P. Krizostom
Srca odprite!
Po potih sneženih mali Jezus hodi. V roki kanglico zlato drži. Blažen smehljaj mu lica okroža, sama dobroia z oči mu iari.
Po potih sneženih mali Jezus hodl. O, kje ste srca, plameneča srcal Vrala suoja na stežaj odpritel Lučko vere in Ijubezni pokažite !
Po potih sneženih mali Jezus hodi. Išče cvetja, ki iz čistih src poganja, belih lilij, rož kraljeuih — coetja, ki oesno nebeško oznanja.
Jezus se bliža. — Kje sfe coetice, da bi ga ob potih pozdraoljale in mu poljubljale suete nožice? Skrbi bi mu težke odganjale.
Kje ste srčne suetiljke, da bi mu pota ožarjale, da bi mu s toplim plamenom ročice premrle ogreoale?
Jezus se bliza s kanglico zlato, sama dobrofa z oči mu žari. V svetiljke olja vam hoče uiiti, cvetice z roso nebeško napojiti.
Srca odpritei
Ali d uaših srcih cuetje dehti? Ali u uaših srdh lučka plamti? Odgovorite I
42