iuserati se sprejemajo la velja frisiopnii vrsta'
3 Kr„ če so tiska lkrat,
1-2	,,	,j	a	■	2	„
,i	..	,,	a	3
Pri večkratnem tiskanji se i.sria primerni, rmanjša
R o k o p Ut
se ue vračajo, neirankovana pisma se ne sprejemajo
:> aroeuino prejema opravništn a i-mnistraeija) in ekspedicija na velikem trgu n. štev 9, il nadstropji.
LOME
Polititnliit zi sionisti uril
Po pošti prejemsn velja:
Za	eeio leto	.	.	10	gl.	—	kr.
/.a	poideta	.	.	5	„	-	„
Za	četrt leta	.	3	„	50	„
V administraciji velja:
Za celo leto . .	8 gl. 40 kr
Za pol leta	.	4	20
Za četrt iera . .	2 .,
¥ Vredništvo na velikem trgh h, ;' št 9, v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na teden is sieer v torek, četrtek in soboto.
n	,	,	-	.	vanji za višje službe gledati na to, kdo že
Ravnopravnost slovenskega jezika, j vei let služi kot okrajni sodnik, ali adjunkt
itd., ampak na službena leta sploh, ker bi se sicer velika krivica godila prav izvrstnim vradnikom, ki so jih pa od višjih služb dozdaj odrivali samo zarad njihovega na-
Z Dunaja, 14. februarija. Slovenski državni poslanci so bili včeraj pri ministru Pražaku, da bi mu razodeli, kakšen vspeh je imela njegova okrožnica
zavolj ravnopravnosti slovenskega jezika pri rodnega mišljenja. Povdarjalo se je, da je sodnijah. Z izvirnimi sodnijskimi pismi so j ravno v tem oziru treba odločno na noge dokazali, da se nektere sodnije malo ali pa j stopiti, da ne bodo imeli ministri ravno med nič ne brigajo za ministerski ukaz. ter rav- J svojimi podložniki svojih najhujših protiv-najo po svoji glavi, slovenske vloge in celo Likov, in hi naj boljše in naj potrebnejše
bagateljne obravnave nemški rešujejo ter slovenskim strankam dajejo nemške razsodbe. Izgovarjajo se sicer, da nimajo slovenskih tiskovin, toda nektere sodnije za nje ne marajo, tudi ako jih imajo, in pri okrajni sodniji v Celji se je celo primerilo, da so na slovensko nemško razsodbo.
Tudi od občinskih predstojnikov sodnije potrebna vradna pojasnila zahtevajo v nemškem jeziku. In ker nekteri občinski predstojniki niso pošiljali nemških izkazov, dosegel je predsednik graške višje sodnije
naredbe zavoljo tega upora splavale po vodi.
Daije se je omenjalo tudi strogega ravnanja državnih pravdništev s slovenskimi časopisi, ki jih dostikrat kontiscirajo zarad naj bolj malenkostnih reči ter še ne dovo-Ijujejo, da bi se smel napraviti drug natis tiskovino prilepili! dotičnega lista. To ravnanje je tem čudnejše.
vse pritožbe spišejo v posebnem pismu ter izroče, da bode vedel, kaj mu je storiti. Od državnih pravdnikov bode odločno zahteval, da se ravnajo po njegovih določbah, glede sodnij pa misli, da bi bilo najbolje postavno določiti ravnopravnost slovenskega jezika. Predlog, ki so ga izročili Dalmatinci zarad premembe § 14 civilno-tožbenega reda bode dal prav ugodno priliko določiti kaj tudi zarad jezika slovenskega.
To je ob kratkem obseg razgovorov; spomenico, kise ima izročiti ministru, je dr. Vošnjak že vredil ter mu jo bo s podpisi vseh poslancev izročil še te dni. Mislil sem dotlej tudi počakati s tem poročilom, da bi se nam ne očitalo, da se je reč prezgodaj spravila v javnost. A ker sem našel v današnjih dunajskih in tudi čeških ker državni pravdniki v nemških krajih dru- listih bolj ali manj obširna poročila o tem
Waser pri cesarskem namestniku baronu ti sni ti.
gače ravnajo. Ako konfiscirajo kak list, sme se takoj napraviti drug natis zapečatenega lista, in še iz zaseženega članka j ein-ljejo samo posamezne spodtakljive s t a v k e, vse d r u g o p a s e s m e n a-
Kubecku, da je vsem spodnje-štajarskim občinskim predstojnikom poslal ukaz, vkterem se jim strogo naroča vradom dopisovati le nemški, sicer bi zapadli denarni kazni.
Potožili so poslanci gospodu ministru tudi to, da so imeli vradniki, ki slovenski vradujejo, že večkrat opraviti z disciplinarnimi preiskavami, in da se pri oddajanji služeb vedno odrivajo ter pridejo še le na vrsto, ko že nobenega druzega prosilca več ni. Vsled tega nikakor ne gre pri imeno-
Gospod minister je odgovoril, da je njegov ukaz ven lar le imel vsaj ta vspeh, da graška nadsodnija pripoznava dolžnost sprejemati slovenske vloge; polagoma, upa, se bode tudi v tem obrnilo na bolje, da bodo slovenske vloge reševali slovenski, ker je večina mlajših vradnikov zmožna slovenskega vradovanja.
Od poslancev omenjeni dogodki so mu nekteri že znani, ker je imelo tudi minister-stvo z njimi opraviti; vendar pa naj poslanci
dogovoru slovenskih poslancev z ministrom pravosodja, mi ni ostalo drugega, kakor prijeti za pero in spisati ta članek, da „Slo-venec ne bi zadnji razpravljal te za narod slovenski jako važne zadbve.
Dr. Weitlof na Dunaju pa dr. Weitlof v Lembahu.
Z Dunaja, IG. februarija. Neki pastir je enkrat krave pasel; po nesreči pade neka telica v jamo ter se ubije. Pastir se silno prestraši ter teče k županu potožit svojo nezgodo. Na- drobno razloži, kaj se je zgodilo ter javka in tarna in prosi župana, naj se ga usmili. Župan ga tolaži, da pastir nič ne more za to, ako se je zgo-
Popotne opazke slovenskega učitelja.
(Roditeljem in učiteljem napisal Iv. Huj barski.
Da si ne bi, dragi čitatelj! glave belil, kdo da je ta Ivan Hujbarski, povem ti takoj, da ie to izmišljeno ime, in da ti ne bi bilo nič pomagano, ko bi ti svoje pravo ime povedal. Toliko pa ti rad povem, da sem učitelj, in sem mnogo let hlače glodal po šolskih klopeh, potem sem podučeval majhne otroke, in zdaj podučujem gospode, ki bi najrajše že sami druge podučevali. Učitelj svojega ljubljenega ljudstva sem vedno želel biti, in ko sem ta imeniten in težaven stan dosegel, sem bil zadovoljen in sem vse težave rad prenašal spominjajoč se besed sv. pisma: „Tisti, ki jih veliko podučujejo, bodo se svetili, kakor zvezde na vse večne čase. (Daniel 2, 3.) Zavoljo tega nikoli nisem mogel zapopasti, kako morejo nekteri učitelji na svoj stan obračati paganski izrek: „Kogar bogovi črte, ga učitelja narede". Težaven je res učiteljski stan, pa kdor
njegove težave z veseljem prenaša, najde tičejo odgoje naše mladine, o kteri imam
v njem tudi mnogo prijetnih ur. Res včasih med letom v vroči sobi učitelju pot raz čelo curlja; res mora včasih učitelj na cente potrpežljivosti imeti in cesto se prepriča, da vse njegovo prizadevanje ostane brez sadu, ali zato pa ima vsako leto svoje počitnice, da si oddehne od vseli težav in počine od prestanega truda. Kdo drugi ima vsako leto v najlepšem času dva mesca počitnic? Jaz v počitnicah rad torbo na ramo denem in palico v roke vzamem, ter potujem po lepi slovenski domovini. Na takem brezskrbnem potovanju si najlepše odpočijem in zraven še marsikaj lepega vidim in se mnogo koristnega naučim. Tu opazujem kraje in ljudi, gledam mesta in vasi, obiščem cerkve in gradove, poslušam petje in pogovore ljudi in premišljujem njihove šege in navade. Povsod opazim kaj veselega ali žalostnega, kaj koristnega ali škodljivega, kar lehlco porabim v lastni poduk ali v poduk svojih slušateljev.
V naslednjih črticah pa hočem slovenskim starišem in učiteljem podati nektere opazke s svojega potovanja, ki se večjidel
kot učitelj pač pravico in dolžnost ktero besedo reči.
Nekega večera sem se na svojem potovanju bližal majhnemu trgu; bilo je že mračno, oster veter je bril in gonil temne oblake nad menoj. Dež je začel kapati in jaz sem pospešil svoje korake, da bi prej prišel pod varno streho. Med tem pa v majhni hiši ob cesti zaslišim glasen krič, da sem moral obstati in skoz okno pogledati. V medlo razsvitljeni sobi sem videl sredi sobe stati drznega fanta kakšnih 8 let in njemu nasproti starikavo žensko, ki je grozno klepetala in mu z roko grozila, kakor da bi mu hotela zaušnico dati. „Poberi se
mi takoj izpred oči, ti h..............seme,
ali pa dobiš eno, da je boš pomnil". „Jaz pa ne grem"! kljubuje otrok. „Pač"! odmevala je zaušnica, ki jo je fant v istem trenutku dobil, in on se zadere: „Bom že oči povedal". Bil sem radoveden, kako bo se ta reč končala, toraj postojim pri oknu, ver so se ravno vrata odprla in oče je stopil hišo. Obe stranki ste začele ob enem tožiti. „Tiho vragovi!“ zakriči obema potem pa dostavi: ,.Ti prokl . . . falot, glej da se
dila nesreča, da se mu ni treba bati ničesa, da mu nihče nič ne more itd. Ko pastir to sliši, vzame si pogum ter pravi: Vedite to-raj, da Vaše živinče je padlo v jamo in poginilo! Komaj župan to zasliši, zagrozi se nad pastirjem: „A tako; to je pa vse kaj druzega in živinče mi bodeš do vinarja poplačal!
Ta dogodek prišel mi je na misel, ko V Všem te dni bral o nemški šoli, ktero hoče nemški „Schulverein“ napraviti v slovenskem Lembahu. Koliko je bilo hrupa in vpitja, ko je hotelo češko društvo „Komensky“ napraviti češko šolo na Dunaji. Okrajni šolski svet je to prošnjo odbil, ravno tako tudi okrajni in deželni šolski svet. In ko je društvo vložilo pritožbo pri ministerstvu, upiral se je deželni šolski svet na vso moč da bi tudi mininisterstvo spravil na svojo stran in vbranil vstanovitev češke šole. V dotičnem pismu ki ga je boje sostavil dr. čVeitlof, trdi, da učni jezik v privatnih šolah mora biti ravno isti, kakor v javnih šolah, ker bi sicer podučevanje ne imelo zaželenega vspeha in bi bilo tudi nadzorovanje šol jako težavno. Toda ministerstvo ni bilo tega mnenja, marveč je sodilo, da se vstanovitev češke privatne šole po postavi ne more prepovedati, ter je vstanovitev omenjene šole dovolilo.
Ker se dr. Weitlofu, Koppu in tovarišem ni spolnila želja, jeli so se kujati ter so izstopili iz okrajnega in deželnega šolskega sveta, in v drugič izvoljeni niso hotli vstopiti, ker so v svojem sren prepričani, da vstanovitev privatnih šol z drugačnim učnim jezikom, kakor velja v javnih šolah, jenepostavna. Z njimi je bil potegnil tudi mestni zastop dunajski ter se na vso moč branil češke šole na Dunaji. Ni mi treba še posebej povdarjati, da liberalni listi so posebno hvalo prepevali Weit-lofu, Koppu in drugim, ker se vladi niso upognili in niso hotli za postavno pripoznati, kar je po njihovem prepričanju nepostavno.
Dr. Weitlof pa ni bil samo ud okrajnega in deželnega šolskega sveta na Dunajui
mi spat pobereš, jaz hočem vsaj po noči
mir imeti1*!
Ah, sem si mislil, ko sem to videl in
slišal, to je pač lepa večerna molitev. Ubogi roditelji in nesrečni otroci, ki se tako od-gojajo.
Žalosten in zamišljen sem hitel v trg in ko pridem v poznano krčmo, kder sem hotel prenočiti, vsel sem se v kot in še dalje premišljeval, kar sem videl in slišal.
Kes ni čudo, da so sedanji otroci tako poredni, če jih stariši na taki način odgojajo.
Otrokovo srce je kakor vosek, iz kterega lehko vse narediš, kar hočeš; otrok je po doben mlademu drevesu, kterega lehko nagibaš in ravnaš, kakor hočeš, in kar iz njegovega srca narediš in kakor ga zravnaš, tako navadno vse svoje življenje ostane. Otrok se torej ne sme s kletvico in batino 'odgoje-vati, sicer postane trdovraten in hudoben in ko odraste, bode šiba roditeljem in nadloga človeštvu. Ljubezen s pametno ostrostjo zdru žena mora biti podlaga odgoji otroški.
Otrok mora stariše ljubiti; kako pa jih naj ljubi, če od njih ne sliši Dego kletvico in ne dobi drugega nego šibo; kako naj ljubezen do starišev v njegovem srcu raste, če stariši le strup vanj sejajo!
(Dalje prih.)
ampak je tudi načelnik glasovitega nemškega ski zbornici v ponedeljek na vrsto šolska novela, levica se bode energično upirala. — Levičarski listi vedo povedati, da bode leta stavila predlog, naj se odgovor grofa Taafeja zarad prepovedi dveh dunajskih listov odkaže odboru. Sicer ima poslaniška zbornica dokončati debato o komasaciji zemljišč. Potem pride menda na vrsto stroškovnik.
Iz državnega zbora. Dne 16. t. m. je ministrski predsednik odgovoril na interpelacijo poslanca Herbsta in drugov zarad prepovedi, da se „Tagblatt“ in „Vorstadt-zeitung" ne smeta na drobno prodajati, rekel je da se je to zgodilo iz javnih obzirov, ker sta ta dva lista pačila javno in družinsko življenje, strasti množice podpihovala in naznanjevala stvari v javno pohujšanje., Vlada je bila prisiljena tukaj kaj storiti, sicer bi bila ona kriva zlega, ki izvira iz takih spisov med ljudstva. — Posebne debate ni bilo. — Nadaljevala se je potem debata o zložbi zemljišč. V podrobni debati je nasvetoval poslanec Salm, da se imajo zemljišča skupaj skladati ne samo zarad napeljevanja, temveč tudi zarad odpeljevanja voda. — Seja se odredi na torek. Ministerstvo, ki je umaknilo predlog zarad podpore Tirolcem, je nasvetovalo državne podpore 6,800.000 gld. in ukazalo, da se imajo dela za vravnavo rek zvršiti v šestih letih. Napraviti se ima zaklad za vravnavo in vstanoviti deželna komisija v Insbruku, ki bode določila program za izvršitev ukazanih del.
Poročilo komisije o šolski noveli.
(Konec prih.)
§ 38. tirja posebno sposobnost za meščanske šole; kdor hoče biti izprašan za meščanske šole mora tri leta služiti na judski šoli in potem sme se oglasiti za tako izpraševanje. Ta prememba je bila menda zarad tega potrebna, ker so se mladi, nadarjeni učitelji napravivši izpit oglašali za meščanske šole, a niso dokazali praktično, da umejo tudi v ljudski šoli poučevati.
§ 48. zahteva, da ima vodja šole biti istega veroizpovedanja, kakor večina otrok, ker je verouk glavni predmet v ljudski šoli in ker ga šolska postava jemlje tudi med glavne predmete ljudske šole, ako je duhovnik zadržan poučevati v veronauku more ga nadomestovati učitelj, zarad tega mora biti izprašan v verouku in biti istega veroizpovedanja. Zna se, da bodo ta § naj bolj naskakovali judovski učitelji, a tudi tisti krščanski učitelji, kateri so prostovoljci v taboru izraelitov in jim tlako delajo, a potreben, silo potreben je ta §, da ne postane ljudska šola izrejališče neverstva ali judovska občina. Za nadzorovanje otrok pri
„Scbulvereina“. Do tega društva obrnil se je neki odvetnik, s prošnjo, da bi vstanovilo privatno nemško šolo v Lembahu pri Mariboru. Ko bi bil dr. AVeitlof dosleden, bi bil moral odgovoriti, kakor je odgovoril učnemu ministerstvu, da bi bilo po njegovem prepričanju nepostavno v slovenski občini vstanovljati nemško šolo in da nikakor noče biti sokriv nepostavnega dejanja. Toda dr. Weitlof tega ni storil, ravnal je marveč kakor župan s prej omenjenim pastirjem ter si mislil: To je vse kaj druzega; mi v nemških občinah nečerno trpeti slovanskih šol, nam pa slovanske občine ne smejo braniti nemških šol; češka šola na nemškem Dunaju je nepostavna, nemška šola v slovenskem Lembahu pa je postavna, ker mora biti vse prav, kar mi Nemci počenjamo. Sklenil je toraj v Lembahu vstanoviti nemško privatno šolo ter je od okrajnega šolskega sveta mariborske okolice dobil potrebno do voljenje. Okrajni šolski svet v Lembahu pa si je mislil: To ne gre, da bi nam v slovenskem kraju vsiljevali nemško šolo in z enako pravico, kakor so se Weitlof in tovariši njegovi upirali češki šoli na Dunaji, se smemo tudi mi upirati nemški šoli v Lembahu, ki nam jo vsiluje dr. Weitlof in njegov nemški „Schulverein. Pritožili so se toraj zoper dovolitev te šole pri deželnem šolskem svetu štajarskem, ter v svoji pritožbi po zgledu dr. Weitlofa povdarjali, da učni jezik v javnih in privatnih šolah mora biti enak, ker bi bilo sicer podučevanje brez vspeha in nadzorovanje šol nemogoče. Pa deželni šolski svet je pritožbo zavrgel ter razsodil, da vstanovitev privatnih šol ni prepovedana, ako se le zadostuje postavnim določbam.
Okrajni šolski svet v Lembahu pa s to razsodbo ni bil zadovoljen, ter se je pritožil pri ministerstvu, ktero je pa potrdilo razsodbo deželnega šolskega sveta, ter izreklo, da se vstanovitev privatnih šol nikomur ne more braniti.
Ministerstvo si je toraj ostalo dosledno, ter je enako določilo, ko je šlo za slovansko in ko je šlo za nemško šolo. Kaj pa naj rečemo o dr. Weitlofu in njegovih tovariših ? Ali je dr. Weitlof v svojem srcu prepri čan, da je zares nepostavno vstanovljati privatne šole z drugačnim učnim jezikom, kakor ga imajo javne šole, ali pa od te ne-postavnosti ni prepričan. Ako je pa tega prepričan, pa si vendar kot načelnik nemškega „Schulvereina“ tolikanj prizadeva v slovenskih krajih poleg slovenskih ljudskih šol vstanovljati nemške šole, potem je že dostikrat prelomil postavo in zasluži, da se z njim ravna, kakor sploh z ljudmi, ki pre-
tega ni prepričan, pa je vendar tako silno nasprotoval češki šoli na Dunaji, ter napravil toliko hrupa, toliko zdražb in prepira, potem je bilo vse, kar so on in njegovi tovariši zarad češke šole na Dunaji počenjali, zgolj komedija, ki se pa kaj malo pristuje ljudskim zastopnikom. Dunajsko prebival stvo pa ima sedaj priliko o tej reči mirno soditi in si nekoliko natančneje ogledati dr. IVeitlofa in dvojno njegovo vest.
Politični pregled.
V Ljubljani 19. februarija.
Iz Ljubljane 19. sveč. Ta teden bode menda precej živahno na Dunaji. V gospo
lomljujejo postave. Ako pa dr. Weitlof irskih vajalhgovori tudi § 50 šolskega in
učnega reda dne 20. avgusta 1870.
§ 75. pa dovoli za Dalmacijo in Galicijo izjemo kar se tiče § 48. in je to izročeno postavodajavi imenovanih dežel, da potrebno ukrene kar se tiče veroizpovedanja šolskega ravnatelja in tudi nadzorovanja šolske mladine pri verskih vajah. Opomniti še gre, da so bili vsi §§ te novele jednoglasno odobreni, le pri §§ 21, 48 in 75 je bil 1 glas zoper.
Iz Budapešte 17. februarija. V ogerskem državnem zboru pride na vrsto načrt postave o srednjih šolah. Poslanec Ugron je hotel, da se poročilo prej odloči odsekom, a naučili minister Trefort je rekel, da je stvar do dobrega znana, in da čas priganja. Mi-
nister prometa je odgovoril na nekatere interpelacije iii poslanec Ugron je interpeliral vlado zarad proste vožnje po Dunavu skli-caje se na 52. član Berolinske pogodbe. Interpelacija se glasi: Član 8. postave 1. 1879 ukaže, da se imajo trdnjave na spodnjem Dunavu: Vidin, Ručuk, Šumla in Silistrija razrušiti. Ali je ministru znano, da te trdnjave še stoje? Ali je minister kaj storil za to, da se izpelje član 52 Berolinske pogodbe, in s čim more opravičiti zamudo?
V Vranovicah na Marskem so zmagali pri srenjskih volitvah narodnjaki (Čehi) v vseh treh volitvenih oddelkih; a volitve so bile ovržene. ,,Moravska Orlice11 je prinesla 13. t. m. članek, v katerem vpraša „Kdo vladne na Morave", da je postranska vlada Clumeckega in Sturma tesno zvezana z birokracijo in je bolj energična in drznejša od vlade same. To je baje tudi vzrok, da narodna stvar na Marskem pod vlado grofa Schbnborna ne napreduje. — Namesto Mar-skega naj se v poslednji opazki bere Kranjsko, in potem je vse drugo na pravem mestu.
Iz Zagreba se javlja, da je načelnik pravdosodnega oddelka pri deželni vladi dr. Derenčin dal ostavko, od kraja so pripovedovali, da zarad osebnosti, ker je- bil brez njegove vednosti umeščen nekov viši uradnik, ki pa hrvaškega jezika ni bil do dobrega zmožen, sedaj pa časopisi pravijo, da je ban poslal pravosodnim uradnikom razglas, kjer so ukazane stvari, ki spadajo v področje načelnika pri pravosodji, a Derenčin od tega nič ni vedel. Konečno pa pravijo, da se je sklepalo brez njega o stvareh, katere bi bil imel on razsojevati. G. Derenčin je tudi deželni poslanec, ako ostane pri njegovi odpovedi, vtegne pristopiti k opoziciji in vladi kljubovati.
Iz Zagreba ima „Vtld.“ 16. t. m. dopis, ki razkriva prav žalostno stanje na Hrvaškem, kar se tiče pravičnosti Madjarov do Hrvatov v denarstevnih zadevah. — Ravnatelj denarstva, Hrvat Bartolovič je bil odmaknjen, na njegovo mesto je prišel ministrski svetnik David. Kakor je videti, hočejo državniki v Budapešti v njem najti pripravno orodje, da oškoduje na korist madjarske-mu zakladu prihodke Hrvaške in Slavonske po umetno sestavljenih in vvrstenih številkah, a Bartolovič strokovnjak je precej spregledal to kovarstvo, zato je mogel odstopit. Za uradnike naj raje jemlje hrvaške in srbske odpadnike, ali so sposobni ali ne, se tukaj ne vpraša, da so le Madjaroni, namesto njih naj pa delajo drugi. — Davke nenavadno strogo in neusmiljeno tirja, ne državni zaklad, niti dežela nima korist od tega. ako kmeta preženo iz hiše in zemlje. — Daleč, da prav daleč je prišlo, ako se hrvaški kmetje, ki se dajo gosposki voditi, kakor otroci, z orožjem v roči branijo se zoper vlado, kijih devlje na beraško palico. — V takih okoliščinah ne čudite se, ako Hrvatje kriče: Hrvaško Hrvatom, ker marsikateremu je to klic, po katerem upa rešenje.
Vnanje države.
Dunavska konferenca v Londonu
ne teče prav gladko. Rumunsko se je po robu postavilo, pridružilo se je tudi Bul-garsko. To videti so sklenile velevlasti, da imajo le tiste vlasti odločilen glas, ki so podpisale mir v Parizu 1. 1857 in v Berolinu 1. 1878; obrežne države: Srbija, Rumunija in Bulgarija imajo pa le posvetovalen glas. Zoper to protestuje Rumunska, a tudi Bul-garska, katero zastopa turški odposlanec.
Rumunska je baje prepovedala poslancu vde-leževati se sej samo s posvetovalnim glasom ; država dobro pregleda situacijo. Ako se namreč ne podvrže sklepom konference, kdo jo bode v to silil? Mar bode evropsko brodovje prišlo čakat pred Giurjevo, kedaj se ji bode poljubilo vdati se sklepom konference, kakor nekdaj pred Ulčinje zarad črnogorskih mej, ko je turek vse za nos vodil. Pričakovati tudi ni, da bi ktera velevlasti zarad tega vojsko začela. — Avstrija ima še menda preveč v spominu 1.1856, druge velevlasti pa niso tako vdeležene pri tem vprašanji. — Sicer o dunavski konferenci poroča „Morning Post11, da so velevlasti sprejele načrt Barrerejev zarad vožnje po Dunavu. Rusija je privolila, da imajo pogoji zarad vožnje po ustji Kiliji isti biti, kakor po ustji Suline. Danes v torek 20. t. m. ima zopet biti seja.
Iz Pariza, 16. feruarija. V občinskem svetu je predlagal Geoffrin, da naj se anarhisti obsojeni v Riomu in Lionu pomiloste, utrjeval je svoj predlog rekoč, da je zbornica (parlament) ali preslaba ali sokriva s pretendenti, treba je tudi ljudovladi braniteljev zoper monarhistične poskuse, zarad tega naj se oproste anarhisti. — Predlog so sprejeli„s 36 glasovi zoper 1, a ukrepljenja so izpustili. Desnica je glasovala. Krvava vstaja se kaže tedaj na političnem obzorju Francoskega.
17. febr. — Nasvet Barbey-ev je prišel iz poslaniške zbornice v senat v pretres. Poslanec Challemel-Lacour govori za postavo po predlogu Barbey-a. On pravi, starašin-stvo naj pomisli, da prouzročuje razprtije s zbornic. Poročevalec Allou pa misli, da bi nasvet Barbey-ev za sabo imel razprtije in nemir. Leon, Say in Wadington nočeta, da bi se ljudovladi očitalo samovoljnost, kakor cesarstvu. Generalna debata je bila sklenjena. Starašinstvo prehaja s 140 zoper 139 glasov v specielno debato. Pravdosodni minister Deves govori zoper Leona Say in zahteva naj senat pritrdi nasvetu Barbeya. Član 1. se zavrže s 142 zoper 137 gld., isto tako tudi 2. član. Ko sta zavržena ta dva člana, hoče predsednik vso postavo dati na glasovanje. A seja se je prenehala, ne da bi bili še enkrat glasovali.
Izvirni dopisi.
Y Ljubljani 15. febr. Ravno so razglasili časniki svečanostmi odbor za deželno slavnost ob prihodu Nj. Veličanstev svitlega cesarja in cesarice. Imena sicer ne bodo narodnjakov posebno razveselila, vendar smemo od vsacega uda pričakovati, da se bo v svojem delokrogu poganjal za kolikor mogočo velečastnejšo slavnost, ki naj bo mestu, deželi in narodu našemu v čast in ponos.
Iz sostave dotičnega odbora se pa ne more sklepati, kaka načela so sl. deželni odbor vodila pri izbiranji raznih udov. Kajti celo večja društva niso v njem zastopana, ki so pri prejšnjih slavnostih kaj marljivo sodelovala. V prva vrsti bi smeli tu omeniti kat. r o k odelsko dr uš tvo, ki ježe 1. 1856 povodom cesarjevega obiska hvalevredno sodelovalo, torej eno med naj starejšimi društvi, ki zdaj obstoje. Gotovo bi to društvo z nič manjo pravico zaslužilo svojega zastopnika v odboru, kakor n. pr. nemško turnarsko. Rokodelska družba se je vdeleževala vseh slavnost o 25letnici ce-sarjevanja, srebrni poroki, o cesarjevičevi
poroki. Prav živahno gibanje se je v društvu opazovalo ob petindvajsetletnici njegovega obstanka. Mnogi udje, ki so zdaj že spoštovanja vredni mojstri, so že pri prvem obisku cesarjevem sodelovali. In zdaj so prezrti.
Enako bi se bil smel pozvati tudi zastopnik katoliškega društva, ki zastopa bolj sloje nižjega ljudstva. Ravno smo brali njegovo poročilo v časnikih, iz kterega se je razvidelo, da šteje čez 600 udov in da njegov odbor obstoji iz 24 členov.
Mogoče, da sl. deželni odbor ne ve za obstoj teh društev; ali kako pa je za druge zvedel? — Sicer pa je že tudi to pomembo, da je neki, kakor se sliši, vsa konverzacija v svečanostnem odboru nemška. Bode li naš narod po taki govorici zastopan tudi pred cesarjem — ki je že ob meji slovenstva ra-čil vprašati: Niso li tu Slovenci ? Kaj si bode potem mislil o glavnem mestu Slovenije? Bolj prav, kaj si bode mislil o dež. odboru ? Da bi presvitli cesar pri nas resnice ne-zvedel, ni misliti.
Iz Novomesta, 13. febr. Nemila smrt je zopet jedno žrtev pograbila iz vinograda Gospodovega. V 11. dan febr. se je preselil v boljšo domovino po dolgi bolezni v. č. g. P. Ignacij Staudacher, c. kr. profesor Novomeške gimnazije, definitor frančiškanske pokrajine sv. Križa in vikar samostana. Ra-njega je bil že pred jednem letom (v 13. dan decembra 1882) zadel mrtvoud na levi strani; vendar je bil okreval toliko, da je svoj posel — razun šole — še opravljal. Sv. mašo je bral še v 11. dan t. m. Popo-ludne pa je utrpnila desna stran, — in ob 10. uri zvečer je izdihnil svojo blago dušo.
Ranjki je bil rojen v 5. dan avgusta 1831. 1. v Metliki na Belokranjskem; svoje študije je dovršil na Novomeški gimnaziji, stopil leta 1850 v frančiškanski red, in bil v 18. dan oktobra 1854. 1. v mašnika posvečen. Leta 1858. je vstopil kot učitelj veronauka med učiteljstvo osobstvo Novomeške gimnazije ter ves čas svojega zdravja neumorno delal na tem polji. Še le pred kratkim, — ko je videl, — da ne bode več za ta posel, prosil je za pokoj, — Bog mu daj večnega! Mislim, da je ranjki marsikateremu svojih učencev v blagem spominu.
A ne samo na polji šolstva, ampak tudi v vinogradu Gospodovem je bil ranjki ves čas svojega zemeljskega življenja neumoren delavec. Bil je vnet spovednik, h kojemu so ljudje od blizo in dalječ drli, da zadobe zopet zgubljeni mir vesti. Zlasti je pa slovel po celi Dolenjski kot izvrsten ljudski govornik. S svojo vneto in prepričavno besedo na leči, — kakor tudi s svojim prijaznim priprostim obnašanjem si je znal pridobiti srca vseh. Znano je le Vsegamogočnemu, pri katerem, kakor upamo, sedaj vživa trud za svoje delo, koliko dobrega sadu so obrodili njegovi govori, koliko nesrečnežev, ki so zgrešili pravo pot, pripeljali zopet na pot kreposti. Milo je bilo videti, kako je priprosto ljudstvo — bil je ravno tržen dan —, ko je zvedelo njegovo smrt, gnjetilo se k mrtvaškim odru ter pretakalo britke solze za svojim ljubljenim duhovnim očetom.
Koliko spoštovanja je ranjki vžival ne le po deželi nego tudi pri meščanih, pokazal je sijajen pogreb (v 14. dan t. m.) Na rakvi je bilo videti več krasnih vencev, koje so ranjemu poklonili sorodniki, hvaležni dijaki ter drugi častitelji. če tudi je bila ura pogreba za ljudi iz dežele neugodna,
vendar le se je zbralo mnogo občinstva, da ranjcemu skažejo zadnjo ljubav ter ga sprejmo k slednjemu počitku. Ob 4. uri popoludne je blagoslovil v. č. g. prošt Urh z obilno azistencijo domačih in vnanjih v. č. gospodov truplo. Sprevod se prične pomikati, in prvi so bili že blizo pokopališča, ko so se še le slednji vvrstili. Ker je bil ranjki tudi častni ud uniformiranega mestnega kora, skazal mu je tudi ta s svojo godbo slednjo čast. Po dokončanih obredih za mrtve zapojo še dijaki na gomili dve nagrobnici in razšlo se je mnogobrojno občinstvo. — Naj bode ranjki vsem prijateljem in znancem priporočen blagi spomin in molitev!
Domače novice,
V Ljubljani 20. februarij
(C. kr. deželnemu predsedniku so Čestitali) za njega odlikovanje z redom železne krone 17. in 18. duhovske in deželske ob-lasti, mestna gosposka, vsa razna društva ljubljanska. Posebno številna je bila depu-tacija duhovenstva Ljubljanskega v saboto z mil. g. knezoškofom na čelu. — V soboto zvečer ob 9 so peli pred deželno hišo čitalnični pevci njih 60 troje pesem: „ Vošilo" (Ned ve' dovo), »Slovanski brod" (Gerbec), inBendelnov „Svoji k svojim". Sokolovci so pa svetil Na stotine je bilo ljudstva po Turjaškem trgu in bližnjih ulicah. — Tako časti ljudstvo tega, katerega „kralj" počasti.
( V čitalnici ljubljanski) boste V postnem času dve besedi: 25. februarija in 18. marcija. Pri prvi besedi bode na vrsti opereta „Tič-nik" in šaloigra v 1 dejanji ,,Srečno novo leto.“ Mesca novembra bode slavnostna be seda na spomin’ večletnega predsednika ranj kega dr. pl. Blehveisa.
(Slovenski Slovar.) Profesor gimnazijski g. Mak so Pl e t er šnik dobi šolski dopust to in prihodnje leto, da vredi in prične iz dajati slovensko-nemški del Adolfovega slo varja.
(f Častiti gospod Primož Klemenec) je je na Gori nad Sodražico 11. t. m. umrl in pokopan bil 13. Bojen 1. 1801 v Mengišu služil je najprej v neki štacuni, potem za peka, nato gre v šolo, in bil mašnik posvečen 1. 1834. Služil nekaj časa v Šmartinem pri Litiji, v Starem trgu pri Poljanah, v Sodražici, in Od 1. 1855 na Gori. Bil je vešteu in marljiv dušni pastir, v domači šoli še zadnji petek učil otroke. K pogrebu se je zbralo mnogo ljudstva in osem duhovnov. Preč. g. dekan Bibniški so v prav prikladnem ogovoru med glasnim jokom ljudskim nam skazovali, kaj smo vse zgubili z ranj kim, kako so bili mož ponižnosti, odkritosrčnosti, neustrašene gorečnosti za blagor neumrljivih duš, mož molitve itd. V molitvi so tudi umrli. Naj počivajo v miru!
Razne reči.
— Cerkvi na Bleškem otoku je 200 gld. volil g. Makso Šmid, bivši ravnatelj zemaljske blagajne v pokoju v Za« grebu, ki je nedavno umrl zadet od mrtvuda. Zahajal je več let na Gorenjsko k Petrami, tudi lani mudil se ondi in po okolici bil že znan in iz hvaležnosti na srečne čase te poklanja cerkvi imenovani dar. Blag mu spominj!
— 701 e t n i c a dr. Miklošičeva. Pre-
teklega leta v dan 3. septembra so se zbrali težko kedaj iz te moke kruh jeli.
rodoljubi iz Haloz, iz Ormuža v Ljutomeru, da se posvetujejo z narodnjaki iz Ljutomera, kako bi se dalo sedemdesetletni rojstveni dan dr. Miklošiča dostojno praznovati. Pred sedoval je deželni poslanec Kukovec in nav-zočni so bili med drugimi župnik Božidar Bajič, profesor Glaser, župnik Šrol, in ti sklenili, da se 1. 1883 napravi v Ljutomeru velikanska slovesnost na čast slov. učenjaku volil potem se je odbor. Za načelnika je izvoljenveleučeni gosp. dr. Krek Gregor ces. kr. vseučiliščni profesor, knjižnik itd. Odborniki: prof. Šuman J.in Pukelj Ba-doslav za Dunaj; dr. Klemenčič za Gradec; dr. B adaj in dr. Jože Pajek za Maribor; dr. Sernec in prof. Ž o Ig ar za Celje: Grasselli, prof. Pleteršnik in prof. Levec za Ljubljano; prof. Glaser in prof. Jesenko za Trst; prof. Erjavec za Gorico; prof. Einspieler in dr. Šket za Celovec; prof. Hubad in dr. Gregorič za Ptuj, Baič Bož. in dr. Požar za Haloze; župnika Borovnjak I. in Žižek Belo-tinski za Prekmursko; dr. Gršak Iv, dr. Žižek, Jesih.Kranjec V. za Ormož, kder bodo se sprejemali gosti na kolodvoru — Ljutomerski odborniki: g. Kukovec Iv. župnik Šrol, Fr. dr. Mravljak, gg. Simonič, Jurkovič, Šršen, Gomilšak, Horvat, Kril, Kovačič, Šlamber-g a r. G. župnik Šrol Fran prejema, odpira vsa pisma, tičoča se te slavnosti, pa tudi odgovarja na listove v tej reči pisane.
Vsi odborniki so prijazno vabljeni, da se blagovole dne 26. marca t. 1. to je na velikonočni ponedeljek ob treh popoludne zbrati v Ptuji in sicer v dvorani Narodnega doma" na posvetovanje, da se vzpored za svečanost uredi in določi.
— O r o p a n a j e bila pošta za Slavonijo v noči med 13—14. t. m. v gozdu Brezovici onkraj Siska. S sekirami sta bila ubita postiljon in vojak, ki je spremljal
DOŠtO.
— Davkov direktnih (neposrednjih) in indirektnih (posrednjih) je prišlo 1. 1882 za 10-2 miljona goldinarjev več nego 1.1881.
— Dr. M. Dere n č i n, minister pra-sosodja v Zagrebu je odstopil.
— Zur Congrua-Frage des katli. S e el songe-Clerus in Oesterreich von J. Martini, AVeltpriester. Graz 1883.
O plači duhovnikov se je pač že veliko pisalo, zgodilo pa se še skoro ni nič. Da-siravno v vseh merodajnih krogih pripozna-vajo, da v sedanjem času duhovniku ni mogoče s svojo suho plačo izhajati, kamo li svojemu stanu primerno živeti, vendar še do zadnjega časa ni bilo videti niti resne volje, duhovniško plačo zvišati, ampak na različne načine se je poskušavalo že itak majhno dostikrat z lastnim trudom si pripravljeno plačilo še skrčiti. Veden izgovor, da se duhovniška plača ne more povišati, e bil ta, da ni od kod vzeti, kajti verski zakladi so prazni, država pa ni dolžna iz svoje kaše za duhovniško plačo kaj dostavljati.
Sedanja vlada in večina državnega zbora tudi pripoznava nujno potrebo, da se v tej zadevi kaj stori; toda-o načinu izpeljave, tako se namreč naj to zgodi, so se že pri obravnavah v dotičnem odseku tako različne misli pokazale, da bodo bržkone duhovniki
Ne davno je ravno o tej zadevi izišla v Gradcu zgoraj omenjena knjiga, v zalogi Stiri-je, ki z veliko zvedenostjo in spretnostjo razpravlja, da je potrebno duhovniško plačo zvišati, zakaj je vlada dolžna tudi z državnim denarjem k temu pripomagati, kako misli vlada in večina državnega zbora to izvršiti, in kako bi se morala in tudi za-mogla vsaj nekoliko ugodno ta zadeva rešiti.
Duhovnikom, ktere ta reč posebno zanima, pa tudi drugim, ki se hočejo o tej važni zadevi temeljito podučiti, priporočamo to knjigo in jih zagotovljamo, da bodo o njej veliko važnega, zanimivega in marsikaj še tudi neznanega o tej zadevi našli.
Naročuje se lahko tudi pri katol. bukvami v Ljubljani.
— f Umrl je pretekli teden prevzv. gosp. Mak-Cabe, nadškof in kardinal Dublinski. B. i. p.
Pred kratkim je umrl *v Ameriki naš rojak in misijonar prečastiti gosp. Jurij Godec. B. i. p.
Ker smo ravno v Ameriki, povemo, da je benediktinec in naš rojak, preč. gosp. A. Ločnikar, dr. sv. pisma, pred kratkim postal prvi med benediktinci v Ameriki. ,
— Iz Dortmund (Vestfalija) se naznanja, da so se v rudniku „Borusija" pri Mar-ten imeli plinvi. Ubitih je bilo 11 delavcev a ranjenih 4. Dela niso ustavili.
— Cetevajo kralj Culukafrov je zopet dobil svojo prejšno čast. Angleži so ga namreč premagali in vjeli, in sedaj zopet za poglavarja postavili Culukafrom, le ostal bode tam Angleški polnomočnik, ki bode nadzoroval Cetevaja in ljudstvo. Taka je namreč angleška politika, da ljudstva premagajo, a premaganim pa zopet dajo za poglavarje (?) njih prejšne oblastnike, ki pa vladajo, se ve da, po milosti Angležev; tem pa ni treba skrbeti za notranjo vlado takega ljudstva; cedar je treba, vrhovni gospodar Anglež, seže vmes, da mu vajeti iz rok ne uidejo; tako vladajo Angleži v Indiji, kjer po nekaterih pokrajinah domači knezi vladajo in med seboj tekmujejo v vdanosti do Angležev, tako vladajo tudi Holandeži na Javi in po drugih otokih v Indiji. To je vsekako modrejše in previdnejše, kakor da bi se v vse stvari, tudi v notranjo vlado podjarmljenega ljudstva vtikali, to bi bilo odveč in poslednjič nemogoče.
Umrli so:
16. febr.: Helena Železnikar, 18 mescev. Karl Reclier, vpok. n. k. polic vraduik 75 1., otrpnjenje srca. Janez Janša, 2 let, božjast. — 17. febr.: Alojzij Potokar, 9 mescev.
Takoj da v najem
prostorno hišo
gospodarskimi poslopji, vrti in na okoli ležečimi njivami v Šneberjah
blizo Ljubljane poleg ceste.
Plačilni pogoji in vse razmere so za gostilnično obrt in vsakovrstno kupčijo prav ugodni.
V pr o daji so tudi furmanski vozovi, žitni predali in dobro ohranjena kočija s 4 sedeži po ceni.	(7)
Marija Dogan,
posestnica v Ljubljani za južnim kolodvorom.