Tečaj III.     V četertek 31. kozoperska (oktobra) 1850.     last 44.
¦
.
¦    ¦
• : 1
"' 9
0(10    i!!
Ovsonjali.
(Konec.)
•
4i si lovci vknpcj pridejo, Pod gradom vsi se snidejo; Grajšak pristopi, govori Le tacih lovcem besedi: „„V nedeljo pervo moj je god Gor v gore zdaj je vaša pot;
V   gorili pašo se sernice, Oj sernice, scrne skačne, 1 divje koze skačejo, Se v zelenicah pasejo, I zajce, zajčeke plašne, Pa vjede po germčh love, Tje gori v gore poj demo, Da kako serno dobimo, Da kako kozo vjahamo, Al vjedam zajca vzamemo.""
V  gore gredo, ž njimi grajšak, I nese svoje brešno vsak, Se slchern dobro preskerb.i, Grajšilka niišnja le teži, Zatorej vzame niajhino Jedila v svojo torbico.
Al gore gore so gore, Kdor jih ne zna *), na nje ne grd, Kdor pa jih zna, se preskerbi, Si polno torbo naloži. I fi!    11.
Se dndva pil minulo ni, Že prazna torba je jedi,
		
•>		
¦	-	
		
ni  '  ¦	¦	
'		
•k! )••		
•	IV BH	
.		
.		'

¦) Namesto : pozna.

346
Popoldne pride, lakota Presilna se že loti ga, Pa vtolažiti moč je ni, Ker prazna torba je jedi.

.*"*• »»k*
Kmet lovec tolče ovsenjak, Približa njemu se grajšak, Približa se, zapr6si ga, Da naj mu kruha kos podil. Q kak ga je! kako mu gre! Če tud je čern, se nič ne vpre.
Sam sebi lovec govori: ,;Mogočc nemogoče ni, Černjaka nisi jedel še, Poznal še ovsenjaka ne, Si zobal le potičice Iz rumene pšeničice, Na sladkem mleku vmešene So sladkorjem potresene, Al kruh noben tak ojster ni, Da lakota ga ne zmojstri; Mogoče nemogoče ni, Kar ni, se zna, i se zgodi."
*v
M. Valjavec.
Vstreljciso žreb&.
Povest po Šmidu.
Žlahtni gospod Branko pride neki večer na tihem v svoj grad na kmetih. Ko vjutro skozi okno pogleda, vidi leta staro žrebe po naj goršem žitu skakati, bercati in škodo delati.
„Kaj bo taka," reče svojemu velikemu hlapcu, „zakaj žrebeta bolj ne varuješ^" Hlapec se prikloni in pravi: Zrebe ni naše, ampak mlinarjevo. Gredoč ga grem ž njive odtirat, in bom nemarnega mlinarja okaral (^okregal}.
Na večer gre žlahtni gospod Branko memo mlina, vidi mlinarja na pragu stati in mu reče: „Veš kaj! ako tvoje žrebe še enkrat na njivi najdem, ga bom brez pomislika vstrelil. Mlinar smehoma odgovori: „Le ga, žlahtni gospod! jaz ga ne branim."
Drugo jutro gospod sopet žrebe na njivi vgle-dati, sam seboj reče: „Zlodjev mlinar mi ukljubuje!" Seže na steno po puško, streli na žrebe, in ono pri tej priči obleži.
Hlapci in dekle priletijo pod okno in kričijo re-
347
koč: „Joj, žlahtni gospod! kaj ste naredili? Zakaj ste svoje lepo, mlado žrebe vstrelili? Sebi samemu ste veliko škodo storili." Gospod je zdaj spoznal, da se je prenaglil; ali rekel je nato: „Lažnis7i hlapec je vse te nesreče kriv; zato mi bode pa tudi žrebe do zadnjega vinarja plačal.
r, , '¦               ,_               v             ki «S olmi"A
L lažjo se ne vbram nesreča,   ,
Oplon se naredi se le veča.                                   '
1]    ''..    ODI  -
%«^I jezdarsbi Konj.
Tovest^Smidu.
Bila je vojska, in v nekem tergu so konjiki stali. Malopridnež, ki je s konji teržil (kupčeva!), pa tudi kradel jih vmes, izmakne konjikom ponoči enega naj lepših konj in ga v gošči prikrije. Ko konji odidejo, jase vkradenega konja daleč v neznan kraj na prodaj.
Prijahal je do nekega mesta, pa noče skozi mesto; zvunaj mesta memo jo potegne. Ravno iz za vogla mestnega ozidja prijezdari, kar na travniku drugo trumo konj zagleda, ki so se ravno k vojaški vaji napravljali. S čim pa trobenta zabuči, skoči konj 7. gerdunom vprek cestnega jarka, in se med vojaške konje v versto postavi. Na vsako povelje se ročno -obrača, poskakuje, dirja in capota kakor drugi. Konjiki se tepcu posmehujejo, njemu pa od straha pre^ de, da mu od čela kaplje. Ko prenehajo, ga konjiki in njihovi častniki ali oficirji obstopijo. Vojaški poglavar pa ga pisano pogleduje in ga začne prašati: „To je berzen konjiček, mlad in dobro vajen, kako Vam je v roke dospel? Tat pravi, da ga je kupil; ali od koga, ni mogel natanko povedati. Dali so ga bolj ostro izprašati, in spričalo se je, da je konja le zmaknul. Po zasluženju je bil pokorjen, kakor se tatu spodobi.
Kdor koli laže ino krade, V zadrego in v kazen pade. ¦ _________________________________
348
Južnoruske s<epe.
COdlomek iz Jerišatovega spisa za slovensko   berilo  1. latinske šole.)
Slovensko berilo za 1. latinsko šolo — berilo v premilem našem maternem jeziku spisano, se že natiskuje. Kmalo ga bodo učenci dobili, in se ga gotovo veselili, ker bodo v njem v domačih glasih veliko lepega brali, česar dosihinal še niso znali. Svojim preljubim mladim bravcem in bravkam podamo za poskusno nekoliko sprelepega popisa južuornskih step:
„Radostno se spustil sini'po suhem oceanu, voz potaplja v zelenjad se in ko ladja plava . . ." poje Mickie-vič od step. Pač res po suhem oceanu! Dokler oko seže, ne vidiš ničesar, kot neprezerne travate ravnine, brez gorovja in dolin, brez jezera, brez gojzda, brez drevja. Cez in čez nezmerna planota, čez in čez zelena, visoka trava in nizko germovje. Le tu in tam kakšno revno hru-škovo drevo v tihi samoti, tu in tam majhna gorica, gomila kakega mongolskega kneza iz starih časov, tu in tam daleč saksebi kaka reka, ki počasno svoje valove černe-mn morju v široko krilo pelje: kar pa vse zgine v ne-zmernej širjavi. Tolika jednoličnost, in .vendar — kdo bi si mislil — sopet toliko krasote in vabljivosti!          ;ii'»;(
Čujmo slavnega ruskega pisavca Gog o 1 a, kako prelepo nam stepo popisuje:
„Molče", pravi, ,Jezdijo jezdici, v globoke misli minulih časov vtopljeni. Med tim jih je davno že stepa v svoje zeleno krilo sprejela, visoka trava jih je ogernula in skrila očem, in iz suhih valov le černe kapice koza-kov še migajo. Znrko solnce že davno na, čistem nebu plava in stepo obliva s svojim oživljajoeim toplotvornim svitom. Tudi duše kozakov se zdramijo iz globoke zamiš-ljenosti, in serca jim veselo zntreptajo."
„Ce dalje krasnejša se stepa pred njimi razširja. Tu še ni plug prevračal nezmernih valov stepnih rastlin. Je-dini konji, skrivaje se v njih kakor v gojzdiču, jih razpha-vajo. Ničesar v celej naravi ne more biti lepšega. Vsa
349
poverhnina zemlje se blišči ko zelenozlato morje, v kte-rem se razsipajo milijoni različnih cvetlic Iz tanjkih, visokih steblic trave gledkajo modre, rudeče in vijolčrinte cvetke; bela detelja z okroglimi kapicami svoje mfčne glavice vkviško vspenja; pšenični klas, Bog ve od kod zanesen, še v sredi zelene goščave krog sebe ozefa. Pod tanjkimi steblici rastlinja tekajo urne jerebice, vratove gibke raztezaje. Zrak napolnuje tisučerno žuborenje ptičev. Cela versela jastrobov, se tu in tam v obnebju prikazujejo. Krik vzdighuvše se trope divjih gosi glase, Bog Te od kterega jezera.
Mirnega vzleta travo zapustiv se ribič *) radostno koplje v modrih zračnih valovih. Kalinček se vzdigne v visost, in miga le še ko majhna černa pičica, ali obernuv-ši svoje krili proti solncu se sopet zabliska."
„Tako jezdijo do večera. Zdaj se cela stepa do čista spremeni. Poslednikrat še rumenota žarriega solnca spreleti pisane prostore; potem nagloma zatemne, in skoro viditi je, kako po njih senca beži. Stepa postane temno-zelena. Izpari se gostejše vzdigaje vsaka cvetka, vsaka travica duhti — cela stepa razstilja svoje sladke prijetne vonjave. Na temnomodrem nebu se blišče; ko z umetniškim perom živo pisane, široke proge iz r.ožnega zlata. Redkoma se prikaže kak šopek prezračnih ;oblačičev^ in le veseli vetrič, neposajen ko lahni valčki morja, se ziblje po glavicah stepnih rastlin, komaj lic njenih se dotikaj e. Godba, ki je beli dan napolnovala, utihne, vmak-nuvši se drugim glasom. Sušliki**) glavice pomaljajo iz svojih lukinj, se igrajo po travi, na zadnje nožice se po-stavljaje, in se z lahnim piskom po stepi oznanujejo. Crič kobilic se glasneje razlega. Včasi se tudi od kakega samotnega jezera začuje glas labuda, ki ko srebro po zraku doni."
„Popotniki se vsred polja vstavijo, m si nočno le--------   ......                                              oni- loma.I i..
•)   Der Kibu, plica. •*) Naši bravci še pomnijo, lalšcn da je s n s 1 i k.                             Vrtin.
350
žišče pripravljajo. Vkrešejo si oginj, zakurijo, obesijo nad ognjem kotel in si iz turšice varijo kulešo (polento). Po večerji se Kozaki spat vležejo, svoje trudne konjiče na travo spustivši. Navpik iz visočine gledajo nanje nebeške zvezdice. Sliši se celi nebrojni svet gomazni, ki travo na-polnuje, celo njegovo piskanje, čverčenje in šumenje, ki se v pouočnej tihoti soglasno sprijema in ko jasna harmonija v ušesa doni. Ako se kdo od njih zdrami in po noči na trenutek vstane, se mu cela stepa posuta zdi z iskrami blisčečih keberčkov. Nebo tu in tam zažari od osvita gorečega terstja, ki ga ob rekah nažigajo, in tem-na versta labudov k severju letajočih se zabliščava sre-bernonožnega zlata, in zdi se, ko da bi rudeči cvetni trakovi po temnem nebu letali. Ni loga, ni gore vgledati, povsod le ta sama, neobmejenn, prekrasna stepa!"
(Konec sledi.)
Kratka slovnica slovenskega jezika.
$. 34. Glagol.
(Nadalje.)                                       ..^
bi..                 »                 i       i       i_• ^ -.
Pregib pomožnega glagola: biti.
v
Zdajni čas:
Očitni    način.
s;
,rdo
-is '>it .'-Edinb.t 1. sini
za  vse spole
Dvob. moški
Dvob.
ženski
8. si [3. je
' 1. sva
3. sta 3. sta
j 1. sve 2. ste
i sred. / 3. stč
Višcb.( l.smo
vsih  j 3-s^č spolov, (3. so
Pretekli
v
cas:
siiri       J ^
je      p
sva      )
sta       ! s
sta       J J
ste-         a
J .   j"
smo     J ?
ste       i  i
so         iS
Davno   pretekli čas:
Prihodni čas:
. '"     :            ::)/   \
bom * bodem
boš * bodeš    4*-*-
bo * bode
bovasbodeva bota5bodeta«   (bosta) bota»bodeta *  (bosta)
bove«b6deve bote^bodetc *   (boste) botejbodete t  (boste)
bomofbodemo bot.esbodete *   (boste) (bodo) bojo * bodejo..
351
•:
.na
I. zdajni in prihodni
Edinob. (jaz*}
vsili spolov
:il»o g- o j i v n i    način:
II. davno pretekli:
J ti          J bi bil-a-o
on-a-o 1
Dvob. . moški
; mi dva ] vi dva I bi
ona
dva)
bila
Dvob.    1 me dve ženski in ] ve  dve
srednji
Višeb.
moški
-Višeb.
ženski in i vc
one dve
bi bile
bi bili
bi bile', a
,'si-ednji  f one,  a   )                                                    )         °ne' a
bil bi bil bila bi bila bilo bi bilo
bila bi bila
namreč: jaz, ti, on^a-o
(  namreč: mi dva, l       vi  dva itd.
bile bi bile       JrSo^
bili bi bili
namreč: mi, vi,   ,
\
ni .<, . bile, a bi bile, a    namre6: mk> v*>


v
Želivni   način. v                                                 v                                on   inoJa
Ce  se  pred gori imenovane čase naj  postavi,  so vsi v
zelivnem načinu. Bo tedaj:                                          '  .   . .,
.                                                                     .'!l|M
v zdajnem                        času: naj sim, naj si, naj je i. t. d.
v preteklem                        „   : naj sim bil, naj si bil^ naj je bil
i. t. d. V davno preteklem   ..  •     „   : naj sim bil bil, naj si bil bil i. t. d. v prihodnem                        „   : naj bom, naj boš,  naj bo i. t. d.
v pogojivno prihodnem času: naj bi bil-a-o, naj bi bili i. t. d. v pog-ojivno preteklem     „   : naj bi bil bil, naj bi bila bila i. t. d.
Velivni    način.
/ 3. bodi
Dvob.
I. bodiva | S. bodita raoški    / 3. bodita li i •') s-,
Dvob. šenski
1 bodive bodite bodite
(bodimo Višeb. ! bodite /bodo
i •')
Za edbrj. in vsako 3. osebo se rade stavijo primerne želivnega na-
;.čiua. 1. naj sim - naj bom 3. naj je    - naj bo 3. naj sta - naj bota 3. naj so   - naj bodo.
i. t. d.
*) Ker se pogojivni način v vsalccm brojn za'se enako glasi; n. pr. edinobr. t 1. bi bil-a-o, 2. bi bil-a o, 3. bi bil-a-o itd. se mora, vendar le ondaj , Ite-dar je kakšno dvoumje,   jai,  ti, on ild. pristavili.
352
Nedoločivni način: biti, namenivni: Lit. — Pri-ložaji: zdajnega časa: bijoč, a, e (se ne rabi) — prihod-nega: bodoč, a, e, —- preteklega I.:'bil-a-o, — preteklega II.: bivši (za vse spole). — Narečaj (manjka). — Glagolu o ime: bitje.
(Dalje Bledi.)
Kaj pod lipo.
,___
Vsaka fara ino podfara v Zilski dolini ima koščato lipo v vasi, na lipi oder za godce, klopi pod lipo za goste. Kedar pride cerkvanje po letu, se snidejo inladenči in deklice, in se po opravilu, kar jih je domače soseske, pod lipo zber6; ter mirno na zeleni trati poldne čakajo. Stranski in ptuji ljudje le od daleč gledajo. Kedar zazvoni, se moški odkrijejo, in vse tiho moli. Zvon vtihne, in mlada družba zakrikne, da se po celi okolici glasi. Godci zagodejo, mladenči in deklice naredijo krog lipe kolo, in po svoji šegi rajajo, se za roke derže. Na širokem prostoru novo bariglico na kol nasadijo, da se verti; verh kola venec iz rožic visi. Junaški mladenči na berzih konjih dirjaje mimo prijahajo, ter z železnim drogom bariglici dno izbijajo, da se krog droga posuče. Kdor pervi dno pre^ truplje, njemu divica, tistega shoda kraljica, ve"nec na glavo dene, znanci in znanke pa srečo napijejo. Ptujec blizo ne sme; dokler mu starasiria ne napije, in: ,,Pomozi t,i Bog!" reče. Tako so pristni (pravi) Slovenci zidane volje;
(Po Smigocu.J
Drevarji in hrast.
(Basen.)
aiilu
Ko so drevarji hrast z zagojzdami iž njega narejenimi razbijali, se jim hrast oglasi rekoč: Ne de mi tako težko^ da meje sekira posekala in po tleh zvernula, kakor da me te zagojzde razganjajo.                              yv'.
Veliko bolj nas boli nam po  naših domačih kakor po drugih storjena krivica. ¦                                                                                                                 —                                                             '                                              ¦    ¦
Založnica Rozalija Eger. -   Odgovorni vrcdnik J. Navratil.
V Ljubljani.