Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
11. ko^.
V LJUBLJANI, DNE 19. DECEMBRA 1929.
Letnik I.
Vsebina:
Pismo Njegovega Veličanstva kralja, ki se tiče Sokola kraljevine Jugoslavije.
35. Zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije.
36. Pravilnik o banovi pravici do stanovanja, kurjave tn razsvetljave in o pravici banovega pomočnika do stanovanja.
37. Pravilnik o praksi poiitičnoupravnih pripravnikov in o opravljanju političnoupravnega strokovnega izpita.
38. Pravilnik o upravljanju in uporabljanju denarja iz veterinarskega fonda pri ministrstvu za poljedelstvo.
39. Izprt memba drugega odstavka člena 2. pravil o državni razredni loteriji.
40. Navodila glede analize svinčenih tub, ki se uvažajo za zobne paste.
41. Odločba obče seje državnega sveta.
Razne objave iz »Službenih Novin*.
Pismo Njegovega Veličanstva kralja, ki se tiče Sokola kraljevine Jugoslavije.
Njegovo Veličanstvo kralj je poslal predsedniku ministrskega sveta, ministru za notranje posle, divizijskemu generalu, gospodu Petru R. Zivkoviču, pismo te-le vsebine:
Gospod predsednik!
Odobravajoč Vaš lepi zamisel, da združite zaradi telesnega in moralnega vzgajanja vse zdrave sile Mojega dragega naroda v eno viteško organizacijo: Sokol kraljevine Jugoslavije, usvajam s posebno zadovoljnostjo Vaš predlog, da načeluj Sokolu kraljevine Jugoslavije vselej prestolonaslednik kraljevine, ter Vas pooblaščam, da vstavite zato v zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije potrebno zakonsko odredbo.
V Beogradu, dne 4. decembra 1929.
Aleksander s. r.
Zakoni in kraljevske uredbe.
35.
Mi
Aleksander1 I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za prosveto in Našega ministra za vojsko
in mornarnico po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije.*
§ L
Za telesno in moralno vzgojo državljanov se ustanavlja viteška organizacija z imenom: Sokol kraljevine Jugoslavije.
§ 2.
Član Sokola kraljevine Jugoslavije postane lahko vsak dorasli in neoporečni državljan kraljevine.
§3.
Razen pravih članov lahko pripadata Sokolu kraljevine Jugoslavije sokolska deca in sokolski naraščaj;.
§ 4.
Sokolske edinice so: sokolska društva, sokolske župe in sokolska zveza.
Sokolsko društvo je osnovna krajevna organizacija, ki vodi neposredno vzgojo vseh sokolskih pripadnikov v svojem območju.
Sokolska župa je višja sokolska zajednica, ki združuje več sokolskih društev.
Sokolska zvčza je najvišja sokolska zajednica, ki združuje vse sokolske župe kraljevine Jugoslavije. Sedež sokolske zveze je v Beogradu.
Sokolsko društvo vodi društvena uprava, ki je sestavljena iz starejšine društva, njegovega namestnika, predsednika prosvetnega odseka, načelnika in načelnice, 5 do 10 članov in njih namestnikov in 3 do 5 računskih preglednikov in njih namestnikov!
Sokolsko župo vodi župna uprava, ki jo sestavljena iz starejšine, njegovega namestnika, predsednika prosvetnega odbora, načelnika in načelnice, tajnika, blagajnika, 5 do 10 članov in njih namestnikov, 5 preglednikov in njih namestnikov.
Zvezo vodi zvezna uprava, ki je sestavljena iz starejšine, 5 podstarcjšin, od katerih zastopa sta-rejšino najstarejši po vrstnem redu imenovanja, 'z načelnika, načelnice, vsakega s tremi namestniki, predsednika prosvetnega odbora, 15 do 35 članov in 7 do 11 njih namestnikov, iz 5 do 7 preglednikov in njih namestnikov. Starejšima zveze je prestolonaslednik kraljevino Jugoslavije.
§ <>•
Zvezno upravo imenujeta in razrešujeta minister za prosveto in minister za vojsko in mornarnico v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta; župno upravo imenuje in razrešuje zvezna uprava; društveno upravo imenuje in razrešuje župna uprava.
§ 7.
Zvezni starejšina in zvezna uprava vodita celokupno delovanje- Sokola kraljevine Jugoslavije in predstavljata celokupno sokolstvo.
Posvetovalni organi zvezne uprave za proučevanje in reševanje načelnih vprašanj .so: glavna skupščina, odbor župnih delegatov in odbor župnih načelnikov. Njih sestav in delovanje se odredita s statutom (§ 11.).
§ 8.
Sredstva za vzdrževanje sokolskih društev, sokolskih žup in sokolsko zvezo sestoje iz članskih vlogov, dobrodelnih prispevkov, volil in zadužbin, podpor banovin in države.
§ 9-
v Sokolu ikraljevine Jugoslavije lahko pripadajo učenci vseh narodnih, meščanskih, srednjih šol, učiteljišč in strokovnih šol.
§ io.
Minister za promet se pooblašča, predpisati s posebno uredbo vozne olajšave za člane Sokola kraljevine Jugoslavijo po državnih železnicah, na državnih ladjah in ostalih državnih prevoznih sredstvih za zlete, skupščine in ostala potovanja v poslih Sokola kraljevine Jugoslavije.
Prav tako se pooblašča minister za vojsko in mornarnico, predpisati s posebno uredbo olajšave glede obveznosti službe v kadru za člane Sokola kraljevine Jugoslavije.
Natančnejše odredbe o organizaciji in poslovanju Sokola kraljevine Jugoslavije predpišeta s Statutom minister za prosveto in minister za vojsko in mornarnico v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.
§ 12.
Dosedanja društva za telesno in moralno vzgojo: Jugoslovenski Sokol, Hrvatski iSokol, Orel in Srbski Sokol, kolikor bi se v, treh tednih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, ne ujedinila in ne vstopila v Sokola kraljevine Jugoslavije, se ukinejo.
§ 13.
Uredbo za likvidacijo teli društev predpišeta minister za prosveto in minister za vojsko in mornarnico v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.
§ 14.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč. ko se razglasi v »Službenih Novinah*.
Takrat prestanejo veljati vsi predpisi zakonov, uredb in naredb, ki nasprotujejo temu zakonu.
Našemu ministru za prosveto in Našemu ministru za vojsko in mornarnico priporočamo, naj razglasita ta zakon, vsem Našim ministrom., naj skrbo za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beograd u, dne 5. decembra 1929.
Aleksander s. r.
Minister za prosveto:	Predsednik
Bož. Maksimovič	s. r.	ministrskega sveta,
minister
Minister	za	I10tranje posle,
za vojsko in mornarnico, častni adjutant
častni adjutant	Njegovega	Veličanstva
Njegovega Veličanstva	°	kralja>
kralja,	divizijski general:
armijski general:
„ „	Peter Živkovič s. r,
Stev. S. Hadžič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
Uredbe osrednje vlade.
36.
Na podstavi člena 105. zakona o notranji upravi in §§ 18. in 19. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja predpisujem
Pravilnik o banovi pravici do stanovanja, kurjave in razsvetljave in o pravici banovega pomočnika do stanovanja.*
Stanovanje v naravi, ki pripada banom po členu H Ki. zakona o notranji upravi in po § 18. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, banovim pomočnikom pa po § 1!). zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, mora ustrc szati položaju njegovega uživalca ter mu omogočevati tudi opravljanje reprezentativnih dolžnosti, ki »o zvezane s tam položajem. Obseg potrebe je zavisen tako od krajevnih stanovanšlkih razmer kakor tudi od obsega teli dolžnosti. Praviloma mora imeti banovo stanovanje sedem do osem sob, stanovanje banovega pomočnika pa pet do šest sob in potrebne pritekline.
O sporih glede tega. ali jo stanovanje zadosti prostorno in ali je vobče prikladno, odloča minister za notranje posle.
§ 2.
Pravica do stanovanja v naravi se pridobi z dnem postavitve. Prejšnji uživalec stanovanja mora prepustiti eno polovico stanovanja novemu uživalcu na njegovo zahtevo takoj, drugo polovico pa v prihodnjih petnajstih dneh.
§ 3.**
Ce prikladnega stanovanja v naravi ni, ima ban pravico do odškodnine, katere višino določi v vsakem konkretnem primeru z odlokom minister za notranje posle, banov pomočnik pa do stanarine po § lt)., drugem odstavku, zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja.
Odškodnina in stanarina se izplačujeta iz banovinskega proračuna.
Pravice do odškodnine, odnosno do stanarine, nima ban, odnosno banov pomočnik, ki iz kakršnihkoli razlogov odkloni uživanje stanovanja v naravi, če se ugotovi po pristojni poti, da je stanovanje prikladno.
§ 4.
Za opremo reprezentativnih oddelkov banskega stanovanja se vzamejo iz županijskih inventarjev potrebne stvari; kolikor pa nedostajajo, se nabavijo iz banovinskega proračuna po odobritvi ministra za notranje posle.
§ 5-
Ban ima pravico do drv po dejanskem potrošku, največ pa v zimskih mesecih do devet m3 in v po-letuih mesecih do dveh m3 ha mesec.
Namesto drv ali dela drv se sme dajati tudi premog v količini, ki se ujema s kupno vrednostjo teh drv.
* «SLužbeno Novino kraljevine Jugoslavije* z dne (>. decembra 192!)., št. 287/CXVII.
** Ta paragraf je priobčen po popravku v »Službenih Kovinah kraljevine Jugoslavije* z dne 10. decembra 1929., št. 290/CXX.
Do razsvetljave v naravi ima pravico po dejanskem potrošku.
Zimski meseci so meseci od oktobra do marca, poletni meseci pa od aprila do septembra.
Kurjava in razsvetljava se izplačujeta iz banovinskega proračuna.
§ 6.
Pravica do kurjave in razsvetljavo se pridobi z dnem vselitve v stanovanje.
§ 7.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko st; razglasi v »Službenih Novinah*.
V Beogradu, dne 2.decembra 1929.;
III. br. 56.552.
predsednik ministrskega sveta, minister za notranjo posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general;
Živkovič Peter s. r.
37.
Na podstavi člena 98. zakona o notranji upravi predpisujem ta-le
Pravilnik o praksi političnoupravnih pripravnikov in o opravljanju političnoupravnega strokovnega izpita.*
§ i.
Političnoupravhi pripravniki se morajo tako zaposlovati v službi, da jim da doba pripravništva čim več prilike, spoznati dotične zakone in vsestransko občo upravno službo. Pripravljalna praksa mora služiti tudi za korenito spoznavanje obsežnega upravnega gradiva, za strokovno izpopolnjevanje in za praktično proučevanje aktualnih problemov političnega, socialnega in ekonomskega pomena.
§ 2,
Pripravnik mora biti praviloma najmanj pol leta zaposlen pri banski upravi, potom pa eno leto pri sreskem načelstvu.
§ 3.
Izobražanju pripravnikov mora posvetiti starejšimi posebno pozornost. Zato mora »motreno uvajati pripravnike v praktično službo, spremljati s trajnim nadziranjem njih poslovanje, jih voditi tako, da jim zbudi zanimanje za vse važne pojave javnega, zlasti gospodarskega življenja, ter jih navajati, da spoznavajo z bistrim opazovanjem takih pojavov njih vzroke in posledice.
Zaradi sistematičnega vzgajanja v stroki odredi starejšimi vsakemu pripravniku, kolikor se ne bi
mogel osebno posvetiti temu poslu, posebnega uradnika, enega izmed najboljših praktikov v uradu, ki mora kar najpozorneje skrbeti za pripravnikovo vzgajanje in vežbanje.
§ 4.
Podrobna navodila o vzgajanju in vežbanju po-edinih pripravnikov izda ban. Zlasti mora predpisati načrt za praktično zaposlovanje pripravnikov, pri čemer vpošteva, da se jim daj prilika za praktično vežbanje v vseh upravnih granah kakor tudi za spoznavanje računovodstvenih in upravnoinanipulativ-nih poslov.
§ 5-
Kjer dopuščajo razmere, se daje pripravnikom, zlasti če jih je več, prilika za strokovno izpopolnjevanje in pridobivanje korenitega praktičnega znanja s posebnimi tečaji, v katerih morajo sodelovati najizvrštnejši praktični upravni uradniki kakor tudi ostali sposobni strokovnjaki (univerzitetni profesorji, strokovni učitelji itd.). Minister .za notranje posle odredi za učitelje teh tečajev posebne nagrade.
§ 6.
Poleg rednih službenih poslov se mora izobražati in praktično vežbati pripravnik v pismenih in ustnih referatih težjih pravnih primerov iz poedinih uprav-nihi gran, v razpravah o važnejših odločbah upravnih sodišč, odnosno državnega sveta, s posečanjem predavanj o specialnih granah obče upravne strok.', o aktualnih problemih upravnega in državnega prava in s trajnim spoznavanjem strokovne književnosti.
■§ 7.
Po končani dvoletni praksi mora vložiti pripravnik v treh mesecih po službeni poti pri pristojnem banu prošnjo za opravljanje izpita.
O pripustu k izpitu odloči ban.
Če priloži kandidat prošnji svoja pismena dela, mora to izpraševalna komisija po svoji izprevidnosti in svojem prepričanju vpoštevati pri kandidatovi oceni.
§ 8.
Praktični izpit se opravlja pred izpraševalno komisijo, ki jo odredi ban ob začetku vsakega leta. Najmanj dva člana komisije morata biti aktivna upravna uradnika.
Vsak političnoupravni pripravnik opravlja izpit praviloma pred izpraševalno komisijo, pristojno za območje, kjer je služboval na dan, ko je vložil prošnjo za pripustitev k izpitu. Pripravniki, ki službujejo v ministrstvu za notranje posle'ali pri upravi mesta Beograda, opravljajo izpit pred komisijo, pristojno za dunavsko banovino.
§ 9-
Člani izpraševalne komisije dobe nagrado, ki jo plača kandidat, v višini pripadajoče redne dnevnice; če pa stanujejo izven sedeža komisije, dobe iz državne blagajne tudi pripadajoče potne stroške po
predpisih o povračilu potnih stroških za službena potovanja.
§ 10.
Redno v mesecu maju in mesecu novembru odredi predsednik izpraševalne komisije rok za izpit, porazdeli med člane komisije gradivo, ki naj se izprašuje, ter'pozove dva člana, naj odredita vsak za svoj predmet nalogo za pismeni izpit.
Predsednik vodi izpit.
§ 11.
Roka, odrejena za izpite, razglasi predsednik po banski upravi. Minister za notranje posle odredi za te izpite svojega odposlanca.
Ministrski odposlanec sme sodelovati pri izpraševanju.
§ 12'
Izpraševalna komisija se mora uveriti, je li pridobil pripravnik potrebno znanje in sposobnost, da more uspešno vršiti uradne posle pravne stroko obče upravne službe. Zato ugotovi komisija z izpraševanjem, kolika je njegova obča pravna izobrazba in poslovna spretnost, ali ima zmisla za spoznavanje političnih, socialnih in gospodarskih razmer in za njih pravilno pojmovanje in končno, kako umeje uporabljati pravne predpise na konkretne primere.
Ko se kandidat izprašuje, je treba obračati posebno pozornost na znanje iz upravnega in državnega prava kakor tudi vseh administrativnih predpisov iz obče uprave, ki veljajo v kraljevini. Druge pravne grane, kakor kazensko pravo, zasebno pravo/ sodno postopanje, finančno pravo, mednarodno pravo in naposled državno računovodstvo, se izprašujejo samo, kolikor so v praksi potrebne za občo upravno službo.
§ 18.
, Najprej se opravlja pismeni izpit. Kandidat mora izdelati dve nalogi, ki ju je moči izvesti srednje sposobnemu pravniku v šestih urah. Nalogi morata biti taki, da se da iz njiju oceniti kandidatova izobrazba. Pismeni nalogi dobi kandidat na dan pismenega izpita.
§ 14.
Pismeni nalogi so izdelujeta v prikladnih prostorih pod nadzorstvom onega člana komisije, in sicer na en dan v času od 8. do 14. ure. Kandidatu se dado, ko izdeluje nalogi, na razpolago službene zbirke zakonov in predpisov. Drugi pripomočki niso dopustni. Vsako nedopustno občevanje med izdelovanjem naloge je prepovedano, če pa se vendarle primeri, odloči komisija, da kandidat izpita ni opravil.
Podpisani izdelani nalogi se oddasta takoj prisotnemu članu komisije, ki ju izroči predsedniku komisije. Predsednik odda nalogi pristojnim članom, da ju ocenijo in o njima roferirajo komisiji.
§ 15-
Ustni izpit opravlja kandidat na prihodnji delavnik po pismenem izpitu, in sicor vpričo vseh članov
komisije. Ustni izpit vsakega kandidata traja primeroma dve uri.
§ 16.	v
Pri ustnem izpitu se dajo vprašanja v obsegu gradiva, označenega v § 12. Pri odgovorih se ocenja v prvi vrsti pravno pojmovanje in razumevanje upravnih nalog kakor tudi spretnost v izražanju, ocenjanje pa se ne sme zvajati zgolj na znanstvene podrobnosti.
V program za opravljanje strokovnega izpita spadajo: znanje o osnovnih in za prakso glavnih predpisih, ki so nanašajo: na kraljevsko oblast, na vrhovno državno upravo, na državni svet in upravna sodišča, na glavno kontrolo, na uredite^ ministrstva za notranje posle in drugih ministrstev, na notranjo upravo, na razdelitev kraljevino ma upravna območja, na bansko upravo, na sreze, na občine, na državne uslužbence, na zaščito javne varnosti in reda v državi, na civilnozasebno pravo s sodnim postopanjem, na kazensko pravo s postopanjem, na državno sodišče za zaščito države, na državno tožilstvo. na poroto, na zlorabe v službeni dolžnosti, na trgovinsko in konkurzno pravo, na skrbstvo, na državljanstvo, na domovinstvo, na matrično vpisovanje osebnih imen, na potne listine, na ekstra-dieijo, na organizacijo in raznovrstno službo policije, na orožništvo in na eksokutivne upravne organe, na orožje, na tisk, na veroizpovedanja, na šole, na prosveto, na pospeševanje kmetijstva, na kmetijski pouk, na zadružništvo, na zemljiške zajednice, na komasacijo zemljišč, na vinogradništvo, na sadjarstvo. na živinorejo, na gozde, na rudnike, na obrto, na trgovino in industrijo, na obratovalnice, na zavarovanje delavcev, na oskrbo sirot, na sanitetno službo in narodno zdravje, na bolnice, na veterinarstvo, na zidanje zgradb, na ceste, mostove, hudournike, na vodno pravo, na izseljevanje prebivalstva, na kolonizacijo, na agrarne odnošaje, na delavske, trgovske, industrijske zbornice, na pobijanje draginje, na lov, na ribjo lov, ma delniške družbe in komanditne v družbe na delnice, na menice, na čoke, na zaščito industrijske svojine, na kontrolo* mer in dragocenih kovin, na zavarovalne družbe, na sejme, na železniško-policijsko službo, na smodnike in razstrelila, na pristaniško službo, na gostilne in podobne obratovalnice, na sluge in gospodarje, na zadužbine, na razlastitve, na pravico uslužbencev do dnevnic in potnin, na državno računovodstvo, na takse, na advokatsko službo, na manipulativne pisarniško posle.
§ H.
Takoj po končanem ustnem izpitu odloči komisija v tajni seji o uspehu celokupnega (pismenega in ustnega) izpita. Ko komisija ocenja uspeh, sme vzeti v poštev poleg pismenih nalog in uspeha ustnega izpita starejšinsko poročilo o kandidatu.
§ 18.
Ob ocemjanju uspeha so določi najprej z glasovanjem, ali je kandidat opravil izpit ali ne. Ce :>e >nu prizna, da ga jo opravil, vsaj z večino glasov,
se glasi ocena izpita: «opravil» (položio), more pa se glasiti: «opravil z odliko® (položio s odlikom), če glasujejo za to oceno uspeha vsi člani in predsednik izpraševaLne komisije.
Najprej glasuje po činu najmlajši član; predsednik glasuje poslednji.
§ 19-
Zapisnik o izpitu vodi zapisnikar; poleg kandidatovih osebnih podatkov se vpišeta v zapisnik tudi uspeh izpita in razmerje glasov, s katerim .se je določil uspeh. Zapisnik podpišejo predsednik, člani komisije in odposlanec ministrstva za notranjo posle.
§ 20.
Uspeh izpita se mora priobčiti kandidatu takoj.
Službeno izpričevalo o tem izda ban, pristojen za območje, kjer se je opravljal izpit. Prepis zapisnika in izpričevala se pošlje pristojnim oblastvom, pri 'katerih so uslužbenski listi, da vpišejo vsebino v uslužbenske liste. Spisi se hranijo v arhivu bansko uprave.
Izpričevalo se glasi:
Izpričevalo o opravljenem političnoupravnem strokovnem izpitu.
Gospod...........................,	političnoupravni
pripravnik, rojen .	. . leta v.....................,
je opravil danes pred izpraševalno komisije te banovino političnoupravni izpit z oceno......................
V dokaz temu se mu daje to izpričevalo po § 20. pravilnika o praksi političnoupravnih pripravnikov in o opravljanju političnoupravnega strokovnega izpita.
Št......................... Ban	.	.	.	.	banovine:
V.................................................   /
dno.................
(L. s:)
Obrazec se tiska v državni tiskarni kot državna izdaja na polovični poli normalne (pisarniške) velikosti boljše kakovosti.
§21.
Pripravnik, ld se v roku, določenem v § 7., ne prijavi k izpitu in ki ga ne opravi, se po članu 96. zakona o notranji upravi odpusti iz državne službe.
§ 22.
Uradnik, ki prestopi iz pripravljalne skupine v pomožno ali glavno skupino II. ali III. kategorije, ne more prestopiti v I. kategorijo, dokler ne opravi političnoupravnega strokovnega izpita.
§ 23.
Oni, ki so opravili sodniški ali advokatski izpit, smejo opravljati političnoupravni izpit z olajšavo tako, da se izprašujejo iz glavnih predmetov programa, sodniškega ali advokatskega izpita (državljanski zakon, civilnosodno postopanje, zakon o skrbstvu, kazenski zakoni, kazensko sodno pošto-
panje, trgovinski zakon, menični zakon in čekov :i zakon in konkurzno postopanje). Če izpit ne uspe, se opravlja izpit brez te olajšave.
Po predpisih tega pravilnika smejo opravljati izpit, skladno s členom 19. zakona o notranji upravi, tudi upravni uradniki, absolvirani pravniki, ki so službovali kot taki najmanj dve leti v mestih s pravico občega upravnega oblastva prvo stopnje.
§ 24.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah».
Naročam, da je postopati po tem pravilniku.
V Beogradu, dne 3. decembra 1929.;
III. br. 56.747.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general:
Živkovič Peter s. r.
38.
Na podstavi člena 22., tretjega odstavka, zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni predpisujem ta-le
Pravilnik o upravljanju in uporabljanju denarja iz veterinarskega fonda pri ministrstvu za poljedelstvo.*
Člen 1.
Za napredovanje, izpopolnjevanje in podpiranje veterinarske stroke in veterinarjev v resortu ministrstva za poljedelstvo se ustanavlja pii tem ministrstvu veterinarski fond.
Ta fond je pod nadzorstvom ministra za poljedelstvo.
Administracijo hi knjigovodstvo opravlja oddelek za veterinarstvo ministrstva za poljedelstvo.
Člen 2.
Imovina veterinarskega fonda se vlaga obresto-nosno jiri Privilegirani agrarni banki v Beogradu.
Člen 3.
Dohodki veterinarskega fonda so:
1.) del [pristojbin za veterinarsko pregledovanje živali, ki se odpremJjajo, odnosno dopremljajo po železnici ali ladji (člen 22., tretji odstavek, zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z ilne 14. junija 1928.);
2.) obresti od dohodkov pod 1.).
Dohodki veterinarskega fonda se uporabljajo:
1.) za podpore in štipendije veterinarjem v resortu ministrstva za poljedelstvo za njih strokovno izpopolnjevanje v državi ali v inozemstvu;
2.) za podpore veterinarjem inv veterinarskim ustanovam v resortu ministrstva za [poljedelstvo za strokovno in književno delovanje;
3.) za subvencije zavodu veterinarsko fakultete v Zagrebu za znanost o živalskih kužnih boleznih in bakteriološkim in tem podobnim zavodom v resortu ministrstva za poljedelstvo za preiskovanje živalskih kužnih in invazijskih bolezni;
4.) za podpore »Jugoslovenskemu veterinarskemu udruženju*;
5.) za prirejanje praktičnih tečajev veterinarjev v resortu ministrstva za poljedelstvo;
6.) za pokrivanje potnih in materialnih stroškov ob [priliki, ko potujejo veterinarji v resortu ministrstva za poljedelstvo na veterinarske kongrese, razstave v državi in v inozemstvu, na znanstvene ekskurzije itd.;
7.) za subvencije za nabavljanje veterinarskih strokovnih knjig in časopisov za veterinarske ustanove v resortu ministrstva za poljedelstvo;
8.) za podpore veterinarjem pri veterinarskem oddelku ministrstva za poljedelstvo in pri takih veterinarskih ustanovah v resortu tega ministrstva, kjer veterinarji ne vrše privatne prakse in tudi ne drugih funkcij, združenih s posebnimi dohodki;
9.) za podpore veterinarjem v resortu ministrstva za poljedelstvo, da se zdravijo v Pasteurjevih zavodih ali pa v kopališčih, če so inficirajo v izvrševanju veterinarske službe;
10.) za nagrado za izdelovanje projektov zakonov, pravilnikov itd. v veterinarski stroki;
11.) za pokrivanje osebnih in materialnih izdatkov, pa tudi honorarjev za administracijo in knjigovodstvo veterinarskega fonda;
12.) za eventualne izdatke, ki niso navedeni v * tem pravilniku, pa se tičejo napredovanja, izpopolnjevanja in podpiranja veterinarske stroke in veterinarjev v resortu ministrstva za poljedelstvo.
Ko je zadoščeno gorenjim potrebam, se smejo uporabljati dohodki veterinarskega fanda v izrednih primerih in kolikor ne bi zadoščala za to sredstva državnega proračuna in državnega fonda za zatiranje živalskih kužnih bolezni, po referatu načelnika veterinarskega oddelka in po odločbi ministra za poljedelstvo:
a) za zatiranje živalskih kužnih bolezni in'
b) za dajanje sredstev veterinarjem in veterinarskim ustanovam ministrstva za poljedelstvo, da prirejajo predavanja med prebivalstvom o zdravju in o reji živali.
Člen 5.
Dohodki našteti pod 1.) člena 3. tega pravilnika, se pošiljajo na obresti Privilegirani agrarni banki v Beogradu v korist veterinarskega fonda [tri ministrstvu za poljedelstvo.
Izplačila iz veterinarskega fonda izvršuje Privilegirana agrarna banka v Beogradu po odobritvi in nalogu ministra za. poljedelstvo, odnosno načelnika veterinarskega oddelka ministrstva za poljedelstvo, ki se pooblašča, dovoljevati in odrejati po vseh vrstah izdaj, naštetih v členu 4. tega pravilnika, izplačila za vsote, ki ne presezajo zneska (5000) pet tisoč dinarjev.
Izplačila iz fonda se dovoljujejo samo na dokumente (potne račune, priznanice, račune o nabavljenem materialu itd.), ki jih je vidirala pristojna kraje\ na kontrola.
Člen 7.
Privilegirana agrarna banka v Beogradu pošlje ob koncu vsakega meseca veterinarskemu oddelku ministrstva za poljedelstvo izpisek vsot, vplačanih v tem mesecu od poedinih uradov v korist veterinarskega fonda, kakor tudi izdatkov, učinjenih v tem mesecu, da more ta oddelek kontrolirati svoje fon-dovne knjige in račune.
Člen 8.
Knjigovodstvo veterinarskega fonda so vodi pri veterinarskem oddelku ministrstva za poljedelstvo po načelih enostavnega knjigovodstva.
Vsi originalni dokumenti, po katerih se odrejajo izplačila iz fonda, se morajo hraniti v denarnem arhivu veterinarskega oddelka.
Računsko leto so začne in konča s koledarskim letom.
Dne 31. decembra vsakega leta se morajo kontrolne knjige veterinarskega fonda pri veterinarskem oddelku ministrstva za poljedelstvo zaključiti, do dne 1. februarja prihodnjega leta pa je sestaviti letno bilanco (končni račun), ki mora obsezati v glavnem;
1.) poslovni račun (račun dobička in izgube);
2.) izkaz imovinskega stanja (račun izravnavo).
Poslovni račun mora obsezati:
mod dohodki:
dohodke, naštete v členu 3. tega pravilnika;
med razhodki:
razhodke, naštete v členu 4. tega pravilnika, in saldo fonda.
V izkazu imovinskega stanja se mora podrobno izkazati stanje fonda na dan 31. decembra tekočega leta.
Za pregled fondovnih knjig in končnega računa odredi načelnik veterinarskega oddelka ministrstva za poljedelstvo uradnika računske stroke, ki potrdi pravilnost stanja, ugotovljenega po njih, s svojim podpisom na končnem računu.
Končni račun vroči načelnik veterinarskega oddelka v vpogled in odobritev ministru za poljedelstvo kot pristojnemu nadzorstvenemu oblastvu.
Končni račun se smatra, ko ga minister za poljedelstvo odobri, za razrešenega.
Duplikat končnega računa se pošlje ministru za finance — odseku za končne račune.
Člen 0.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem. ko se razglasi v »Službenih Kovinah*.
V B o o g r a d n, dno 25. oktobra 1929.;
Vt. br. 15.090.
Minister za poljedelstvo: dr. Oton Frangeš s. r.
39. Izprememba drugega odstavka Člena 2. pravil o državni razredni loteriji.*
Na podstavi člena 5. zakona o ustanovitvi in ureditvi državno razredne loterije odrejam:
Drugi odstavek člena 2. pravil o državni razredni loteriji se izpreminja ter se glasi:
»Minister za poljedelstvo izbira in postavlja člane upravnega odbora, izmed katerih je eden predstavnik ministra za poljedelstvo.*
Ta izprememba stopi v veljavo z dnem, ko se podpiše ta izprememba pravil.
V Beogradu, dne 15. novembra 1929.;
št. 32.386/1—a.
Minister za poljedelstvo: dr. O. Frangeš s. r.
40.
Navodila glede analize svinčenih tub, ki se uvažajo za zobne paste.**
Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi dajem carinarnicam ta-le navodila:
Ob priliki, ko se uvažajo iz inozemstva svinčene tube za zobne paste, naj puščajo carinarnice v prost promet svinčene tube, ki so prevlečeno s kositrom ali z zlitino kositra.
Tube iz zlitine s svincem, ki niso prevlečene s kositrom ali njega zlitinami, se sinejo pustiti v prost promet samo, če ni v zlitini več mego 10 % svinca.
Zato naj jemljejo carinarnice, ko se uvažajo take tube, predpisno oznamenovane ogledko iz vsakega tovorka ter naj jih pošiljajo pristojnemu kemijskemu laboratoriju v analizo.
V Beogradu, dne 8. novembra 1929.;
C. br. 47.257.
Minister za finance: dr. St. šverljuga s. r.
* »Službene Novhio kraljevine Jugoslavije* z dne 1. decembra 1929. št. 282/CXV.,
** «Službane Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 30. novembra 1929., št. 281/CX1V.
Razne občeveljavne odredbe.
41.
Odločba obče seje državnega sveta.*
V obči soji državnega sveta z dne 22. junija 1929., št. 30.719, se jo sprejela odločba, ki se glasi: «jPredpis člena 218. finančnega zakona za proračunsko leto 1924./1925. v zvezi s členom 71. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. in s členom 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi je treba razumeti tako, da se morajo, ko je izšla odločba ministrskega sveta z dne 39. novembra 1925., C. br. 5(5.370,** o ukinitvi izvoznih carin, izvozne carine, plačane na pšenico, rž, koruzo, ječmen itd., na zahtevo interesentov povrniti.®
Iz državnega sveta v Beogradu,
dne 1. oktobra 1929.
* «,Službeno Novino kraljevine Jugoslavije® z dno 1. decembra 1929., št. 282/CXV.
** Uradni list z dne 9. decembra 1925., št. 364/109.
Ram objave iz «Službenih Novin».
Številka 293 z dne 13. decembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. novembra 1929.: Postavljena sta po službeni potrebi: za sreskega načelnika ljubljanskega sreza v 4. a) skupini I. kategorije dr. Andrej k a Rudolf, inšpektor ministrstva za notranje posle v isti skupini iste kategorije; za sreskega načelnika ptujskega sreza v 5. skupini I. kategorije dr. Vavpotič Peter, načelnik radovljiškega sreza v isti skupini iste kategorije.
Odlok ministra za šume in rudnike z dne 30. novembra 1929.: Postavljen je za višjega gumarskega inženjerja v 7. skupini I. kategorijo pri direkciji šum v Ljubljani Dimnik Ciril, šumarski inženjer v
8.	skupini I. kategorije pri isti direkciji.
*
Lista, ki ju j e'prepovedano uvažati in razširjati. —1 Z odlokoma ministrstva za notranje posle z dne 5. decembra 1929., I. br. 38.492, odnosno z dne 6. decembra 1929., I. br. 38.493, jo prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej: 1.) list »Temischvarer Zeitung*, ki izhaja v nemškem jeziku v Temesvaru (Romunija), ker piše zoper našo državo; 2.) list «Industrijalist», ki izhaja v našem jeziku v Detroitu, Mich. (Severna Amerika),
ker prinaša neresnične in tendenčne vesti o redu v naši kraljevini.
Številka 294 z dne 14. decembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. decembra 1929.: Postavljeni so pri kraljevski banski upravi dravske banovine, pri oddelku za trgovino obrt in industrijo: za načelnika oddelka v 3. skupini
I. kategorije dr. Marn Rudolf, dosedanji referent v isti skupini iste kategorije pri 'velikem županu ljubljanske oblasti; za trgovinskega inšpektorja v 4 a) skupini I. kategorije dr. Ratej Fran, dosedanji referent v 4. skupini I. kategorije pri velikem županu mariborske oblasti; nadalje v dosedanji skupini dosedanje kategorije: za šolskega inšpektorja Prosi Mihael, dosedanji šolski inšpektor v 4. skupini I. kategorije pri velikem županu ljubljanske oblasti; za trgovinskega svetnika dr. Pfeifer Ciril, dosedanji tajnik v 6. skupini I. kategorije pri velikem županu mariborske oblasti; za tajnika Badjura Rudolf, dosedanji tajnik v 2. skupini
II. kategorijo pri velikem županu ljubljanske oblasti; za arhivarko Potokar Marija, dosedanja arhivarka v i. skupini IH. kategorije pri velikem županu ljubljanske oblasti.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. novembra 1929.: Postavljen je za tri leta za predsednika izpraševalne komisije za zvanje inženjerjev-profesorjev na srednjih tehničnih šolah ing. Foerster Jaroslav, redni profesor tehnične fakultete v Ljubljani.
Odlok ministra za prosveto z dne 9. novembra 1929.: Postavljen jo na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani za pogodbenega asistenta za leto dni diplomirani filozof Z w i 11 e r Fran.
Številka 295 z dno 16. decembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. oktobra 1929.: Premeščen jo na prošnjo Rozbaud Brunon, učitelj v Limbušu, v Beograd s pravicami uradnika v 1. skupini II. kategorije.
Odloka ministra za finance z dne 2. decembra 1929.: Postavljeni so po službeni potrebi za davkarje v dosedanji skupini dosedanje kategorije; pri davčni upravi v Drnišu Š t e r b e n c Jožef, davkar v 3. skupini II. kategorije pri davčni upravi v Črnomlju; pri davčni upravi v Radovljicii Sila Ignacij, davkar v 3. skupini II. kategorije pri davčni upravi v Novem mestu; pri davčni upravi v Kamniku Gogala Vladimir, davkar v 4. skupini D. kategorije pri davčni upravi v Dolnji Lendavi.
Objavi oddelka za davke z dne 14. novembra 1929.: Plačevanja takse iz tar. post. L taksne tarife sta oproščeni za vse vloge in prošnje, ki jih pošiljata državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah: 1.) »Humano društvo-klub ,MerakJija‘» v Kosovski Mitroviči; 2.) »Gradansko humano i potporno društvo ,Karitas‘» v Osijeku.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška t^kain«, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.