Stroji že vrsto let sodelujejo z ameriškim trgom, kamor izvozijo okoli 60 odstotkov proizvodnje. V lanskem letu so Stroji dosegli lep uspeh, saj so z lastnimi sredstvi investirali dva milijona mark v nov stroj. Za letošnje leto predvidevajo manjšo izgubo, polno pa so zasedeni na vseh programih. Zanimivo je, da se večajo tudi naročila za domače tržišče, kar na drugi stran kaže na porast investicij tudi v Sloveniji: za Elektroelement Izlake bodo letos izdelali 20 strojev. Družba Noži je v koncernu Slovneskih železarn tista, ki ima najbolj razvejano zunanjetrgovinsko poslovanje, saj izvaža kar v 22 držav, v izvozu pa ustvarijo 85 odsotkov realizacije. V letošnjem letu bodo proizvodnjo povišali za 28 odsotkov. Za družbo Nože, ki že nekaj let ne pozna izgub, je tudi zanimanje za dokapitalizacijo, kjej pa sta še vedno odprti dve opciji: dokapitalizacija tujca in notranji odkup. Nožem ob bok so Armature z Mute, kjer so v izvozu še uspešnejši, saj na tuje prodajo skorajda vso proizvodnjo, to je okoli 97 odstotkov. V letošnjem letu na Muti načrtujejo od 3 do 6 odstokov višjo prizvodnjo. Dolgoročen cilj novega vodstva, direktor na Muti je sedaj dr. Tone Pratnekar - pa je ustnovitev konzorcija za področje industrijskih amrmatur, v katerega bi se vključevale nekatere firme s Koroške. Proizvodnjo armatur iz dosedanjih tisoč ton na leto bi povezani lahko povečali na nekaj tisoč ton letno. (mp) PA - GAT, d.o.o. Slovenj Gradec 41-276, 41-055 RESTAVRACIJA BELLEVUE tel, 41 - 055 Dnevni menun: □ kosila (560,00 SIT) □ malice (260,00 SIT) jem po nimočnu - posebna ponudba: □ ribe in lignji na razne načine □ solata z morskimi sadeži, jedi z žara □ pečen kozlič, jagnje □ sladoledi, sadne kupe zdKiiučEnc fKumnc ŠE POSEBEJ VABLJENI OB KONCU TEDNA (petek in sobota), KO NA TERASI RESTAVRACIJE IGRA PLESNA GLASBA. (N VENDAR Piše: Edi Prošt In vendar se premika, lahko rečemo brez skrbi, da bi nas kdo razglasil za heretika, za kar nas razglašajo, kadar s časovne razdalje ugotavljamo, da res "ni vse tako kot je bilo" in pripišejo ugotovitev “barvni" pripadnosti ugotavljavca. Kar nekaj nas je, ki si menda zaslužimo tako obarvane ocene. Takole za hrbtom ali v izbranem krogu se potem pritihotapijo do nas bolj kot hudodelstvo in manj kot analiza. Morda tudi v svoje opravičilo. "In vendar se premika" je zato nepolitična ugotovitev, ki nima z barvo nobene zveze, sloni pa na fizičnih ugotovitvah, da smo na Koroškem očitno na dobri poti, da se tudi mi izmažemo iz trendov, ki so vodili navzdol. Rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje in konec rasti števila iskalcev zaposlitev so prvi znanilci premikov proti Evropi, ki kažejo, da se tudi morebitni bodoči pretresi v nekaterih večjih gospodarskih panogah ne bodo več tako pogubno kot doslej odrazili v vsakdanjem življenju. Skratka, struktura gospodarstva se drobi v raznolikost tako po dejavnostih kot po velikosti podjetij in kriza, ki je bila značilna v ravenski občini s krizo slovenske črne metalurgije, se enostavno ne more več ponoviti. V manjši meri morda še v lesni industriji, ko bo "dotrpela" Lesna, drugje pa prav množičnega odpuščanja delavcev, ki je ob vseh podobnih krizah pač najbolj boleče, le ne bo več. In to je najbrž to, kar smo pričakovali. Vsaj globalno. Seveda ob globalno razveseljivem razvoju ostaja rudi-ment, ki je logična posledica čiščenja prezaposlenosti in je v tem trenutku v objektivno najtežjem položaju. To je več kot tri tisoč prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje. ki so iskalci zaposlitve. To so seveda tudi njihove družine in z njihovega vidika pot v Evropo ni postlana z rožicami. Še manj, kaže se jim kot krivica, za katero sami nimajo niti najmanjših zaslug. Ob državi, ki si ne zna in ne more privoščiti, da bi bila tudi socialna, ker bi pač potem zavrla rast ekonomije, imajo prav nezaposleni še največ razlogov, da se nadejajo prave Evrope. Tiste zahodne, ki zna zaščititi in omogočiti vsaj dostojno preživetje tudi tistemu delu trga delovne sile, ki delo čaka ali išče. Ob globalno ugodnih trendih in na drugi strani objektivnim socialnim stiskam ljudi je zato nesmiselno zapirati oči pred katerimkoli od obeh dejstev. Še manj smiselno je soditi kritikam položaja, ki se kaže v suhoparnih dejstvih - številkah o proizvodnji in številkah o brezposelnosti z obarvanostjo tistega, ki se takih ugotovitev loti. Čeprav je seveda res, da je iz vsega mogoče kovati tudi političen kapital - celo iz navidezne skrbi za narodov blagor... Največja pridobitev nove države je zagotovo konec neposrednega vmešavanja politike v ekonomijo. To se kaže tudi s počasnostjo preobrazbe tistega dela gospodarstva, nad katerim država tako ali drugače še vedno drži roko, pa naj gre za lastnino ali pa za Sklad za razvoj, ki bi mu najbrž bolj ustrezal naziv Pogrebno podjetje za skrahirane firme ali pa, če smo bolj prizanesljivi - Državno podjetje za podaljševanje agonije. S stališča državljanov je zato objektivno, da imajo to državo radi glede na svoj subjektivni položaj. Pač toliko, kolikor ima država rada njih. Ene bolj, druge manj. Narodna zavest s tem nima kaj dosti zveze... Pridobitve RIBOLOV JE ČUDOVITA STRAST Koroška ribiška družina slavi letos svojo štiridesetletnico. In ob vseh šalah, ki srno jih že ah pa jih še bomo slišali o ribičih, je najbolj res to, da so pomemben člen varovanja okolja. Kajti vode so zrcalo, v katerem se vidi naš odnos do življenja. Tudi na Koroškem, kjer je še živ spomin na "mrtvo reko" in kjer so tri doline lahko še žive in lepe prav po zaslugi potokov in rek. Ribiči ob njih niso lovci, temveč gospodarji, ki jim je glavna skrb naravno ravnotežje. Tako meni tudi Albin Naglič, predsednik Predsedstva Koroške ribiške družine. ♦ Kdo je torej ribič? ♦ In kaj je torej ribolov? Albin Naglič, predsednik Koroške ribiške družine Beseda ribič pomeni za večino ljudi človeka, ki lovi ribe, ki ubija ribe, ki jih lovi iz potrebe po večerji ali kosilu. S takim pojmovanjem se ne strinjam. Res je, da so interesi in navade tudi ribičev različni, toda poslanstvo ribiča se mora odražati predvsem v skrbi za ohranitev naravnega okolja, v stalnem boju proti onesnaževalcem. Oblast in drugi si pred njimi še vedno zatiskajo oči. Nekaj čudovitega! Posebna strast, sila, ki prevzame človeka celega, ki ne miruje, in ki se ne izčrpa. Prave ribiče ne zvabi k vodi samo beg pred betonom, asfaltom in dimniki, k vodi jih zvleče. To je poseben občutek, ki ga ne moreš izraziti. Sam sem ga doživel že kot otrok ob Mislinji, ko sem ure in ure posedal ob reki, oprezal za ribami in so mi, takrat še redki, ribiči bili tudi prvi mentorji. Takrat sem sanjaril, da bom, ko odrastem, tudi sam ribič. In že ko sem bil prvič za vodo kot pravi ribič, sem nepopisno užival na brežini. Čeprav sem imel leskovo palico in namesto trnka ukrivljeno buciko... ♦ Koroška ribiška družina slavi letos svojo štiridesetletnico. S katerimi vodami gospodarite? Na slovenjgraškem področju je to reka Mislinja s pritoki, v Mežiški dolini Meža s pritoki in v Dravski dolini Drava s pritoki od državne meje do HE Vuzenica. V ta namen je bilo pred štiridesetimi leti tudi ustanovljeno samostojno ribiško društvo, ker je bilo do takrat gospodar teh naših voda Ribarsko društvo Maribor. Korošci smo že takrat želeli biti gospodarji na svojem. Kot zanimivost naj povem, da so takrat morali ribiči obvezno organizirati odlove in je naša družina v treh letih odlovila in oddala družbenemu sektorju skoraj tri tone rib. Kot meso -za prehrano. ♦ Kdo so bili prvo odborniki in kako je bilo s kakovostjo vodotokov ob industrializaciji in urbanizaciji vseh treh dolin? Na ustanovnem občnem zbom so izvolili prvi upravi odbor, ki mu je predsedoval Ervin Kralj, člani pa so bili Lojze Slemenik, Ivan Rojnik, Ivan Bari, Janko Ornik vsak s svojo funkcijo, člani nadzornega odbora so bili Marjan Krevh, Franc Koželj, Jože Sodoben dom koroških ribičev v Dravogradu Pridobitve Mekinda, predsednik disciplinskega razsodišča je bil Ivo Flajs. Sicer pa se je v teh letih kakovost voda zaradi ekološko neobvladane urbanizacije ter zgostitve prebivalstva v dolinah vidno slabšala. Svoje so prispevala kemična sredstav v gopsodinjstvih, nerešeno odvajanje komunalnih in drugih odplak, in ribji živelj je bil vse bolj ogrožen. Do takrat so bile naše reke namreč pravi ribji raj. ♦ Kakšen je vaš odnos do ekoloških vprašanj? Neizprosen boj za gospodarsko arst, za delovna mesta, za blaginjo in napredek sploh, večkrat pa tudi prestižno ravnanje posameznikov silijo človeka v nerazumna dejanja, ki uničujejo naravo, podirajo naravna ravnovesja in negirajo naravne zakonitosti. Doslej je temu veliko botrovala tudi nevednost, nepoučenost, toda v tem ne more in ne sme biti več opravičila. Cena, posebej še za naslednje rodove, bo previsoka. Naša ribiška družina skuša po svojih močeh popravljati napake drugih, opozarjati, in če ne gre drugače, najhujše onesnaževalce tudi tožimo. Zagotovo je le eno, sami, brez širše ekološke osveščenosti, ne moremo narediti dovolj. ♦ Poleg skrbi za naravno ravnovesje tudi aktivno posegate v vodne biotope. Kako? Vsako leto skupščina sprejme gospodarski načrt družine, ki vključuje vzrejo in vlaganja v vodotoke. Tako smo v zadnjih devetih letih vložili v vode okoli 820 tisoč kosov zaroda in mladic. Imamo kataster rek in potokov, določene imamo vzrejne potoke. Vlagamo tudi ribe "pod trnek". ♦ Kako pa je kaj s članstvom v družini? Menda v zadnjih letih upada? Ob ustanovitvi leta 1954 je družina štela 96 članov, naslednje leto že 152. Leta 1964 je število doseglo 400, ob tridesetletnici 523 članov in 80 mladincev, danes šteje 465 članov in 65 mladincev. Osip članstva ni pripisati manjšemu interesu do ribolova, temveč je vzrok v težjih gospodarskih razmerah in s tem v zvezi brezposelnostjo, nizkimi plačami, pokojninami in podobno. ♦ Kaj pa športni ribolov? Tudi ta dejavnost sega z začetki v petdeseta leta. Mnogi pokali in priznanja krasijo prostore družine. Ob tem moram posebej omeniti vodjo tekmovalne komisije Mirka Pregiava in tekmovalca in vodjo ekipe Ludvika Kajnika in seveda vse tekmovalce naše Koroške ribiške družine, ki so predstavljali Koroško v širšem slovenskem prostoru. ♦ Ob letošnjem jubileju se vam uresničuje tudi dolgoletna želja po lastnih prostorih. Odpirate vrata novega ribiškega doma. Željo smo začeli uresničevati pred šestimi leti, ko nam je dravograjska občina odstopila parcelo za gradnjo. Januarja 1989 smo imenovali gradbeni odbor, čez dva meseca je skupščina sprejela sklep o pričetku gradnje. Velik finančni zalogaj smo rešili s složnostjo in požrtvovalnostjo mnogih članov, ki so obvezne delovne ure krepko presegli in jih sploh niso šteli... Gradnjo doma je vodil Jože Brezovnik, ki je bil izreden organizator in koordinator del. Dom odpiramo in dajemo svojemu namenu na dan slavnosti ob štiridesetletnici družine ob sočasnem praznovanju Dneva državnosti. Prepričani smo, da bo dom in okolica nam in Dravograjčanom v ponos, zanimiva pa tudi kot del dravograjskega turizma. ♦ In kako naprej? Menim, da smo doslej delali dobro, in da bodo naši uspehi vpisani v anale slovenskega sladkovodnega ribištva. Ob tem vsekakor ne morem mimo zaslug, ki jih ima za to Janko Dunaj, ki je 30 let vodil našo ribiško družino. Sicer pa polagam na dušo vsem - očuvajte, kar je bilo v 4o letih ustvarjenega! Edi Prošt ^ MIEI3X MERX TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE KOŠENJAK DRAVOGRAD ODDAJA V NAJEM POSLOVNE PROSTORE v 1. nadstropju objekta (restavracije Vič) na mednarodnem mejnem prehodu Vič pri Dravogradu. Prostori so namenjeni za pisarne (štirje prostori v izmeri: 11 m2, 24m2 , 26m2 in opremljena pisarna v izmeri 36m2). Vse informacije lahko dobite na upravi Turistično gostinskega podjetja KOŠENJAK DRAVOGRAD Meža 3, tel.: 0602 / 83 - 073 PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d. tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 _____ Predstavljamo vam ______________ Ing. ANDREJ ŠERTEL: PRA-PRA-PRA VNUK NAPOLEONOVEGA KONJENIKA V Št. Iliju pod Turjakom ne dokonča niti tretji razred osnovne šole, ko zakorakajo skozi Mislinjo nemški vojaki. Prve jeseni okupacije morajo vsi s strogo nemško šolo, nakar čez dve leti partizani poženejo nemške učitelje in požgejo šolo. Njegova generacija dočaka konec druge svetovne vojne pri štirinajstih letih in brez osnovne šole. '’J a šolo prestar, za zaposlili tev premlad, počaka doma do šestnajstega, ko se zaposli na mislinjski žagi. Po dveletnem služenju v jugoslovanski armadi ga hudo zresni dejstvo, da pri dvaindvajsetih nima v žepu niti enega razreda osnovne šole, kaj šele katerekoli druge. Pred komisijo opravi privatne izpite čez vseh osem razredov osnovne šole in še prvi letnik srednje gozdarske. Po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu na ljubljanski univerzi opravi redni študij in se leta 1964 kot diplomiran gozdarski inženir zaposli na gozdarskem obratu v Črni na Koroškem. Vodi in nadzira dela, ki so povezana z biologijo gozda, to je obnovo, nego in varstvo. Vživi se v kraj in med krajane. Z njimi preživlja njihove radosti in tegobe. Vprašanje ekologije postaja iz leta v leto, iz desetletja v desetletje resnejše. Vedno večji tisoči ton svinca in cinka iz topilnice v Žerjavu bruhajo vedno večje količine prahu in žveplovega dioksida. Gozdovi se suše in obolevajo kot nikjer v Sloveniji. Nastopajo vse večje težave z obnovo in nego gozdov in vedno večji stroški. Gozdovi obolevajo na vedno večjem območju, saj se topilniškim emisijam v dolini pridružijo še mnogo večje iz dimnika šoštanjske termoelektrarne. Zaradi takšnega stanja postavlja (razen nege) na prvo mesto nujnost povečanega varstva gozdov, saj so zaradi obolelosti mnogo bolj dovzetni za razne bolezni in gozdne škodljivce. Dobrih deset let pred upokojitvijo, ko vodi oddelek za gojenje in varstvo gozdov na celotnem območju gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, posveti skoraj več časa ekologiji kot tipičnemu gozdarskemu delu. Fotografira, piše po raznih časopisih in revijah ter s prepričljivimi diapozitivi predava o področni ekološki problematiki pri različnih združenjih, društvih, največkrat pa po osnovnih šolah. Spozna, da lahko pomaga naravi in ljudem le z vzgojo ekološko ozaveščenih ljudi. Ker je z ekološkimi vprašanji dolga leta v neposrednem stiku, se navduši nad osamosvojitvijo Slovenije, nad političnim pluralizmom v samostojni Sloveniji in se takoj vključi v stranko Zelenih. V tej stranki celo kandidira v državni zbor in pri prvih volitvah prispeva stranki lepo število glasov. Zdaj bomo v parlamentu, si misli, imeli bomo tudi politično moč in ne bomo več vsak za sebe in vsak na svojem koncu Slovenije osamljeni delovali. Kmalu uvidi, da Zeleni niso tisti po njegovi meri, da so bolj rdeči kot zeleni in da jim gre bolj za dobrine politikov kot pa za zeleno politiko. Pozneje se pri razcepu stranke to tudi izkaže. Ing. Andrej Šertel, prejemnik Z vso vnemo sodeluje pri snovanju prvih številk Viharnika pred petindvajsetimi leti, veliko zanj piše in fotografira. Tudi po njegovi zaslugi postane Viharnik priljubljeno mesečno branjo gozdarskega in kmečkega življa na podeželju. Skoraj trideset let pomaga drugim prizadevnim turističnim delavcem vleči voz zagnanega turističnega društva v Črni na Koroškem. Sodeluje na amaterskem odru, pomaga pri li- terarnih večerih in predstavitvah starih kmečkih del in običajev. Ni mu težko soorganizirati vsakoletne kmečke povorke ob koncu vsakega Koroškega turističnega tedna, ki bo kmalu že štirideseti. Takrat tovrstnih prireditev ni bilo še nikjer po Sloveniji. To mu je uspelo tudi zato, ker je dobro poznal in se tudi dobro razumel z vsemi kmeti v Mežiški dolini. Lepo je bilo plakete občine Slovenj Gradec delati in živeti med Črnjani, poreče, saj tam ljudje zamere sploh ne poznajo. Prijazni so in delavni in kadarkoli je potrebno "poteg|lej° skupaj". Dobesedno so to ljudje dobre volje. Občasno mu zaide korak na literarne poljane. To nagnjenje tiči v njemu že od mladih dni. Profesor Janko Glazer, ravnatelj študijske knjižnice v Mariboru, ga dopisno poučuje o osnovah poezije in leposlovja nasploh. Za vzpodbudo mu pred štiridesetimi leti v Novih obzorjih tudi kaj objavi. Nekaj strani bo z njegovimi pesmimi popisanih tudi v knjigi Darovanje, ki bo v začetku naslednjega leta izšla v založbi društva upokojencev Maribor. Zdaj živi v Slovenj Gradcu in ker je upokojen, pač za marsikaj, kar bi še rad postoril, nima časa - kot večina upokojencev. Dnevi mu minevajo med konjički, ki jih ne goji malo. Eden od teh je tudi kuhanje žganja najrazličnejših vrst, največkrat pa priteče iz njegovega kotla kakšna sorta, ki diši po gozdu: borovnica, malina, bezeg, jerebika, brinje, celo breza... Ker o tej vrsti bogu nedopadljivega početja ni nobene literature, jo napiše sam in Kmečki glas izda pred petimi leti njegovo Domače žganje, ki je hkrati prva slovenska knjiga o pripravi domačega žganja. Nejevoljen postane, ko sprevidi, da mu bo mnogo zamisli ostalo neopravljenih. Čas teče prehitro, idej pa je preveč in vse so za njega tako zanimive, da bi se jih moral čimprej lotiti. Lani in letos mu veliko časa jemlje delo z rodovnikom, ki ga zdaj zadovoljen končuje. Hodi izpisovat matične podatke, enkrat v arhivih Slovenije v Ljubljano, drugič v arhiv mariborske škofije, tretjič na občinski matični urad v Slovenj Gradcu. Vsepovsod mu prijazno strežejo z dve stoletji starimi knjigami, da iz njih izbrska podatke o pra - pra - pradedi-ju, ki se je kot osemni ajstlet-ni napoleonov konjenik iz Metza zaljubil v nekoliko let starejšo Mislinjčanko. Tako sta Jurij in Nežka kot pra-pra-pra pravzaprav odgovorna tudi za dejanja zgoraj opisanega. F. Jurač DRA VOGRAD: Program prireditev ob občinskem prazniku PETEk, 24.6.1994 ob 1 9 URH Prom en Ad ni koNCERT qodb na pOìaIa OjsTRÌcE ìn TrBonJ ob Dnevu dRŽAVNOSTi pREÓ CERkvijo SV. Vid A V DRAVOqRAdu SOBOTA, 25.6.1994 ob 3 URI: Športne iqRE obMEjNih občiN St.PauI, Lavam UNd, SIovenj' Gr Ad ec, DRAVOqRAd ob 14. URI: OdpRTjE Doma koROškib RibičEV ìn praznovanj'e 40. oBIetnìce KorosBe RibiškE dRUŽiNE Ob 16. URI: PRičETEk RibiškE Noči v DRAvoqRAdu,z VEliko vrtno veseIìco PRÌ RibiškEM doMU Ob 13. URI: ZAkljuČEk ŠpORTNib TEkMOVANj' ÌN podEpTEV poioìloV NA NOqOMETNEM STAdiONU PETEK, 1.7.1994 Ob 15. uri: Ob 17. UR!: ob 13. ur!: ob 1 9.ur1: Postavìtev oBeIežJa v spoMÌN na doqodkE osamosvojìtvene voj n e Ieta 1991 na MARÌboRski cestì, kjER je bik USPEŠNO ustavIJena sovražna ko lo n a, ìn v spoMÌN pAdlEMU sloVENskEMU VOJAku VÌNCENCU REpNÌku Prom en Adnì koNCERT qodbE na p'iBaIa ZB Šentjanž v počastitev praznUca občiNE SLAVNOSTNA SEJA občiNskE skupŠčiNE V CERkvi Sv. Vid A V DRAvoqRAdu TRAdicioNAlNA d ra voqRAj'skA pRÌREdÌTEv od SANKA DO SANKA - iqRAj'o ANSAMbli: Šato, Duo AIBatros idR. SOBOTA, 2.7.1994 ob 17 URI: KošARkARski turnìr KoROškib VETERANOV, VETERANOV MuRskE SoboTE ÌN ZavarovaInìce MarìBor ob 1 9. URI: PRičETEk DRAvoqRAj'skE Noči " iqRA ansamBeI Fantje treB doli n NEDEUA, 5.7.1994 ob 3 URI: PRičETEk Bazen skEqA streIJanja na qliNASTE qolobE na GoIarj'evem vrBu (LD Bukovji) GENERALNI POKROVITELJ PRAZNOVANJA Je Turìstìcno qosTÌNsko podjErjE KOŠENJAKDRAvoqRAd. CERTIFIKAT NI VEČ NEZNANKA PRCBANIVl družba za upravljanje iz Maribora ustanavlja pooblaščeno investicijsko družbo ZLATI DUKAT, s sedežem na Ravnah na Koroškem, Stara ulica 1, ki bo pričela z zbiranjem certifikatov predvidoma v začetku julija. 'VROČE BO" ZVOČNI EFEKT KOVANCEV, KI SE VSUJEJO IZ AVTOMATA NAJLEPŠE V ŽIVLJENJU SE ZAČNE Z ZAUPANJEM - PROBANKA - družba za upravljanje. Informacije na vseh vpisnih mestih in po telefonu 22 - 855 OB PRAZNIKU OBČINE DRAVOGRAD čestitam vsem našim občanom in jim želim prijetno praznovanje! Hkrati vas vse vabim, da se udeležite prireditev, ki jih organiziramo v počastitev našega praznika. Podpredsednik SO Dravograd fìttici* MEŽICA VČERAJ, DANES JUTRI Mesto Mežica je te dni praznovalo nekaj odmevnih jubilejev. Minilo je 840 let, odkar se je Mežica prvič pojavila v pisnih virih. Kot zanimivost velja dodati, da se je Ljubljana v pisnih virih pojavila le deset let poprej. Lani je minilo tudi prvo desetletje, odkarje Mežica postala mesto, temu na rob pa so v Mežici dodali še spomin na partizanski napad na Mežico, ki se je zgodil pred pol stoletja. Praznovanje pa je bilo tudi delovno: po zaslugi Štefana Lednika je Mežica dobila lepo monografijo in odmevno razstavo. Mežica včeraj... Štefan Lednik, "posebnež, razumnik, raziskovalec" (tako ga je v predgovoru k monografiji označil mag. Herman Rigelnik) je temu praznovanju vtisnil pečat z monografijo "Mežica 1994". Že podnaslov monografije oznanja njeno vsebino: gre za pregled podobe in preteklosti kraja ob tem okroglem jubileju. Štefan Lednik v tej knjigi z zgodovinskimi dejstvi dokazuje prvo poimenovanje tega kraja v pisnih virih. Navaja tudi različne teorije o izvoru imena Mežica, piše o upravni pripadnosti kraja, o mežiški cerkvi in fari, o poselitvi, prometnih povezavah in dogajanjih v Mežici v srednjem veku. Obširen del knjige je namenjen gospodarski dejavnosti, ki je vseskozi temeljila na svincu, fužinarstvu in - zanimivo premogovništu. Del mono- grafske predstavitve je namenjen razstavi in razvoju kraja po letu 1800, kjer Lednik namenja pozornost gibanju prebivalstva, rasti naselja Mežica, telekomunikacijam, gospodarstvu, šolstvu in drugemu. Zanimiv je tudi izbor znanih in zaslužnih ljudi, ki so delovali v tem kraju. Samo za primer: nemara so redki, ki vedo, da je v Mežici rojena mednarodno priznana flavtistka Irena Grafenauer (1957). ...Mežica danes Občina Ravne na Koroškem v zadnjih letih razvoju Mežice ni bila ravno naklonjena. To pa je imelo tudi svojo dobro plat, saj so zaradi mačehovskega odnosa občine pričeli v Mežici razmišljati drugače kot v nekaterih drugih okoljih. Dušan Krebel, predsednik skupščine KS Mežica, pravi, da je današnjemu vodstvu uspelo preseči mnogokje uveljavljeno Z A H U A L A Učenci in učiteljice 3. razredov osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem se prisrčno zahvaljujemo za finančno pomoč pri izvedbi poletne šole v naravi. Pomagali so nam: 1. Nagor Prevalje 2. SONK Ravne 3. Jamnica Prevalje 4. Optika Ravne 5. SM Metal Dravograd 6. ŽR Noži Ravne 7. Relax Muta 8. Merx Korotan Ravne 9. Zavarovalnica Maribor 10. Nama Slovenj Gradec Pošta Mežica nove občine. V nasprotnem primeru bi venčku jubilejev lahko dodali še četrtega: štiri desetleja, odkar je Mežica spet postala občina. Tudi za Mežico velja, da je bilo ljudstvo premalo seznanjeno z vsemi vidiki te odločitve. Če za koga, potem najbrž za Mežico velja, da ji slabše, kot ji je v skupni občini Ravne, gotovo ne bi bilo. Teritorialno bi Mežica bila najmanjša občina na današnjem prostoru ravenske občine, z relativno malo infrastrukturnih problemov, malo gozdnih cest in koncentriranim prebivalstvom. Z občinskim proračunom več kot 44 milijonov tolarjev pa bi se dalo narediti več kot danes. Vendar, tu ni pomoči, ljudje so se odločili po svoje in -življenje teče dalje. Mežico jutri čakajo nove stopnice v središču kraja, ki so pred skorajšnjim dokončanjem. Mežico jutri čaka dolgo pričakovan prizidek k osnovni šoli, čaka jo tudi ureditev stare Kariclove hiše, kjer je arhitekt Uroš Reiter že izdelal idejne načrte. Mežico jutri čaka obnovitev nekaterih starih hiš, del Celovške ceste bi radi ohranili kot znamenitost. Na obnovo čaka razpadajoči Orešnikov most in dotrajan parket v telovadnici... (mp) prakso zadnjih let, ko vsi govorijo o nemoči, gospodarskih težavah in iščejo krivce zunaj lastnega okolja. "Resda s skromnim denarjem ni mogoče delati velikih korakov, zastavili pa smo si lasten koncept razvoja kraja in mislim, da se rezultati že kažejo," pravi Krebel. Rezultate pa našteje predsednik sveta KS Mežica Stojan Gerdej: "V zadnjem času smo končali tržnico s štirimi objekti, kjer se sedaj ureja še okolica. Objekte smo oddali v najem in ko bo ta naložba povrnjena, bo najemnina pomemben izvirni del financiranja krajevne skupnosti. Na raz-bremenilniku vodovoda Šume je že pričela delovati mala hidroelektrarna z močjo 50 kilovatov in tudi na ta način bo krajevna skupnost bogatejša za izvirni dohodek." Če pa bi posegli še nekoliko v preteklost, bi lahko našteli še nekaj uspehov, mimo katerih ne moremo: Mežica ima novo sodobno poštno poslopje in digitalno telefonsko centralo, dobili so kabelsko televizijo itd. ...in Mežica jutri Tudi v Mežici je propadel referendum za ustanovitev PREPIH 11/94 - 11 Do Koroški KOROŠKI UTRIP LlttCVNA IZMENJAVA V likovni galeriji Antona Repnika na Muti je še vedno na ogled lepa razstava otroških likovnih del vrtca iz Pogorja. Tovrstna likovna izmenjava je deležna posebne pozornosti, saj je tudi za vzgojitelje zanimiva primeijava tistih temeljnih značilnosti otroške ustvaijalnosti. Tudi otroci si radi ogledajo, kaj zmorejo njihovi vrstniki v drugih krajih. Razstava je namreč lepo obiskana. ZAŠČITA AVTCMCDILA PRED EPAJC Dejstvo, da se v Sloveniji ukrade več kot 1000 avtomobilov letno, prisiljuje lastnike jeklenih konjičkov, še posebej tistih vrednejših, da temeljito zaščitijo svoja vozila pred krajo. Vse bolj popularen in učinkovit ukrep zaščite je IDENT1CAR SISTEM. Izvajalci sistema Identicar, med katerimi je po novem tudi Matjaž Gostenčnik iz Ozke ulice 4 v Slovenj Gradcu, s posebno tehniko nanesejo neizbrisljive številke na deset najvidnejših mest (prednje vetrobransko steklo, zadnje steklo, vsa bočna stekla in prednji žarometi vozila). Koristnik te vrste zaščite pride skupaj z vozilom v Identi-carovo banko podatkov, ki povezuje 20 držav iz vsega sveta, kar pomeni, da je njegov avto zaščiten pred krajo tudi v tujini, saj z banko podatkov povsod razpolaga tudi policija. icicron Y STISKI Za otroke in odrasle 0602 23 399, 23 004 sreda: 17 - 19h ponedeljek - petek: 12 - 13h Dnevi kulture« športa in zabave Po nekaj letih zatišja, ko se je vsebina nekdanjega "Zelenega programa" prenesla v Radije, bo Muta konec meseca poskušala obnoviti vsaj del nekdanje razgibanosti. Kar trije dnevi bodo namenjeni kulturi, športu, srečanjem med ljudmi in tudi zabavi. Tako bodo v petek, 24. junija nastopili harmonikarji ansambla Diaton, odprli bodo skupno likovno razstavo družine Repnik in pričeli nočni turnir v malem nogometu. V soboto bo osrednji praznik, povezan z Dnevom državnosti. Med drugimi bo doma spregovoril tudi poslanec dr. Vladimir Topler, nastopila bo domala vsa kulturna dejavnost kraja, od godbe, plesalcev, v gosteh bodo imeli pevce MePZ iz Vuzenice, dan pa bodo popestrili z otvoritvijo igrišča za tenis in končali s športom. Nedelja bo v znamenju glasbe, godb, kolesarji bodo vozili trim vožnjo v Lepo dolino - Bistriški jarek, šolski otroci pa pripravili zaključek šolskega leta. Ob vsem bodo poskrbeli tudi za zabavno gostinski del prireditve in upajo, da bo na Muti zaživel vsaj kanček nekdanje prijazne prireditve iz časov, ko so še pripravljali parade cvetja. K. V. BISERNA POROKA V ŠENTJANŽU Zakonca Ošlovnik, Ana (roj.1909) in Rudolf (roj.1906), sta praznovala 60 let skupnega življenja in se po običajih pustila že tretjič "zvezati" gospodu župniku. Še vedno sta čila in "za hece", kar jima uspeva vsled napornega in skromnega življenja. Med drugim sta ob jubileju dejala, naj človek ne bo nevoščljiv in naj slabe stvari na stran daje. Čestitamo. S.Š. Konjeniški turnir v Turiški vasi Konjeniški klub Slovenj Gradec je na hipodromu v Turiški vasi letos že devetič organiziral turnir v preskskovanju zaprek. Turnirja se je udeležilo 72 konjeniških klubov iz Slovenije. Pri preskakovanju zapreke 1,2 m je zmagala ter odnesla prvo in drugo mesto Maja Novak, pri preskakovanju zapreka 1,3 m pa je bil prvi Aleš Pevec, oba iz Konjeniškega kluba Velenje. (fj) SPREJEM ZA NAJBOLJŠE UCENCE Predsednik slovenjgraškega izvršnega sveta Janez Komljanec je letos že četrtič pripravil sprejem za najbolj uspešne osmošolce iz vseh osemletk v občini Slovenj Gradec. V Nami se jih je ob podelitvi priznanj zbralo kar 49, njihovi ravnatelji pa so naštevali dolge sezname uspehov, ki so jih dosegli na regijskih, republiških in drugih tekmovanjih na različnih interesnih področjih. Ker je ob njihovi razigranosti in mladosti poleg odličnega uspeha tudi vsestranska aktivnost in ustvarjalnost, so si zagotovo sami ustvarili dobro popotnico za nadaljnje šolanje. (fj) KOROŠKI UTRIP PRIZNANJE PCMAČEMP INOVATORJE Na sejmu Prezenta so bila podeljena tudi priznanja slovenske podjetniške inovacijske mreže. Med desetimi razstavnimi eksponati so priznanja prejeli štirje. Domačin Drago Rudi, ki sicer živi v Ljubljani, je prejel srebrno priznanje za elektronski sistem lifline ali klic v sili. Gre za poseben telefonski aparat, ki je namenjen ostarelim, invalidom in bolnim. Rudi je prejel še bronasto priznanje za javljalnik alarma v avtu ali mobilarm. RONČAN ŠTORI JSRI RRCŽCR Republiški andragoški center v Sloveniji uvaja študijske krožke kot obliko izobraževanja in druženja odraslih, kar je na Zahodu zelo razširjeno. V Mežiški dolini to dejavnost vzpodbuja podjetje ITD d.o.o. Na Ravnah se je pravkar končal študijski krožek, na katerem so govorili o varovalni prehrani. Na desetih srečanjih so udeleženke, devet jih je bilo pod vodstvom Marte Repanšek iz Črne, spoznavale zdravilne lastnosti žitaric, se naučile pripravljati kalčke in pripravljati različne jedi iz polnovredne moke. Udeleženke so ocenile, da so na desetih srečanjih izvedele precej koristnih stvari, ki jih bodo poskušale upoštevati. Veliko pa jim je pomenilo tudi druženje samo, čeprav se sprva med seboj niso poznale. NEC RRESNIČR Na predvečer dneva državnosti bo na Naravskih ledinah kulturno zabavna prireditev s kresom. Organizator Planinsko društvo Ravne jo je poimenoval noč kresničk. Tako 26. junija vabijo na prireditev pod Uršljo goro posameznike in organizirane skupine. Prireditev se pričenja ob 18. uri. KOROŠKI UTRIP KONCERT V CERKVI SV. VIDA Tudi v Dravogradu je tuin-tam kulturno občinstvo deležno kakšne dobre prireditve. V petek, 18. junija je v cerkvi Sv. Vida koncertiral ansambel Pro musica Tibicinia iz Maribora, ki ga vodi prof. Marjeta Urbanc. Na sporedu so bila dela glasbenikov 17. in 18. stoletja. Ob sopranistki Svetlani Čursini so sodelovali Marjeta Urbanc, Bojan Urbanc, Mirko Petrač, Simon Robinson in mlada flavtistka iz Radelj Mateja Kremljak. V odmoru je pel mešani pevski zbor iz Vuzenice. Maloštevilno občinstvo, je s ploskanjem kazalo navdušenje tudi ob nepravem času, kar sredi skladb. DELOŽACIJE V samskem domu ob Suhi na Ravnah so pred kratkim opravili kar sedem deložacij. Stanovanjsko podjetje se je za ta ukrep odločilo, ker stanovalci že dalj časa niso poravnali položnic. Zneski na položnicah segajo od 14 do 16 tisoč tolarjev, všteta pa je stanarina, ogrevanje, elektrika in čistilka. Dohodki nekaterih stanovalcev pa so celo nižji od te vsote. V glavnem gre za brezposelne, čakajoče na delo in upokojence. Stanovanjsko podjetje je prisilno izseljenim ponudilo nadomestno, po kakovosti precej slabše bivališče v samskem domu na Prevaljah. Napovedujejo še nove prisilne izselitve, vsaj še za tri stanovalce, če jim matična podjetja in Center za socialno delo ne bo pomagal premostiti finančnih težav. Ali se bliža čas ponovnih barakarskih naselij? Kitajski kuhar pritegnil Korošce Povečan obisk domačih gostov v restavraciji hotela Merx na Ravnah ob ponudbi kitajske kuhinje je prijetno presenetil direktorja lokala Mirka Bombeka, saj so posledice gospodarskega zastoja tudi na Koroškem občutne. A, kot kaže, novosti pritegnejo dovolj pozornosti, zato so se v nekdanji kavami odločili s potujočim kuharjem, 26 letnim Li Zhong Weiem, kije doma iz Shanghaja, podaljšati sodelovanje do nadaljnega. Interes za to je seveda obojestranski, saj so Lia Ravenčani sprejeli medse tudi v njegovem prostem času, ugaja pa mu tudi naše naravno okolje. T Evropo se je podal pred \l tremi leti. Pomudil se je pri Italijanih in Avstrijcih, v Sloveniji pa je že dve leti. Najprej je svojo delo opravljal v gostiščih in v hotelih v Prekmurju in na Štajerskem ter se ob tem učil slovenskega jezika ali, bolje rečeno, narečij. Najin pogovor je bil zato otežen, a sva se vseeno sporazumela, ob obilici slikovnega gradiva specialitet kitajske kuhinje. Te so prava paša za oči in kažejo ogromno vloženega dela in znanja. Ob njih se je sogovornik razgovoril in poudaril, da prehranjevanju posvečajo Kitajci veliko pozornost, saj radi jedo. Ob druženju uživajo ob hrani in ne zgolj ob pijači kot je pogost običaj pri Slovencih. Ob tem mi dovolite šaljivo opombo: Kako so Kitajci preimenovali Maribor. V Kjo-Jo-Šank. Kot značilnost prehranjevanja na Kitajskem je Li navedel, da običajno pripravljajo manjše količine raznovrstne hrane z različnimi okusi na enem krožniku. Izogibajo se maščobam, zaužijejo malo kalorij in veliko zelenjave, mnogo vrst mesa, kot dodatek pa so pomembne številne omake. Zanimiv primer je priprava ribje jedi, kjer iz ene vrste mesa naredijo kar pet po okusu, obliki in barvi različnih jedi, ki jih ponudijo na enem krožniku. Ob tem mu naša precejšna monotonost pri prehranjevanju ni ravno razumljiva. Ko je govoril o povezavi med prehrano, zdravjem in lepoto ljudi, je omenil tudi lep ten pri Kitajkah, ki ohranjajo mladostni videz tudi v poznih letih. To pripisuje prehranjevalnim navadam. Zanimivo je gospoda Lia opazovati v kuhinji, ko ustvarja. Svoje delo opravlja spretno in lahkotno, za kar je predpogoj dobra priprava dela. Morda ga bo kdo obiskal iz poklicne radovednosti? Z delom prične ob sedemnajsti uri. S.Š. Noč, ko se je odprlo nebo Nad Radljami, predvsem na območju Hudega kota, na Pohorju in na območju Remšnika na kozjaški strani je zadnje neurje naredilo po prvih ocenah najmanj 3,5 milijonov škode samo na cestah. Najbolj prizadeti pravijo, da je bilo to nekaj nenavadnega. Voda je drla po strugi, po slehernem jarku, lila je izpod neba in kar silila, in ponekod prav bruhala iz zemlje. Ko so ogroženi kritičnega jutra že klicali na pomoč, jim večina v dolini sploh ni verjela, da je lahko tako resno in hudo. Častna izjema so bili gasilci, ki se niso spraševali. Le prišli so in pomagali, kolikor se je sploh pomagati dalo. Ljudje so ščitili svoje hiše ob hudournikih, kakorkoli so vedeli in znali. Kaj prida pa se proti vodni stihiji ni dalo storiti. V enem primeru so zaradi resne nevarnosti izselili tudi družino, a se je na srečo po prenehanju deževja lahko ponovno vselila. Hinku Kremljaku je ob reševanju odneslo celo traktor, in to ne ravno lahkega. Čeprav so ljudje utrpeli precejšnje škode na hišah in poslopjih ob potokih, je vendarle največ škode na cestah in mostovih. Direktorica radeljskih komunalcev, ki gospodarijo tudi z delom poškodovanih cest, pravi, da že prve ocene kažejo, da bi za popravilo potrebovali vsaj tri in pol milijona tolarjev. Poleg tega so polne plazov in sprane tudi druge lokalne ali, kot jim rečemo, gozdne ceste. Že ponavadi so se ljudje kar sami lotili najnujnejših popravil, urejanja hiš in druge okolice. Žalostno pa je, so mi dejali v Hudem kotu, da še po dveh dneh nihče iz občinske hiše ni imel za potrebno, da bi vsaj prišel pogledati, kako jim je, kaj šele, da bi poslali vsaj kakšen kamion gramoza. Angelca Helbl, direktorica komunale, pa pravi, da so najnujnejše posege opravili, promet nekako poteka, potem pa bodo preudarilo v okviru možnosti in časa postorili vse, kar je v močeh firme, ki za takšne ujme in nesreče pač nima posebnega denarja. K.Valtl Leto neprekinjenega dela Te dni je minilo leto, odkar je pričel zopet samostojno oddajati lokalni program Kabelsko razdelilni sistem Muta - Vuzenica. Sistem se je programsko osnoval v okviru celotnega sistema takoj pa prekinitvi lokalnega programa Ca-TV v Radljah. Sicer pa bo kmalu imel že desetletne izkušnje, saj je pričel z skromnimi oddajami lokalnega pomena takoj, ko so bili potegnjeni kabli na območju Zgornje Mute in Gortine. Kasneje je v okviru Radia Radlje "dorasel" v kar solidno video ustanovo, ki pa, razen pri njenih neposrednih ustvarjalcih, ni našla pravega razumevanja v širšem informativnem sistemu. Škoda! Po krajšem zatišju so program postavili na noge zopet tam kot v pričetku, na Muti. Danes v poletni shemi oddajajo AV program ob torkih in nedeljah, reklamni in tekstovni program pa potekata vsakodnevno. Med počitnicami bo v dopoldanskem času več filmov za otroke in mladino, jeseni pa se bodo zopet vrnili na tri informativne oddaje tedensko. Kv TRGOVINA TomSičeva 51, Slovenj Gradec TORITVE Tel/Fax: (0602)43 924 Nudimo vam: - računalniško opremo po ugodnih cenah ■ programsko opremo za podjetja, organizacije In obrtnike: maloprodajo, veleprodajo, glavno knjigo, saldakonte, osnovna sredstva, osebne dohodke in specifično progransko opremo po želji stranke -Telefax In telefonske aparate -Telefonske centrale za podjetja In stanovanjske hiše N. Prt gotovinskem plačilu zgoraj omenjene opreme, vam s kuponom nudimo 6% popusta. KOROfKI UTRIP VUZENICA: V organizaciji turističnih delavcev, predvsem pa osnovne šole Vuzenica so (ob sofinanciranju občinskega IS - odbora za turizem) izdali eno lepših turističnih zlagank. Na 29. izjemnih barvnih fotografijah in lepih tekstih v slovenščini in nemščini so uspeli na prijeten način dostojno predstaviti pomembnejše kulturne, zgodovinske in gospodarske zanimivosti kraja in okolice. MUTA: Gasilci Mute, ki so v skladu z novim gasilskim zakonom že opravili lastninsko preoblikovanje, so ta čas dejavni predvsem na tehničnem in strokovnem izpopolnjevanju. Pripravili pa so tudi razpis za prvo srečanje in tekmovanje za gasilski pokal Mute. Pričakujejo odziv in udeležbo iz mnogih krajev Slovenije in tudi gasilskih kolegov iz sosednje Avstrije, saj imajo z vsemi sosednjimi društvi solidne stike in sodelovanje. ZOPET PINC: Takoj za tem, ko so v Vuzenici uspeli nekako obnoviti svojo kinodvorano (pričela se je bolj razgibana kulturna dejavnost), so poskrbeli še za obnovitev sistema za predvajanje filmov. Tako ima Vuzenica zopet svoje kinopredstave. Ljudje namreč spet prihajajo v kinodvorane. EIBISWALU: Na tradicionalnem pomladanskem sejmu v sosednjem Eibi-svvaldu je bil lepo opazen letošnji delež občine Radlje. Ra-deljčani so poskrbeli predvsem za gospodarsko in turistično promocijo občine in Koroške, prav posebej pa se je predstavila Brezcarinska prodajalna Emona -Obala Koper. Sosede je izjemno navdušil nastop godbe s Pernic, radeljski Dixilend, ansambel Generacija 69 in seveda Vinko Šimek kot moderator. Bilo je presenetljivo, so komentirali sosedje. PREPIH 1 1/94 - 15 POSLOVNA ENOTA ZA KOROŠKO, SLOVENJ GRADEC, POHORSKA CESTA 15 - avtobusna postaja tel.: 0602 41 591, 41 813, fax: 41 814 Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079 NUDIMO VAM: 1. NAJUGODNEJŠE POGOJE AVTOMOBILSKEGA KASKA BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO AVTOMOBILA 2. SKLEPANJE KMETIJEK1H ZAVAROVANJ V PAKETU Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in največjim številom zavarovancev na Koroškem ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI GUKO d.o.o. Čečovje 5 62390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 20 165; fax: 21 076 ■ SAKU RA, Japonska (šolski, pisarniški ter umetniški program) ■ CITIZEN, Japonska (vse vrste kalkulatorjev ter elektronskih dnevnikov) ■ LOGOS (pisala) ■ PRODAJA lesenih in plastičnih barvic, radirk ter pisalnih garnitur NAJ NAŠE GESLO mcč friSettuy y, vatni POSTANE TUDI VAŠE! TRGOVINA NA DEBELO Z ŽIVILI IN PREDMETI SPLOŠNE RABE Audi /rojim odjemalcem pe/tro ponudbo: > Yf£H YRJT PRCIIRfimBCnill IZDEIKOY > niKoiioinc m BREzniKoiioinc PIJAČE > Čilim PRAIAE PRAŠKE, GAIAATERIJO S U V < L TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41 -1 57, 41-267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 Dejavno/k opravljamo y Koro/ki regiji in izven. le priporočamo: v/em trgov/kim podjetjem, go/tin/kim podjetjem in družbenim prehronom Družabna kronika MEDVED STRAŠI Ko so v začetku maja prvič opazili sledi medveda v gornji Mežiški dolini, je bilo to kot atrakcija. Ko je prvič raztrgal ovco, je zadišalo po krvi, ko pa je pred tedni prestrašil deklico v Bistriškem jarku, je postajalo atrakcije konec. No, potem je odtrgal glavo še poitonskemu biku, malo natrgal konja in Korošci so nehali z veseljem hoditi na Peco. Postalo jih je strah... Danes krožijo o medvedu in njegovih hudobnih namenih že mnoge zgodbe. Od tistih lovskih, ko “sva se srečala iz oči v oči in je on...", do onih, ko vedo nekateri povedati, da je prišel hudi medved preganjat glavne igralce na slovenski aferaški sceni, in še bolj obskurnih, ki pravijo, da so si ga naročili Črnjani, ker ga rabijo, ker je oni v votlini sredi kraja že plešast... pa zdaj mora malo trgati okoli, da ga bo ustrezno ministrstvo dovolilo odstreliti. Kakorkoli že, medveda se bo po prihodnjem mesarjenju treba lotiti še kako drugače, ne le z novinarskimi peresi. Če je zmogel odtrgati poitonskemu biku pol glave, kaj bi zmogel šele... Domišljija je včasih že nadležna. Kot je nadležno, da lovci še niso izdali nobenega pa- metnega navodila, kaj pa res narediti, če pride medved k vam po borovnice, s katerimi ste pravkar napolnili vedro. Ali pa lovci računajo na to, da smo Korošci vsaj prvaki v tekih na pol-kratke in poidolge proge f ■N r GINfi PRESEN EČfi Znamenita organizatorka družabnih prireditev v hotelu Kompas Gina se je pred dnevi ponovno izkazala, saj je v mesto miru pripeljala znamenito dvojico izvajalcev seksualnih variacij, ki si upata tudi pred publiko iti do konca. Številni navdušenci zdaj čakajo na nova presenečenja. m se bati Javna tajna je, da direktor Koroškega Radia gospod Franjo Murko zapušča radio in se podaja v negotove managersko - agencijske vode. Res pa je, da se za Franja Murka ni bati, še posebej ne, če nam bo na Koroško večkrat na leto pripeljal podobne goste, kot je zgoraj na sliki. Družabna kronika DE L d V NOSI Oni dan smo videli direktorja podjetja Mant, kako je vihtel čopič, ko je barval ogrodje za novi senčni vrt, ki bo kmalu odprt pri hotelu Merx. Neuradno smo izvedeli, da je v svoj "veliki projekt" vložil veliko truda in napora, vključil pa je medna tudi osebje. Imenitno se je izkazal uvoženi kuhar, gospod Li Zhong Wei. Prav zanima nas, kaj ga je privedlo k temu junaškemu dejanju, zato pozivamo bralce časopisa Prepih, da nam pišejo čimbolj duhovite rešitve, ki jih bomo tudi objavili. r óbro sodelovanje Mežica in Sobro sodelujeta. Na mežiški proslavi je prepeval Črnjanski pevski zbor. Na večjih Crnjanskih prireditvah kot je bil sprejem za Mitjo Kunca - pa napoveduje Mežičanka Mirjam Lapanja. DOKTORJI ODHRJRJO Po izstopu dr. Umeka, dr. Pirnata in dr. Žagarjeve-Slane se postavlja vprašanje, koliko doktorjev je še ostalo v NDS (Narodni demokrati Slovenije). Posebno mesto bo gotovo pripadlo dr. Rudiju Čretniku s Prevalj. Fabriški plot Kot je znano, ne govorimo več o Železarni Ravne, ampak samo še o Slovenskih železarnah in lokaciji Ravne. Na prostoru nekdanje železarne Ravne je kup novih družb in fabriški plot je ostal samo še zato, da sedaj na njega obešajo mega panoje. Občina, mesto Ravne ali sama fabrika od njih zaenkrat še nimajo prav nič? f > Prevaljski praznik Na Prevaljah so za bodoči občinski praznik kanili oklicati dan, ko je Prevalje postalo samostojna občina. To se ni zgodilo in sedaj je resen predlog, da bi bil krajevni praznik tisti dan, ko se je Korotan Suvel uvrstil v prvo nogometno ligo. Kdor molči... Dravograjski podžupan Dušan Kudr-novsky se drži znanega reka: Kdor molči, desetim odgovori. Ker je nanj naslovilo odprto pismo okoli 250 občanov, mora biti ta molk še toliko bolj molčeč. Pa še drugi rek je Kudrnovskemu blizu: Molk je zlato. in prepihane čveke RAVENSKA KATICA )E BRANKICA ŽbodynegŽZ velikimi težavami in stroški bo Smeltu in Gradbenemu podjetju Slovenj Gradec uspelo dograditi Katico. Ravenska Bistra pa je ubrala povsem drugo pot - brez pretresov in dolgov se je na Čečovju hotel - kavarna spremenil v BRANKICO. Čestitamo! Titeja ni več V bifeju na avtobusni postaji v Mežici so gostje ročno sneli podobo maršala Tita, ki je visela na steni. Sedaj je na steni viden ustrezen bel flek in GP Peca ostaja dvoje: da celotni bife prebelijo ali pa namesto Titeja obesijo kakšno novo podobo kakšnega lokalnega mežiškega maršala. Dolgo, vročo polotjo RAVNATELJICA - MINERALOG Tudi letošnja valeta osmošolcev OŠ Koroških jeklarjev je bila zaključena s tradicionalnim slovesnim nagovorom ravnateljice. Ponovno pa se je izkazalo, da so za njo pomembni le odličnjaki, ki jih nagrajuje z besedami: "diamanti", "biserčki", "opali"..., pač v slogu dobrega poznavanja dragih kamnov. Starši poprečnih otrok seveda želijo, da gospa ravnateljica svoje znanje o mineralogiji do naslednje valete izpopolni še z manj dragimi kameninami, da tudi za njih najde ljubkovalna imena in primerjave. Brez panike Po Slovenj Gradcu se govori, da bi naj dali v najem hotel Pohorje. Brez panike, hotel Kompas bo še naprej odprt, predvsem njegovi kletni prostori. Bog je kaznoval Kdo bo plačal godbo? Prevaljska godba na pihala je bila v stalni pripravljenosti za svečano razglasitev rezultatov ob referendumu za nove občine. Prevaljčani so se odločili za skupno občino z Ravnami, godba ravno zato ni pihala in sedaj se sprašujejo, kdo bo plačal račun za stalno pripravljenost muzikantov. »/■ V Radljah ob Dravi pravijo: Ribničane, ki so se na referenjjdumu odločili za samostojno občino, je kaj J- Z VSEMI VRSTAMI KVALITETNIH BETONSKIH IZDELKOV ZA GRADNJO OBJEKTOV IN UREJANJE OKOLJA >- S CEMENTOM IN APNOM >►- SIPOREKS BLOKI >- MODULARNO OPEKO >- SCHIEDEL DIMNIKI >- BRAMAC IN DRUGE KRITINE >- VSE VRSTE IZOLACIJSKIH MATERIALOV >- VODOVODNE PIPE IN KERAMIKA >- IN DRUGI GRADBENI MATERIALI VAŠ NAKUP BO KVALITETEN, PO UGODNI CEN! IN Z MOŽNOSTJO OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. SE PRIPOROČAMO! TELEFON: 85-640, 85-642, 85-070 Piše: prof. Tone Sušnik Literarne skice s Fare Nekoč sem na pol v šali napol zares označil Faro za Montmartre Prevalj. Jasno, kakor Prevalje niso Pariz, tako tudi Fara ni pariški Montmartre. Nekaj je pa res: na Fari se je vedno nekaj literarnega dogajalo. Pravzaprav uradnega skoraj ničesar. Kaplani so bili agilni, zdaj so igrali Miklovo Zalo na prostem, pa Mutca Osojskega, Divjega lovca, Lurško pastirico... Na Fari je bil zlet Orlov, evharistični shod, politiziralo se je v fa-rovžu pa tudi tarokiralo... Pa Finžgar, Grafenauer, Einnspieler, Krek, Škof Jeglič... so se ustavljali na Fari, pretežno zaradi politike. Škof Jeglič je tu samo prenočeval na poti v Cmo, kamor je šel bir-movat leta 1921... Kdove kaj je zlagal stari brdeli Anej? Velikopoprej pa je kaplanova! Prešernov prijatelj, sam literat (o njem piše SBL), Anton Oliban (1824 v Moravčah - 1860 na Fari). Objavljal je v Novicah, Drobtinicah, Slovenski Bčeli. Prešeren mu je dal Poezije v jezikovno presojo. Slomšek je občudoval farne kaplane in njih požrtvovalnost (1837). Friderik Gornik, Ehletnerjeve hčere sin, se je na Fari rodil leta 1877, umri je na Dunaju leta 1944, je bil keramik in kipar. Literat Jože Zazula, begunec iz Primorske, si je našel svojo ženo nad Faro, Hvalijevo Trezo, in ji napisal venec sonetnih vencev z akrostihom, pred leti je umrla v Maribom pri sinu Cirilu, arhitektu. Mamin dom in Brinjeva gora sta ga pritegnila, da je načrtoval novo cerkev na Brinjevi gori - ostal je samo načrt. Begunka je bila tudi Mohotjeva družba, v začetku je upala na povratek v Celovec. Slednjič pa je čakala in iskala na ustvaijalnejše delovne pogoje. Leta 1927 se je preselila v Celje. Gospod Finžgar je prihajal sem urejat mohor-janske knjige in tu je začel izdajati Mladiko. Od "domačih" je dr. Razgledi HMANT M HOTE vm vas vaBi na dneve ‘KlVUJSVTE ‘K‘Ulti*d‘E jedi iz daljnega vzhoda ho za vas priprav jad kuhar LI Zhong ‘Wei iz Šanghaja. Zaradi vedrega zanimanja vodaCjšujei /(itajs^o /kuhinjo za nedoločen čas. ‘Kitajslte specialitete (28 izvirnih jedi) strežemo: ‘UsaJk. dan razen ponedeljka od 17. do 22. ure ob sobotah od 17. do 24. ure ob nedeljah od 12. do 21. ure @1) rfrtfs pb 2 «a to H KITAJSKA KUHINJA DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. Sušnik objavljal svoje literarne črtice. V Šteklovi bajti na Fari se je rodil svetovno znani koreograf in baletnik Milko Šparenblek (1928). Tudi korenine pisatelja in dramatika Miloša Mikelna so na Fari; oče je bil Miklnov Fric (Mirko), poslovodja Mohoijeve in z njo je šel v Celje, se tam poročil z Marijo Mihelčič, hčeijo celjskega župana in skladatelja Alojza Mihelčiča. Pevsko, kulturno in narodno, svobodoljubno zavest so izžarevali organistov! - Lampreti, zlasti Franci, skladatelj premnogih predfilmov Triglav filma (mimogrede: bil je drzen pilot našega letalstva v zadnjih mesecih leta 1945), in Lojzi. Druga žena Pankracija Lampreta je bila Miklnova Micka, sestra Frica. Mislec, literat, referent za kulturne stike krščanske kulturne zveze v Celovcu, tajnik svetovnega kongresa Vinko Ošlak (1947) je Brdeli sin, Farčan; in ko je bil še tule, je bila na Fari vrsta uglednih srečanj in obiskov: Kocbek, Rebula. Bilo pa je tudi stikanje 'VamostnikoV1, ki so mu montirali prisluškovalne naprave. Farski literati so se radi shajali: Ošlak, Juričan, Pečnik... Pečnik (1948, rojen sicer na Ravnah) in Juričan sta prefinjena literata, a skromna. Juiičanov dom je odprt za obiske in debate. o kulturi in politilo. Kulturno eleganco izžareva dom Šteklove Marije (1929); z bo-trovščino se je tesneje povezala z Miklni iz Celja. Ko je bil Polde Suhodolčan še živ, so pozno v noč presedeli znani slovenski literati: Smiljan Rozman, Kajetan Kovič, Alenka Glazer, Kristina Brenkova... Pravi pravcati literarni salon, in Marija je znala biti očarljiva gostiteljica. Živi med knjigami, slikami, rožami in čudovitimi skulpturami sedanjega moža Janka Dolenca. Vsekakor vseh teh sto let utriplje, zdaj bolj zdaj manj, kulturno življenje na Fari. Morda se Farčani tega niti ne zavedajo, vsekakor pa te lepe navade zavestno ne negujejo. Fara je bila dolga leta žarišče slovenske kulturne in politične rasti, poudaija, zavesti pa tudi slovenske gospodarske trdoživosti. Kulturno klimo so ustvarjali odlični župniki nekaj sto let že. Mnogi so imeli naslov Vicarius Generalis, bili direktorji in imeli naslove Theol. Baccalaureus For-matus. Bili so imenitni župniki: Rohrmeister, postal mestni župnik v Celovcu, Pillath, Codelli, dr. Muller, postal stolni prošt v Celovcu... Veliki podporniki dijaštva so bili. Na to klimo pre- mnogokrat pozabimo. TUS KO SI d. o. o. 62380 Slovenj Gradec, Stari trg b.š. Tel.: 0602/42-659 Fax: 0602/43-795 Telex: 33-450 PREPIH SERPA d.o.o. Koroška cesta 14 62390 Ravne na Koroškem Storitve, proizvodnja, trgovina TEL. /FAX. 0602-21-542 SERPA d.o.o. je servisno podjetje v mešani lasti Dejavnosti podjetja lahko na kratko predstavimo z naslednjim seznamom: • strojno vzdrževanje in izdelava rezervnih delov • montaža in vzdrževanje tovornih in osebnih dvigal, premičnih stopnic in transportnih trakov • proizvodnja izdelkov s področja strojništva • montaža in preizkušanje strojev in naprav v industriji, gradbeništvu in kmetijstvu • inženiring s področja strojništva • svetovanje pri uvajanju vzdrževalnih sistemov • generalna, srednja in sprotna popravila obdelovalnih strojev • montaža in popravilo hidravlične opreme • izdelava vseh vrst zvarjencev in obdelava strojnih delov kot so gredi, kolesa, zobniki, ohišja in drugo • izdelava kovaških izdelkov (sekači, prebijači in drugo ) • trgovina in zastopništvo Do sedaj smo opravljali storitve za naslednja podjetja: 4 Slovenske železarne ( Metal, Stroji, Noži, STO; Armature;...) 4 SLEMENŠEK Maijan, gradbena mehanizacija. Črna na Kor. 4IMONT, industrija kemične obdelave lesa, Dravograd 4 TRO, tovarna rezalnega orodja, Prevalje 4 TAB, tovarna akumulatorskih baterij, Mežica 4 KOPREM, proizvodno kovinsko podjetje, Prevalje 4 STROJ Radlje, tovarna industrijske opreme, Radlje ob Dravi 4 GLEDRING, izdelava gumi artiklov in opreme, Ljubljana 4 SIP, strojna industrija, Šempeter 4 NAUE - NTU, Slovenj Gradec Glavne odlike podjetja SERPA , zaradi katerih nam poslovni partneiji in naročniki zaupajo so: =*tradicija ^prilagodljivost =?strokovni pristop ANTENSKI SISTEMI PAČNIK Čečovje 5, Ravne na Kor., tel.: 0602/23-471, mobitel: 0609/619-074 NUDIMO VAM: ■' fr • :: T a-r.'?*" INDIVtOUAlNE SAT. SISTEME SAT. SISTEME ZA: 2,4,6,8 STRANK VSE VRSTE TV IN RADIJSKIH ANTEN OJAČEVALCE S PRIBOROM MONTAŽA VSEH VRST ANTEN IN OJAČEVALCEV /ELEKTRONSKA NASTAVI’ DOGRADITEV KANAIA 52 /TV VELENJI UGODNA PONUDBA AKUSTIKE BREZOBRESTNI KREDITI "umm /T\ Ri H ONDA (*£*) HYunnni SERVIS AVTO SERVIS FIŠER - AVTOMEHANIKA - AVTOKLEPARSTVO - AVTOLIČARSTVO - rtVODAJA VOZIL ITT REZ. DELOV 62000 MARIBOR. Cesta XIV. divizije 86 Tei.: (062) 510-625 mm radie alfa :mm PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. ladio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO PROPAGANDNA AGENCIJA Cankarjeva 1 Trg mladosti 6 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 63320 Velenje telefon (0602) 41 630 telefon: (063) 851 788 telefax (0602) 41 244 telefax: (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU lU.S Mhz t i-. Vsem delavcem organov za notranje zadeve v Koroški krajini čestitam ob dneva slovenske policije, 27. junija. Posebne čestitke veljajo veteranom združenja Sever ter policijskima postajama Dravograd in mejne policije Vič. Podpredsednik SO Dravograd Dašan Kudrnovsky Zgodovinska uvrstitev nogometašev Korotana Suvela v I. slovensko ligo DAN ZA KOROŠKI NOGOMET VELIK Zares, velik dan je bil to za koroški nogomet! Pred prvenstveno sezono 1993/94 si nihče, niti v sanjah, ni mogel zamisliti, da bodo Prevaljčani kdaj postali prvoligaši. Posebej ne potem, ko so se v sezoni 1992/93 komaj uspeli obdržati v II. slovenski ligi. Toda, zgodilo se je! V pičlih dveh letih je nogometašem Korotana, ob regionalizaciji lig, uspelo priti iz nižjih kategorij v I. slovensko ligo. Pred lanskim pričetkom prvenstva so si ob pomembnih okrepitvah, predvsem z Vidovičem in Cluhovičem, zastavili cilj, biti stabilen drugoligaš. Toda, že kmalu se je pokazalo, da so fantje sposobni še za kaj več. V jesenskem delu prvenstva so namreč z 22. točkami pristali na odličnem 2. mestu, takoj za Gajem Kočevje, takratnim Avtobumom in zaslutili so zgodovinsko priložnost. V zimski pavzi sta moštvo okrepila še Hrvata Roman Višek in Miroslav Kuljanac, to pa je še dodatno stabiliziralo enajsterico trenerja Toneta Tomažiča. Koroška športna javnost je to pomlad praktično živela za nogomet, kajti ponujala se je priložnost, ki jo je kazalo izkoristiti. Le štirje tekmeci so ostali med kandidati za I. ligo - Gaj Kočevje, Korotan Suvel, Gramatex Turnišče in Nafta iz Lendave. Nafta je prva odpadla, Kočevci pa so si dve koli pred koncem prvenstva že zagotovili mesto med prvoligaši. Tako je ostalo le še vprašanje, kdo bo drugi - Prevaljčani ali Turniščani? Napetost je rastla in igralci ter številni navijači so dočakali svoj trenutek v nedeljo, 12. junija, ko je bila na Prevaljah tekma zadnjega kola proti Nafti iz Lendave. Odločitev je morala pasti, ali bodo Marko, Zoki, Gvido, Samo, Miro, Čapi, Roman, Sami, Nuša (Plesec), Kanidža (Vidovič) ter ostali zmogli težko nalogo? Potrebno je bilo osvojiti le eno samcato točko! In tekma se je pričela! V prekrasnem ambientu, saj se je kljub dežju, ki ni prenehal padati, zbralo na štadionu in tudi okoli njega kar blizu 2500 gledalcev. In že je tu prva priložnost za domače moštvo. Samo Goričan bi v 6. minuti lahko "vprašal" gostujočega vratarja Limanija, v kateri kot njegovega gola naj strelja, toda žogo je poslal tik ob desni vratnici. Prva večja priložnost Korotana je splavala po vodi, žal. Toda bilo jih je v prvem polčasu še kar nekaj. V 16. minuti Vidovič odlično poda žogo Dobrevi, toda Sami je nenatančen. Čez 6 minut je znova na sceni plava desetica (Dobreva), sam se je znašel pred odličnim vratarjem Nafte, toda zadel le zunanji del mreže. V 27. minuti Vidovič izvaja prosti strel, Limani le s težavo odbija žogo v kot. Pobuda je bila v prvem delu igre vseskozi na strani nogometašev Korotana, toda "nišanske naprave" domačih napadalcev niso bile najbolj natančne. Tudi v nadaljevanju so imeli gostitelji več od igre, toda gostje so nekajkrat v protinapadih nevarno ogrozili vratarja Vravnika. Tako v 77. minuti, ko je Herceg močno in natančno izvedel prosti strel. Žoga je le za nekaj centimetrov zgrešila okvir Vravnikovih vrat. Marko si je oddahnil, z njim vred pa tudi njegovi soigralci in navijači, med katerimi so bili vsekakor najbolj "glasni" slovenjgraški Orli. Zadnje minute srečanja so se najbolj vlekle. "Zdržite še teh nekaj minut, fantje, ne smemo dobiti gola", je glasno vzpodbujal svoje nogometaše trener Tomažič. In niso ga dobili, tekma se je končala z rezultatom 0:0. Slavje se je pričelo. Plavi, plavi, Korotan, Korotan je od mevalo s tribune. Fantje trenerja Tomažiča niso podlegli velikemu pritisku, čeprav, roko na srce, sproščeno niso mogli igrati. Z znanjem in veliko borbenostjo so uspeli osvojiti potrebno točko. "Fešta" ob zgodovinski uvrstitvi Korotana v I. ligo, se je v prostorih kluba nato zavlekla do zgodnjih jutranjih ur. Upravičeno, kajti prevaljški nogometaši so dosegli fantastičen uspeh, ob katerem je klubu poslal čestitko tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik. Ivo Mlakar Novi prvoligaš NK KOROTAN SUVEL 6port Po tekmi na Prevaljah so povedali: VLADO PETRIČ - v.d. direktorja kluba: Uspeli smo, zelo smo srečni! Naredili smo korak, ki ga pred leti vsi sku- paj nismo pričakovali. Sedaj bomo morali še bolj zavihati rokave. Toda ne samo mi, skupina ljudi v klubu, temveč bo morala priskočiti na pomoč celotna Koroška. DRAGO KOS - podpredsednik kluba: Velik uspeh so danes dosegli naši igralci. Sedaj čaka tudi nas, ljudi, ki smo v upravi, veliko dela. Predvsem, da zagotovimo ustrezne materialne oz. finančne pogoje za čim bolj uspešen nastop v 1. ligi. Naredili bomo vse, kar bo v naših močeh. Trudili se bomo, da ta današnji uspeh ne bo izzvenel samo kot uspeh prevaljskega nogometa, ampak kot uspeh celotne Koroške. Poskušali bo- mo nekako motivirati gospodarstvo, da bi nam vendarle še bolj priskočilo v pomoč. TONE TOMAŽIČ - trener nogometašev Korotana Suvela: Naprotnik je bil izjemno močan. Igralci Nafte so se nekako zaprli in s hitrimi protinapadi poskušali ogroziti naš gol. Morda so gostje pričakovali, da bomo mi z vsemi silami napadali, toda nam je bil cilj, ne dobiti zadetka. Fantje so taktično zelo dobro odigrali srečanje, izpolnili so vse naloge, o katerih smo se pred tekmo dogovorili. Rad bi se zahvalil tudi našim zvestim navijačem, tudi oni so pridjali svoj delež k našemu triumfu. SAMO VIDOVIČ - kapetan moštva: Zagotovo je bila to ena mojih najtežjih tekem v karieri. Priložnost, ki se nam je ponudila, smo seveda morali izkoristiti. Zavedali smo se pomembnosti srečanja, zato nismo igrali preveč sproščeno. Cilj nam je bil osvojiti vsaj točko in uspelo nam je! Če bi ocenil celotno sezono, potem menim, da smo prav mi in Gaj Kočevje najmanj kakovostno nihali v igri in smo si oboji zaslužili mesto med prvoligaši. To je vsekakor fantastičen uspeh neke generacije igralcev, ki se je izvrstno razumela. KOROŠKI ŠPORTNI POBERKI Piše Ivo Mlakar ATLETI KAK RAVNE NASTOPILI V ZAGREBU Na mednarodnem atletskem mitingu za Hanžekovičev memorial v Zagrebu so atleti KAK Ravne dosegli naslednje uvrstitve: 800 m - 6. Luka Leit-inger, 9. Mojca Leitinger, 1500 m - 10. Gorazd Podržavnik. Mladinci - 1000 m - 2. Marko Kobovc, 6. Peter Rapac, 8. Marko Klemenc in 11. Mitja Blagotinšek. Kobovc je od 21. do 24. junija nastopil v mladinski reprezentanci Slovenije na tekmovanju Alpe - Adria v Burghausnu v Nemčiji in sicer v teku na 400 m in v štafeti 4 x 100 m. Vodja naše reprezentance je bil trener KAK Ravne Zdravko Kotnik. NAŠI TEKAČI V AVSTRIJI Tradicionalni mestni tek v Celovcu dobiva vse večje mednarodne razsežnosti. Letošnjega, 15-tega po vrsti, se je udeležilo kar okoli 1500 tekačev in tekačic, med njimi tudi skupina Korošcev s te strani državne meje. Drugi mesti sta si v svojih kategorijah pritekla Tomaž Robač s Prevalj in Hedvika Blatnik iz Mežice, tretji je bil Vili Blatnik, četrti pa Janez Janžekovič, oba iz Mežice. Naslednji dan se je skupina naših tekačev rekreativcev preizkusila še v gorskem teku, dolgem 10,5 km na Magdalen-sko goro pri Gospe Sveti na Avstrijskem Koroškem. Tokrat sta se izkazala najstarejša v naši "ekspediciji", Ravenčan Alojz Gologranc in Slovenj-gradčanka Kazimira Lužnik, ki sta bila najboljša v kategoriji veteranov. Ostali so dosegli naslednje uvrstitve: od 30 do 35 let: 2. Drago Laznik Ravne, V značilnem slogu. 6. Samo Gros Slovenj Gradec, od 40 do 45 let: 3. Oto Gumilar Prevalje, od 50 do 55 let: 5. Vili Blatnik Mežica, 6. Jože Lesjak Radlje. PERUŠ PRUAK KOROŠKE Na Ravnah je potekalo prvo koroško člansko prvenstvo v aktivnem šahu, ki sta ga skupaj organizirala ŠK Slovenj Gradec in ŠK Fužinar. Med 21 šahisti je zmagal Ravenčan Danilo Peruš pred Jožetom Kertom in Vladom Turičnikom (vsi Fužinar), četrti je bil Branko Špalir (Slovenj Gradec), peti Marko Vrečič (Fužinar), itd. IRANCI SUET0U-NI PRUAKI, SLOVENIJA SEDMA V nemškem mestu Bottropu je od 5. do 12. junija potekalo letošnje svetovno prvenstvo invalidov v sedeči odbojki. Nastopilo je 8 državnih reprezentanc, vsi razen Egipta in Iraka, so se na prvenstvo uv-stile po predhodnjih kvalifikacijah. Našo izbrano vrsto so pretežno zastopali odbojkarji 1ŠD Samorastnika, saj so v njej igrali Ravenčani Davorin Kragel-nik, Vlado Homan, Tomo Podgoršek in Peter Ozmec. Trener slovenske reprezentance je bil Ravenčan Adi Umaut. Naši so najprej igrali v izjemno težki skupini, kjer so osvojili četrto oz. zadnje mesto. Najprej so jih premagali večkratni evropski prvaki Nizozemci s 3:1, kasneje pa še svetovni in olimpijski prvaki Iranci in lanski viceprvaki Evrope Finci, oboji s 3:0. V obeh tekmah za uvrstitev od 5. - 8. mesta so naši izgubili proti Norveški in Nemčiji s 3:0, nato pa v tekmi za 7. mesto dobili srečanje s Švedi s 3:0. Svetovni prvaki so tako znova postali odbojkarji invalidi iz Irana, dmgi so bili Norvežani, tretji Nizozemci, četrti Finci, itd. Naši reprezentantje so bili zadovoljni z uvrstitvijo na 7. mesto v tako močni mednarodni konkurenci. Slovenija bo prihodnje leto tudi organizator evropskega prvenstva v sedeči odbojki. àport PLAUALCl FUŽ(-NARJA U ITALIJI IN NA REKI Na mitingu v Italijanski Modeni so med plavalci in plavalkami iz petih držav nastopili tudi fližinaijevi tekmovalci. Najbolj sta se izkazala Borut Dežman, ki je zmagal med mladinci na 100 m prsno in Tanja Merzdovnik, ki je osvojila 1. mesto med deklicami v disciplini 100 m prsno. Poleg obeh omenjenih plavalcev so odlične uvrstitve dosegli še - 2. mesto: Matjaž Čepelnik med kadeti ter Marko Šuler (dvakrat), Špela Fras in Lidija Breznikar med dečki in deklicami. V veliki finale, med osem najboljših, so se v svojih kategorijah uvrstili še Miha Tisovnik, Goran Brvar in Anja Srebotnik. Plavalnega mitinga “Primoije 94" na Reki se je udeležilo 177 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi tudi 9 plavalcev Fužinaija. Lep uspeh je dosegla Tanja Kumprej, ki je osvojila dva prva mesta v kategoriji deklic. Zmagala je v disciplinah 50 m prsno in 50 m hrbtno. Maja Majerič je bila peta v prsnem slogu, Uroš Praznik pa sedmi med dečki na 50 m delfin. NAŠI KARATEISTI NA EP U NEMČIJI Kar štirje tekmovalci iz tra-dicional karate kluba Ravne (Roman in Bojan Breznik ter Ivan Mravljak in Rafko Moril) so branili barve slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v Passau v Nemčiji. Najvidnejši uspeh sta v okviru reprezentance dosegla Ravenčan Roman Breznik in Celjan Sašo Škraber, ki sta osvojila 5. mesto v disciplini ENBU. Ostali karateisti ravenskega kluba so osvojili v disciplini kata ekipno 11. mesto. Vsi štirje Ravenčani so si priborili vstopnice za nastop na sedmem svetovnem prvenstvu, ki bo jeseni v Trevisu v Italiji. . RK PREVENT V PRESTOPNEM ROKU Razen Tomaža Kleča so slovenjgraški rokometaši že lep čas brez obveznosti v klubu. Tomaž Kleč je na evropskem rokometnem prvenstvu na Portugalskem dal svoj delež pri osvojitvi 10. meta, ki slovensko reprezentanco vodi na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Islandiji. Seveda moramo na tem mestu omeniti še dva Slovenjgradčana, Aleša Levca in Tetteya Banfra, ki sta prav tako igrala v dresu z državnim grbom v konkurenci najboljših evropskih moštev. Toda vrnimo se k Preventu. Reprezentant Kleč, ki je bil v Iv minuli sezoni trener in igralec, bo po vsej verjetnosti še nadaljeval igralsko kariero. Težko je napovedati, ali bo tudi v prihodnji sezoni imel dvojno vlogo, saj so pogovori o tem v teku. Ob izidu te številke Prepiha bo prestopni rok za rokometaše ravno končan, ob pisanju tega članka pa je v taboru Preventa aktualen odhod Igorja Doberška in Sebastijana Oblaka, ki v drugem delu prvenstva praktično ni igral, v dmgoligaški klub Radeče papir, v Slovenj Gradec pa naj bi prišla vsaj ena okrepitev, skoraj zagotovo pa bo to izkušeni igralec iz Srbije. Natančno bomo lahko o tem pisali v naslednji številki. Prestop Janija Kontreca k Preventu, ki je bil prav tako izredno aktualen, ni realiziran. Kontrec je namreč dobil ugodnejšo ponudbo iz Celovca in tako ostaja na avstrijski prvoligaški sceni. Velja pa še omeniti, da bo Rokometni klub Prevent prejel občinsko nagrado za SVOJE USPEHE. Spomnimo se zadnjih: četrtfinale evropskega pokala mest, finale pokala Slovenije, sodelovanje v končnici državnega prvenstva. ROK TAMŠE J [ravenski gasilci prvaki Slovenije! Na letošnjih 12. po vrsti športnih igrah slovenskih gasilcev je izjemno lep uspeh dosegla poklicna gasilska enota z Raven na Koroškem. Med 15 ekipami, ki so se pomerile v malem nogometu, v kegljanju in v gasilski disciplini, so Ravenčani že tretjič zapored zmagali v specialni gasilski disciplini ter tako osvojili pokal v trajno last. Na letošnjem državnem prvenstvu, ki je bilo 11. junija v Novi Gorici, so bili v nogometu najboljši Lendavčani, v kegljanju pa Jeseničani. I.M. Iv v ■ ■ ■ > NAVEZA PROSENJAK ZAZE DELUJE Koroška športna plezalca Sašo Prosenjak (Alpinistični klub Slovenj Gradec) in Zala Žaže (AO Ravne) sta bila v minulih dveh mesecih precej aktivna v slovenskih plezališčih in v deželi severnih sosedov. Prosenjak je v Ospu preplezal Poročno noč (ocena 7b+/c oz. IXyiX), v Završnici pri Jesenicah Kiklop (7b+/c OZ.1X-/1X), v Libojah pa Katarzo (7b+/c oz.lX-/IX), Kraftwerk (7b+ oz.IX-), Črnobeli blues (7c oz. IX) in opravil še šest vzponov v smereh z oceno 7b(VIII+/lX-). Žažetova je bila v Iv — plezališču Osp uspešna v smeri Kurčji rog, ki je ocenjen s 6c oz. Vlil-. V avstrijskem plezalnem centru Kugelstein sta Prosenjak in Žažetova v navezi uspešno splezala smer Girandolen z oceno 6a+(VII-), visoko 150 metrov, za katero sta potrebovala eno uro. S smerjo Ostvvand z oceno 6b + (VII + )Ao, ki je prav tako visoka 150 metrov, pa sta opravila po dveh urah plezanja. R.T. TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o. Otiški vrh 53 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234 Fax: 0602/85-279 PONUDBA TEDNA: v trgovini TARA na Mariborski cesti v Dravogradu: CELOTEN IZBOR ŽENSKIH HLAČNIH NOGAUIC PO 10% NIŽJIH CENAH partnersko podjetje carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 44 131 fax: 0602 41 631 \ \ \ V v A 3. DRŽAVNO PRVENSTVO/ MOTOKNIH riLOTOV / SLOVENJ GRADEC/ 25.-26. JUNIJ? 1994 / 5. DRŽAVNO PRVENSTVO MOTORNIH PILOTOV SLOVENJ GRADEC, 25.^26. JUNIJ 1 994 PROGRAM: □ SOBOTA, 25.6/94 OB 10H OTVORITEV TEKMOVANJA □ NEDELJA, 26.6/94 OB 1 5H MključEk TEkiviovANjA In pod eIìtev prìznanJ Glosirana črna kronika "nogometni" zopi/nik Kot že nekajkrat rečeno: policijski zapisniki so eden izmed najbolj zanesljivih kazalcev ali napovedovalcev posameznih letnih časov. Temu se niso izneverili niti tokrat. Prihaja poletje, ki s seboj prinaša tudi nevihte in neurja. In v policijskih zapisnikih minulega štirinajstdnevnega obdobja smo že našli nekaj tega. Tako je na primer 16. 6. neureje z bliskanjem v okolici Dravograda povzročilo začetni požar na notranji električni omarici hiše M.Š. na Kozjem vrhu. Strela je namreč udarila v električni drog blizu omenjene hiše. Precejšnjo gmotno škodo pa je zlasti v občinah Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi naredilo hudo neurje 12. junija. Posebej se je "izkazal" hudourniški potok Vuhreščica, ki je med drugim odnesel celo traktor, zalitih pa je bilo precej hiš, popljavljenih je bilo nekaj cest, sprožili so se plazovi, itd. o Striček medved Druga značilnost minulega obdobja pa je medvedomanija, če lahko tako rečem. Težko bi sicer rekli, koliko pravih rjavih medvedov (ne zgolj takšnih, ki jim je tako le ime), je tačas na Koroškem. Vendar glede na to, kje naj bi jih vse videli ali srečali, bi le težko verjeli, da gre le za eno kosmato mrcino. Najbolj zanesljivi sledovi so za njim ostali v Koprivni, kjer je po mnenju lovcev in veterinarjev -samo medved lahko ubil kar 450 kilogramov težkega vola. Kosmatinca naj bi bila videla in mu komaj ušla tudi neka učenka z osnovne šole na Muti, ki se je pred njim skrila v stari mlin. Videla naj bi ga -tako piše tudi v polcijskem zapisniku - na oddaljenosti okoli 40 metrov. In konec koncev: prav tistega večera, ko sem na UNZ Slovenj Gradec zbiral gradivo za tale moj prispevek, so na OKC sprejeli obvestilo, da so ljudje blizu Bukovja pri Dravogradu videli medveda. Seveda zaradi vsega tega še ni treba opustiti izlete in sprehode v koroških gozdovih ter nabiranje gozdnih sadežev v njih. A previdnost je vedno na mestu in pripravljen je treba biti na vse. Tudi na bližnje srečanje tretje vrste z medvedom. Zanje tudi na Koroškem še vedno velja tisto značilno reklo: "Zaščiten je kot kočevski medved..." o Nožomet Policijske kronike so običajno suhoparen zapis ali zapisnik o nekem dogodku. Nanizana so dejstva in to je tudi vse. Pa vendar včasih tudi hladen zapisovalec (policist) ne more mimo svojega nagnjenja. Zanese ga, bi lahko rekli. To velja tudi za eno izmed poročil o nogometu, ki je prav zdaj v središču našega dogajanja. Dne 12. junija so policisti -tako je zapisano v zapisniku -na Prevaljah opravljali varovanje nogometne tekme Korotan Suvel - Nafta Lendava. Po njihovih ugotovitvah si je tekmo ogledalo kakih 2500 gledalcev, izgredov pa ni bilo. Za policijski zapisnik in poročilo bi to seveda moralo zadostovati. Pa vendar je tudi policist človek in - tisti, ki je poročilo napisal, svojega veselja očitno ni mogel skriti. V nadaljevanju poročila je namreč dobesedno napisano: "Ob neodločenem izidu pa NK Korotan Suvel prehaja v prvo slovensko ligo... Ob tem lahko le zapišem: nogometaši Korotan Suvela, ostanite v prvi ligi. Policisti so z vami!" Poletje se napoveduje tudi z vlomi posebne vrste. Lahko bi jim rekli "sprehajalsko oskrbovanje ali hrana iz bifeja". Neznani storilec je tako od 14. do 15. junija vlomil v bife na Ivarčkem jezeru in odnesel različne slaščice (čokolade in drugo) ter cigarete, v skupni vrednosti okoli 15.000 tolarjev. Policija mora zdaj ugotoviti le še, ali se je "vlomilni turist" z dodatno močjo in energijo opremil med potjo na Uršljo ali z nje. o Goljufi Kaznivo dejanje goljufije je na Koroškem zelo razširjeno. Tako je tič te sorte najbrž tudi I.Z. iz Dravograda, ki je utemeljeno osumljen tega kaznivega dejanja. Že 28. marca naj bi bil namreč v trgovini Print v Dravogradu kupil varilni aparat ter se dogovoril za obročno odplačevanje. Vendar pa je doslej plačal le 5000 tolarjev in ostal dolžan 26.630 tolarjev. Neuradno smo izvedeli, da se I.Z. pri kadiji namerava zagovarjati, da aparat, ki ga je kupil, ne dela dobro in da mu z njim nikakor ni uspelo "zvariti skupaj vseh dolgov". Na A. Sch., slovenskega državljana iz Nemčije, bo treba v prihodnje kar budno paziti. Kaj lahko gre namreč za predhodnico nemških raketnih enot. Omenjeni bojevnik je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja povzročitve splošne navarnosti. 21. maja je namreč okoli 20,20 v Slovenj Gradcu izstrelil raketo in povzročil požar na balkonu D.G. Škode je bilo za okoli 15.000 tolarjev. "Upam, da se poslej ne bo sleherni nemški turist najavljal z raketami, saj bi bila potem škoda lahko večja od dobička, ki ga letos pričakujemo od gostinstva in turizma. Vsaj v mojem lokalu, ki ima velbane stropove," komentira to dejanje moj prijatelj Miran, znani ravenski "bifedžija". o Nočni zbiralec V noči na 11. junija je bil v nekaterih krajih na Koroškem na delu tako imenovani "nočni zbiralec avtodelov". V Slovenj Gradcu in Radljah ob Dravi je s treh avtomobilov izginilo ne- kaj delov, od prednjih žarometov do okrasnih obročev na kolesih. Tudi to dejanje spada v tako imenovano kategorijo samopostrežnic. Mnogi namreč še vedno ne razumejo, da samopostrežnica pomeni trgovski lokal in ne možnosti, da si kar sam kjerkoli postrežeš s čimerkoli. V to kategorijo bržkone sodi tudi dejanje N.N. (resnično moško ime in priimek - op. pisca) in M.N. s Prevalj, ki sta - kot nekakšna Bony in Clide -utemeljeno osumljena kaznivega dajanja tatvine. 3. in 4. junija naj bi bila namreč s polic Osnovne šole Franja Goloba Prevalje odtujila 5 cvetličnih korit z rožami. Slišali smo, da so učenci to njuno dejanje bojda komentirali takole: Bolje bi bilo, če bi bila zdaj, tik pred koncem šolskegta leta, raje odtujila redovalnice kot rože. Mi bi od tega imeli zagotovo več koristi. Ljubitelj rož je tudi NN, ki je 5. junija izpred ribarnice in ribje restavracije Orada v Mežici ukradel oleander in palmo. No, tu bo policija imela lažje delo. Poiskati mora le "opico pod palmo" - in že bo imela storilca. Svoj video studio pa si bo, kot kaže, omislil NN iz Dravograda. Prvi, najbistvenejši del si namreč - spet na samopostrežni način - že nabavil. Iz trgovine Katja je odnesel videokamero in lastnika V.C. oškodoval kar za 176,976 tolarjev. Trgovec nezaželjenega kupca prosi, da mu prinese vsaj kakšno posneto kaseto, da bo lahko uredil izposojo videokaset. Neketeri se upokojijo, drugi pa gredo k upokojencem, bi lahko rekli za tole resnično cvetko iz črne kronike. NN je namreč v noči od 3. na 4. junij - zunaj odpiralnega časa - obiskal prostore Društva upokojencev Slovenj Gradec. Med obiskom si je sposodil kar precej hrane in pijače ter cigarete BOSS. Vsega v vrednosti okoli 30.000 sit. Če je neznani storilec upokojenec, bi v prostore lahko prišel v uradnih urah, če je brezpo-selnež, bi bilo bolje, da bi vlomil v Zavod za zaposlovanje in "ukradel" kakšno službo, če pa je zaposlen, pa dovolj krade Glosirana črna kronika (časa) že tako ali tako na delovnem mestu in bi upokojence lahko pustil pri miru! ° Neprevidnost Naj sklenem spet bolj resno. 11. junija so se na Koroškem pripetile kar tri prometne nesreče, ki opozarjajo, da so na cestah še vedno neprevidni mladi prometni udeleženci. V vseh treh nesrečah so bili namreč udeleženi mladi kolesarji ali motoristi, ki so se huje poškodovali. Torej pamet v roke: glava ni žoga! T.l. ' Nepravilna stran Nepravilna stran in smer vožnje sta na Koroškem med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč, ki se vrhu vsega običajno končajo z zelo hudimi posledicami: veliko gmotno škodo in hudimi poškodbami ali celo s smrtjo. Na sliki iz arhiva Postaje prometne policije Slovenj Gradec so lepo vidne posledice takšne nesreče, ki naj bo v opozorilo in jo objavljamo predvsem kot preventivo. Nesreča se je pripetila 2. junija ob 16,35 na magistralni cesti zunaj naselja Straža, v njej pa so bile tri osebe hudo poškodovane. Tudi gmotna škoda je bila zelo velika. Foto: Arhiv UNZ Odpeli smo p^odcvjolkAo 2 živili, TRGOVSKI C<£A)T<£R RčSčGA, s^edi ,/VGžice. □ DOBRA ZALOŽENOST □ PESTRA PONUDBA □ MODERNA SAMOPOSTREŽBA VABI^SAJI! JOŽE-SILVA KREUH tOLVAjŠ BREG 1 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694 V akciji Bramac za lepšo Slovenijo bomo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. julija 1994, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. •BRAMAC* Vse za streho. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! lili __________Planinski kotiček______ PESTRO U JULIJU Program izletov planinskih društev Koroške regije v mesecu juliju. Planinško društvo Izlet Datum Informacije PD - Črna Obir Ni datuma Blaž Piko PD Mežica Storžič 2 julij ga. Milka, PD-Mežica Mangart Ni datuma ga. Milka, PD-Mežica Pohod na Peco Ni datuma ga. Milka, PD-Mežica PD-Prevalje Grossglockner-prvi ledenik 9.julij Triglav-dvodnevni izlet 23/24. julij Ivan Komprej Špik 30.julij Ivan Komprej PD-Ravne Špik-Hude policein Matajur Ni datuma Jože Žunec Po feratah V. Ponča in Montaž Po Slovenski Transverzali Ni datuma Edo Štrucl od Maribora do Slov. Gradca 2/3. julij Sonja Mihev PD-Dravograd Luubelj-Zelkenica-Stol 16. julij Ludvik Pušnik PD-Fecro Špik (Prisojnik) Po Slovenski transverzali 30. julij Ludvik Pušnik Primorski del Ni datuma Jože Senica Logarska dolina - Ojstrica Ni datuma Jože Senica PD - Slov. Gradec Marmolada (Dolomiti) Ni datuma Ivan Hartman Montaž Ni datuma Ivan Hartman PD-Mislinja Rodica-Črna prst-Vogel Ni datuma Bojan Šinko Boninjsko hribovje Ni datuma Bojan Šinko PD-Vuzenica Tri Cine (Dolomiti) Ni datuma Bogomir Mrakič Potepanje po Julijcih Ni datuma Branko Bricman PD-Radlje Ljubelj-Stol-Žirovnica Ni datuma Rudi Ambrož PD Ožbalt/Kapla Pohod na Olševo 2. julij Glasenčnik Igor Pohod v Kamniške alpe Po Slovenski planinski poti 14/15/16. julij Igor Glasenčnik PD Ribnica Od Nanosa do morja s kopanjem Po Slovenski planinski poti 29/30/31. julij Igor Glasenčnik na Pohorju od Ankarana do Nanosa Ni datuma Božo Kotnik Telefon 38-038 35-378 35-378 35-378 31-479 22- 329 23- 320 22-232 83-016 83-016 41-765 41-765 44-126 44-126 55-789 55-789 64-110 64-480 71-853 60-016 60-016 60-016 68-194 Meddruštveni odbor PD koroške regije, zanj Ivan Cigale Dom slovenskih gasilcev na Travni gori, prijetna planinska postojanka. Foto: Krist! Vaiti Pisma, odmevi Odgovor Vladu Obrezi TRABERK - PRIDOBITEV Zfì DRAVOGRAD V prejšnji številki Prepiha je bila objavljena izjava Dravograjčana Vlada Obreze, enega od podpisnikov liste 288 krajanov, ki so na tak način izrazili svoj protest zoper gradnjo bencinske črpalke v sklopu načrtovanega Centra Traberk v Dravogradu. Pisec sporoča svoj odstop s te liste, češ da ne dovoli, da bi se z njegovim podpisom manipuliralo, pri tem pa ne pove, kako in na kakšen način naj bi bila taka manipulacija storjena. Kot eden od podpisnikov javnih pisem, naslovljenih tako na občinske oblasti kakor na Ministrstvo za okolje in prostor, moram njegove očitke zavrniti, tako njemu kot drugim podpisnikom in širši javnosti pa sporočiti naslednje: Vsi, ki so (smo) podpisali omenjeno listo, so (smo) se podpisovali zoper gradnjo bencinske črpalke blizu dravograjske cerkve in ne zoper gradnjo centra Traberk. V ta namen je bil vsak od listov, na katere so (smo) se podpisovali občani, opremljen z glavo s protestnim besedilom, tako da ne more nihče, prav tako tudi ne Vlado Obreza, danes trditi, da ne ve, kaj je podpisal. Vsi drugi pa, ki smo se v javnosti v zvezi s tem problemom dodatno izpostavili, smo se podpisovali s svojimi imeni, ne pa z imeni podpisnikov. Lista podpisnikov pa je bila priložena našim protestnim pismom, ki smo jih poslali občinskim organom in že omenjenemu Ministrstvu za okolje in prostor. Le-to je na našo vlogo tudi reagiralo in od dravograjskega občinskega upravnega organa zahtevalo celoten spis v zvezi z izdajo dovoljenj za gradnjo na omenjenem območju. V svojem zadnjem dopisu z dne 9.6.94, prejetem šele 15.6.94 in v vednost poslanem tudi na moj naslov, pa dravograjski listi 288 podpisnikov sporoča, da zoper postopek v zvezi z gradnjo Centra Traberk nima pripomb, da pa ugotavlja, da je za izgradnjo lokacijskega dovoljenja za gradnjo bencinske črpalke pristojno Ministrstvo za okolje in prostor. Torej gradnje bencinske črpalke ne bo mogoče kar enostavno podtakniti Centru, kakor je nameraval storiti investitor in zoper kar smo mi vsi protestirali. Nadalje pa nam v svojem pismu Ministrstvo sporoča še naslednje: "V kolikor bo investitor vložil zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja, bo o možnosti in dopustnosti gradnje odločalo ministrstvo v postopku, v katerega bodo vključene vse prizadete stranke". Toliko torej v vednost vsem, ki so zaradi različnih pritiskov podvomili v smiselnost naše akcije, v kateri smo izrazili svoje nestrinjanje z načinom GTP Košenjak in občinskih oblasti, ki so v Center Traberk skušali vtihotapiti tudi bencinsko črpalko (o tem je javno govoril direktor GTP Košenjak Vrtič za mariborski Večer, črpalka pa je narisana celo na vseh njegovih reklamah za Center in opremljena z napisom ÒAMTC). S podpisi Dravograjčanov na omenjeni listi ni nihče manipuliral, Vlada Obrezo pa bomo na njegovo željo seveda črtali z nje. Srečko Mlačnik Dravograd Bili smo podpisniki "SEZNAMA podpisnikov proti gradnji benzin-skega servisa na Koroški cesti (Špicfeld) med cerkvijo in pekarno. Podpiramo sklep občinske skupščine, ki je dne 17.6.1993 zavrnila predlog za gradnjo ben-zinske črpalke na zemlji prve kategorije v centru Dravograda in ob katoliški cerkvi". Od takrat, ko so posamezniki ter podpise zbirali , smo ugotovili, da smo bili z njihove strani grobo izkoriščeni in izrabljeni kot orodje za dosego njihovih lastnih interesov. Predvsem pou-daijamo, da smo se podpisali pod prej navedeni tekst in ne pod tekste, ki so jih potem objavljali v sredstvih javnega obveščanja. V njih grdo žalijo posameznike in zaničujeo projekt Traberg, kar pa ni bil namen našega podpisa. Še več. Zbiratelji podpisov so namerno izkrivljali resnico, češ, da nameravajo zgraditi bencinski servis ob cedevi, da bo onesnaževal okolje, predstavljal tarčo pri bombnih napadih, da je zemljišče kmetijsko in najprimernejše za kmetijsko dejavnost, da se želijo z gradnjo nekateri osebno okoristiti itd. itd. Podpisnike so iskali po domovih, podjetjih, gostilnah, podpisali so se skoraj vsi delavci črpalk in skladišča Petrola v Dravogradu.... Sklicevali so se na "zavrnitev predloga gradnje benzinskega servisa", ki naj bi ga izglasovala SO Dravograd. Sedaj vemo, da to ni res, saj se je sklep glasil: "Gradnjo bencinskega servisa v Dravogradu skupščina pogojuje s postopki, ki so potrebni za odločanje o lokaciji, o čemer pa skupščina ni mogla izreči dokončnega stališča. Predlagatelj naj predlog podrobneje utemelji". Prav tako sedaj vemo, da je zemljišče v vseh planskih dokumentih opredeljeno kot stavbno zemljišče, da je bilo za gradnjo hotela, trgovskega kompleksa in avtobusnega terminala ter parkirišča že leta 1982 izdano dovoljenje. Iz prospekta, ki ga je pripravil investitor, smo lahko razbrali, da predstavlja predvidena gradnja resnično veliko pridobitev za Dravograd, saj poleg novih delovnih mest dobimo urejeno in varno križišče, veliko parkirišč in urejenih zelenic in bencinski servis, kjer nam najbrž ne bo treba toliko čakati kot daigod. Želeli bi, da investitor svoj program podrobno predstavi tudi daigim, ki jih zanima in prepičani smo, da jim bo všeč. Tiste pa, ki so nas kot sopodpisnike proti gradnji projekta Traberg izkoristili za svoje interese in se sklicevali na krščanstvo in "uboštvo" vrtičkarjev, posameznike zmerjali za neumne, za šankrokeije, pajdaše in Al Capone-jovo bando, sprašujemo, kaj so pa že sami naredili dobrega za druge ali za Dravograd?! Po katerih soglasjih in pogojih ter (ne)dovoljenjih so zase zgradili, kakršnekoli že, kreacije? Investitorju pa želimo, da bi mu predvideni projelet uspel, kot so mu uspeli že številni v Dravogradu. PREJŠNJI PODPISNIKI SEZNAMA PROTI GRADNJI: Slev. ime in priimek naslov 1 podpis A VivCc hA/L/&0ZSV4 XA t L (-Oh TcviG ù v*» U l-kSlžiV c . u ti AaJ) > st 2-^ 4 dicij XL, UoisAa 9 .s c /tol ( Zanimivosti JI PREBIVALEC MANJŠEGA KRAjA V VELEBTfSKEM KANALU KRIŽ S KRISTUSOM IME KOREOGRAFA OTRINA GRENKA ZDRAVILNA RASTUNA KRAJ OB IDRIJO VINKO OŠLAK ELA PERDO DANILO LOKAR RT V JUGOVZHODNI ŠPANIJI ZDRUŽITEV, SPOJITEV MAHNE kiti;, KITICE PISEC PROZNEGA DELA, PISATEU VESOIJSKA LETALA MESTO NA NAŠI OBALI IME IGRALKE ZUPANČIČ ŠVICARSKI DRAMATIK, ARNOLD ZORAN PREDIN PIS-VTELJ MIKLOVE Z. PRITOK BAU LAŠKEGA JEZEREA RAŽEN| NAJSLABŠA SOLSKA OCENA UOLO ZA USTNICE. ŠMINKA EDVARD KOCBEK PISATE1J FLEMING > KRIŽANKO SESTAflL F. NOVAK ▼ NASLOV STAREJŠEGA SLOVENSKEGA FILMA POUCA), OROŽNIK ANTIČNO IMF. OTOKA VISA KONCE fSTRAQJSKO TABORIŠČE TERME PRI PADOVI KAROLj ACS PREŠERNOVA BALADA AFRIŠKA REKA VNEMA ZAGON, ZANOS. POLET POLOTOK NA A1JASKI OBROK, DELEŽ SLAVNOSTNO LITURGIČNO OBLAQLO PREDEL OB MORJU. RIVIERA, OBREŽJE NADLEŽNA ŽUŽELKA PROSJAK ČEBULJA PAŠA ORIL SLEMNIK BIKOV GLAS DESNI PRITOK KOLURARE NOVI TESTAMENT LEPOTNA RASTUNA PERUNIKA MESTO BUZO ULMA V NEMČIJI ZGORNJI DOM PARLAMEN- TA PODOMA-ČENO TUJE ŽENSKO IME RANKO NOVAK SKRAJNI KONEC POLOTOKA MESTO OB JEZERU MAGGIORE DESNI PRITOK VOLGE PRP.PIH -- ZANIMALO VAS 80 - KOROŠKI MEDVEDI Tačas so na Koroškem nadvse aktualne razprave in modrovanja okrog medvedov, ki naj bi se klatili v predelu Pece in tudi Mute oziroma Bistriškega jarka. Ker od 19. stoletja dalje na Koroškem medvedi ne prebivajo več, je obisk medveda, ki je z vladno uredbo sedaj tudi zaščiten, vendarle velik dogodek. Po nekaterih podatkih sta na našem koncu dva medveda, nekateri celo trdijo, da so trije. Največjo škodo je gotovo povzročil pred dnevi v Koprivni, kjer predvidevajo, da je bil medved tisti, ki je raztrgal okoli 450 kilogramov težko govedo. Sicer pa je Črna na Koroškem poznana tudi po rjavem medvedu, ki domuje v votlini sredi kraja. Tega medveda sta na Mlinarskem v Bistri 17. oktobra 1961 ustrelila brata Tone in Jože Osojnik. Mimogrede, črnjanski medved je že precej dotrajan in Črnjani si za svojo votlino želijo novega medveda. Zadnjega medveda v koroški regiji pa je 24. novembra 1988 ustrelil Tone Rogina iz Podgorja pri Slovenj Gradcu. V lovskem revirju Razbor je naletel na okoli 250 kilogramov težko mrcino, ki je sedaj na ogled za Roginovi gostilni. Lovci so medvedu sledili več let, gibal pa se je med Savinjsko dolino in Pohorjem. SVETUJE MIRO PIRTOVŠEK Že pozabljene jedi NADEVANA POSTRV Postrv očistimo (ne prerežemo po celem trebuhu), nasolimo. Med tem ko se riba razsoli, pripravimo žemljev “pešamelj'1 (na dveh žlicah masla ocvremo dve žlici drobno sesekljane čebule, pridamo dve žlici sesekljanega petršilja in eno naribano in v vodi namočeno in ožeto žemljo ter pet žlic sladke smetane - kuhamo tako dolgo, da dobimo gladko maso). Ohlajenemu "pešamelju" dodamo dva rumenjaka in nekoliko zrezanega ribjega mesa (lahko tudi tunina v konzervi), sol in poper. S tako pripravljenim nadevom nadevamo postrv, jo zašijemo in spečemo v pečici. Med pečenjem jo polivamo z raztopljenim maslom in limoninim sokom. Nadevan ocvrt Piščanec Piščanca razrežemo na štiri dele, odstranimo kosti in nasolimo. Med razsoljevanjem piščanca pripravimo žemljev "pešamelj" (kot zgoraj). Hladnemu primešamo sesekljana jetra, grah, limonino lupinico, majaron, timjan in sol. Vsakemu kosu piščanca privzdignemo kožico in nadevamo s tako pripravljenim nadevom, zašpilimo z zobotrebcem, povaljamo v moki, jajcu in drobtinah ter ocvremo. zavarovalnica triglav d.d. POSLOVNA ENOTA KOROŠKA 62380 Slovenj Gradec. Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842, fax: 41-840 PREDSTAVNIŠTVA: Radlje ob Dravi, Mariborska 8 Tel.: 0602/73-024, fax: 73-026 Ravne na Koroškem, Trg svobode 12 Tel.: 0602/23-658, fax: 23-769 RENTNO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV ENA OD REDKIH ZANESLJIVIH STVARI V ŽIVLJENJU PROMING IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA 62360 Radlje, Partizanska 35, Tel./fax: 0602/71-034 ^------—________________J NAGROBNI SPOMENIKI NUDIMO VAM: □ že gotove nagrobnike O izdelava po vaši želji D kratki roki izdelave □ kovinske črke, vaze in svetilke SE PRIPOROČAMO TRGO VSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC je pripravila za svoje kupce SLOVENJ GRADEC VELIKO NAGRADNO - PRODAJNO AKCI JO, s katero bo med srečneže razdelila 100 nagrad v skupni vrednosti preko 750.000 SIT. Akcija bo potekala do 20. avgusta 1994, ko bo javno žrebanje kuponov. Vsak kupec bo namreč na vseh blagajnah trgovskega podjetja ŽILA pri nakupu v vrednosti 2.000,00 SIT prejel nagradni kupon. In Še NeIšAJ' o NACjRAdAh: sedežna garnitura LARA barvni televizor PHILIPS peč za centralno EMO gorsko kolo keramične garniture smuči ELAN trije sodi piva po 50 I pršut radio kasetnik ženske pletene jope in vse do 100. nagrade bodo še košarice živil in pijač Obiščite prodajalne TP ŽILA v Slovenj Gradcu, Šmartnem in Mislinji, gotovo boste zadovoljni! ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRU “PneMMiac-^eAtauMcija XOTZCSXA VZ&VA <£*.*. Otii/U mi 25