90msKA M^ Leto 3 er V Cel jn, dne 18. aprila 1911. St. 15. i naJža = Izhaja vsak Četrtek; »ko je ta dan prainik, pa dan poprej. -Vse pol.ijatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Harodni List" * Celju.— Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta »te*. 3. Vsem naročnikom in prijateljem vesele velikonočne praznike vošči uredništvo ln upravnlštvo. Vabilo na javni shod narodne stranke ki se vrši na velikonočni pondeljek, dne 17. aprila 1911. ob 3 uri popoldne v dvorani hotela Virant V ŽALCU. Dnevni red: 1. Poročilo o razpustu državnega zbora. Poroča g. Franio Roblek. 2. O našem političnem in narodnem položaju. Poroča deželni poslanec g. dr. Vekoslav Kukovec. 3. Slučajnosti. Z ozirom na bližnje državnozborske volitve je ta shod somišljenikov narodne stranke velike važnosti, zato se pozivajo vsi k mnogobrojni udeležbi. Parola: Žalec! Bilo ie pred štirimi leti prilično ob tem času, ko so Savinski kmetje izdali parolo: Žalec. In dne 17. marca 1907 se jih je blizu tisoč zbralo tamkaj in v mogočnem, nepopisnem navdušenju je bil proglašen za kandidata g. Franio Roblek iz Žalca, ln takrat se je pričel zmagoslavni pohod proste kmečke volje po celi Savinski dolini doli od Braslovč in Vranskega pa gori do Vojnika in dalje ter na drugo stran do Dramelj in Št. Jurja. In dne 14. maja je z ogromno večino izšel iz boja kmečki kandidat g. Franjo Roblek. Mož je šel v državni zbor s trdno voljo in s pošteno zavestjo, da hoče delati le v korist svojih voliicev. In kdor je zasledoval politično življenje zadnjih let, je videl, da je bil g. Roblek kot poslanec kmečkega okraja na svojem mestu. Ni je bilo skoraj seje, da bi ne bil on navzoč, ni bilo glasovanja, da bi ne bil on zraven, in vedno je pri vsem svojem delu imel pred očmi edino-le vprašanje: ali to koristi mojim kmečkim volilcem ali ne? In kolikokrat je v ostrih, jedrnatih govorih ožigosal postopanje vlade napram nam Slovencem, slikal naš položaj In povzdignil glas za narodove pravice! Ko so zadele njegove volilce nesreče vsled ujm ali drugače, vedno je bil na mestu, sam si je vse ogledal in hitel je v Gradec in na Dunaj ter izposloval podpore, kolikor je bilo v danih razmerah mogoče. Rekli smo, da je deloval kot poslanec nesebično. Še celo več: na škodo svojega lastnega gospodarstva. A to ga ni oviralo, da bi ne pustil doma vsega in hitel vsakokrat, ko so bile seje drž. zbora, na Dunaj. Tako je vztrajal do zadnjega hipa, ko je bil državni zbor predčasno razpuščen. Ko je ljudstvo zazvedelo za razpust in za nove volitve, je šlo kakor en glas ,po celein volilnem okraju: Robleka bomo zopet volili, on ]e naš irriož, pošteno je zastopal naš okraj, nesebično in odločno se je potegoval za naše pravice. In še predno se je vršil kak shod, ki bi bil proglasil Roblekovo kandidaturo, že od vseh strani volilnega okraja prihajajo glasovi: Robleka bomo zopet volili. Kaj se tp pravi? To se pravi, da si ie ljudstvo samo zopet Izbralo moža svojega zaupanja, da nJega hoče in nobenega drugega noče. In ljudski glas Je božji glas. Za velikonočni pondeljek t. m. je izdana scpet parola: Žalec. In zopet se bodo zbrale stotine prostih slovenskih kmetov v tem zgodovinskem trgu. Prihitite iz vseh krajev volilnega okraja, iz vseh občin v velikem številu, pokažite, da zaupate svojemu dozdajnemu zastopniku, da spoštujete njegovo delavnost in njegovo značajnost, njegovo po-Jtenost in njegovo nesebičnost, pokažite, da hočete odbiti vsak nasprotni naklep! Naj postane ta shod mogočna manifestacija naše misli, mogočni izraz ljudske volje za bodoče volitve, mogočna in zmagovita parola: Roblek ln nihče drugI ' *' Cujemo, da se g. Roblek brani znova prevzeti težko poslansko breme. Na eni strani baje zato, ker celo leto 4 K, ca pol leta 9 ca Četrt leta 1 E. Za Ameriko in elrnge dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina se plaCnje vnaprej. — Posamezna Številka stane 10 vin. Oglasi se raCunajo po IS vinarjev ena petit vrsta. — Pri veCkratnih objavah inaten popust po dogovora. Prjstoj bine ia oglase je plačevati po poŠti na naslov: Narodni Liit" v Celjn. T TT vidi na Dunaju, da ga vkljub pjegovj ijedotakljjvi poštenosti in odločnosti slovenski poslanski tovariši iz klerikalnega tabora po strani gledajo in da pri še tako koristnih predlogih pri njih ne najde podpore in da mu je baš vsled razcepljenosti med slovenskimi poslanci uspešnejše delo bilo ovirano, na drugi strani pa so vzroki njegovega odklanjanja gospodarskega značaja. Živimo pa v trdnem prepričanju, da bo g. Franjo Roblek, ko bo na velikonočni pondeljek videl izraz ljudske volje, storil enako, kakor je storil to tržaški poslanec dr. Rybarž. Tudi on je odločno izjavil, da v bodoče ne sprejme več kandidature. A pred nekaj dnevi se je vršjl v Trstu y§-likanski shod Slovencev iz tržaške okolice, in iz vseh ust je orjlo kakor orkan: dr. Rybarž njora Wfl naš poslanec! In tedaj je mož, videč ta silni izra* spoštovanja in ljubezni, se uklonil ljudski volji ter dejal, da kandidaturo prevzame, ker bi itak tudi sicer, če bi državni zbor ne Bil razpuščen, moral še dve leti nositi poslansko bre^ue. Tako bi naj bilo tudi pri nas! Zato pa, somišljeniki, naj pojde te dni od ust do ust parola »Žalec!« in na velikonočni pondeljek naj zagrmi tamkaj iz stotin ust voDlna parola: Roblek in nihče drugi! ' Pozor na hujskače! Vedeli smo in smo že na to opozorili, da bodo klerikalci v volilnem boju nadaljevali in še poostrili svojo umazano gonjo proti našim denarnim zavodom. Prvi tak slučaj se w.n poroča iz Šmarja pri Jelšah, kjer ie na nedeljskem shodu sam dični general dr. Korošec na najpodlejši način huiskal proti »liberalnim« denarnim zavodom in pavšalno sumničil, da še poidejo trije »liberalni« zavodi v konkur*.. Dr. Korošec je torej stopil v stopinje dr. Plachkija, kateremu smo prekrižali umazane račune. Dr. Korošec naj bo prepričan, da jih bomo tudi njemu znali temeljito prekrižati. Volitve same morajo dati najboljši odgovor na take hujskarije. Naše ljudi pa opo-zarjamo, naj povsod pazijo na vsakogar, ki bo huiskal in obrckoval nekierikalne denarne zavode; z vsemi takimi hujskači bomo napravili kratek račun! Češki duhovnik o klerikalizmu. Pred meseci je imela češka agrarna (kmečka) stranka, ki je skozinskoz protiklerikalna, v Brnu na Moravskem shod zaupnikov. Ob tej priliki je eden izmed poslancev te stranke, duhovnik P. Hnidek, spregovoril tudi o stališču agrarne stranke naproti klerikalizmu. Pripomnimo, da ima češka agrarna stranka, vkljub temu da je izrazito protiklerikalna, v svoji sredini precej duhovnikov in da je več duhovnikov tudi poslartcev te stranke. P. Hnidek je spregovoril prilično sledeče: »Klerikalizem je stremljenje s pomočjo vere si priboriti politično moč. Kakšno stališče zavzema agrarna stranka k veri? Držimo se verske strpljivosti, verske tolerance. Bodi kar hočeš, le izpolnjuj svoje verske dolžnosti. Daleč so danes časi, ko je vladal veiski pritisk. Nikdar ne dopustim, da bi mi kdo segal na moje versko prepričanje, ali zato se ravnotako ne drznem segati na prepričanje drugega. Naše ljudstvo je verno. Saj je vendar od setve naprej pa do žetve vse v božjih rokah, in saj smo vendar spojeni z božjo naravo. In stranka tega ljudstva bi naj bila brezverška? Nikdar, mi smo le proti zlorabi verstva. A zdaj poglejte klerikalca! Samo dotaknite se n. pr. cerkovnika, že vpijejo, da se žali vera; ako pišete o kaki lopovščini iz njihovih Vrst — ste že zopet poniževali vero. To, prijatelji, ni versko prepričanje; saj je vendar cela vrsta onih, ki jim stoje rta Čelu, sami brezverci; to je — kšeft. In naše razmerje h klerikalizmu? Tu ni mogoč kompromis. Bije se boj in prepričan sem, da bo konec boja — naš uspeh. Le več luči, več izobrazbe. A v to klerikalci ne privolijo. Le poglejte njihovo časopisje. Od naslova pa do imena odgovornega urednika vse samo ena psovka in laž. Zato ne pozabimo, da imajo klerikalci v rokah strašno orožje, da, strašno orožje: In to je — ljudska neumnost. Vam vsem vidim na ustih vprašanje: kako moreš ti, katoliški duhovnik, biti Član agrarne stranke, o kateri pravijo klerikalci, da je brezve»~ ska? In vendar. Odločno se priznavam k agrarni stranki, ker ie dolžnost duhovnika iti ž njo, z ljudstvom in ne proti niemu. Je to dolžnost vsakega razumnika, tembolj duhovnika, ki je vendar izšel iz te grude, z očeta potom posvečene, in zdaj naj gre proti njemu? In vendar nas je duhovnikov v stranki doslej malo. Malo, a ko bi še mnogi tako ne bali. A ne čudite se! V prvih vrstah klerikalnih bojevnikov vidite mlade kaplane. So to ljudje, obdani od štirih sten, vzgojeni v eni smeri, ki ne smejo ni2 drugega čitati nego kar jim je dovoljeno in — ti bi naj bili učitelji zaupanega jim naroda. In vendar: predno se podam v Javno življenje, moram biti globoko, vsestransko izobražen, pripravljen. A oni so 2e vzgojeni k fanatizmu, gnani v klerikalizem. Komu v prid? V prid drugemu. Sam se mora trudifi, delati, prenašati vse rnogoče, da si drugi utrga saa. Mar mislite, da se nižji duhovščini godi dobro? Dolžnost duhovnika pa je, biti učitelj naroda in skrbeti za njegov dušni in telesni blagor. Zato me vidite v vrstah agrarne stranke.Tn ko bi ne bil v nji, bi smatral to za izneverbo svojemu poklicu. A mišlite-li, da" imamo postlano na rožah? Ne. Imenujejo nas najslabše duhovnike. Ako bi klerikalni duhovnik bil kolikor mogoče slab, ako bi bil lažnik, ubijalec ali karkoli, vedno bodo rekli o njem, da je najboljši duhovnik; mi pa, če bi tudi živeli angelsko življenje, postanemo v njihovih ustih vedno slabi duhovniki. A vse gre, če človek hoče. Nekoliko moči, nekoliko samozatajevanja, no in — trde kože. Očitajo nam, da iščemo v stranki karijero. Za božjo voljo, ali nam more mar agrarna stranka preskrbeti mastne župniie aH škofije? Nesmisel. Ako bi iskali tega, našli bi nas kje drugje. A mi smo agrarci, ker imamo v sebi čast in v žilah kmetsko kri. Z ljudstvom pojdemo in nikdar proti njemu.« Tako govori češki duhovnik o klerikalizrnu. Zapisali smo te besede našim bralcem v premišljevanje in razsodek za Veliko Noč, za praznik Vstajenja, da tudi naše duše vstanejo zopet k zavesti, da smo na pravi poti. Naši cilji in naša stremljenja in cilji ter stremljenja češke agrarne stranke pojdejo isto pot. Zato nam more biti le v zadoščenje, da te cilje in te težnje odobrava odličen češki duhovnik, to tembolj, ker on baš tako kakor mi obsoja klerikalizem. Jz političnega Volitve v državni zbor so razpisane na 13. Junija, ožje volitve bodo 20. junija. Zbornica bi se se-šla že 20. julijaf. Novi brambni zakon. Zadnje dni so se mudili na Dunaju ogrski min. predsednik Khuen-Hederva-ry, finančni minister Lukacs in honvedski minister Hazay. Nadaljevale so se konference med ogerski-mi in avstrijskimi ministri glede reforme brambnt-ga zakona. Vendar se stvar ni rešila, ker so se pojavili razni nesporazumi. Rekrutni kontingent. »Wiener Zeitung« z dne 10. t. m. razglaša s pomočjo § 14. odrejeno vladno naredbo, s katero se dovoljuje za 1. 1911 rekrutni kontingent in sicer v celem 103.100 mož, od katerin odpade na avstrijske dežele 59.042 mož. Rekrutni kontingent za domobranstvo znaša 19.240 mož. Volilni kompromis na Češkem so sklenili mla-dočehi in narodni socijalisti. Slednji postavijo povsod proti socijalnim demokratom svoje kandidate, katere bodo podpirali Mladočehi. Kompromisu so se pridružili tudi Staročehi. Na deželi bodo povsod podpirali češko agrarno stranko proti socj-jalistom in klerikalcem. Volilno gibanje. V Mariboru kandidirajo soci-jalni demokratje dozdajnega poslanca Resela, Nemci so se zedinili na Wastiana. V volilnem okraju Celje-Brežice (in druga spodnjeŠtajerska mesta!!) kandidirajo Nemci zopet Marckhla, socijalisti pa Alberta Hbrvateka. Slovenci se še niso izjavili glede kandidatur. tfa Zgornjem Štajerskem kandidirajo nemški agrarci v 4 okrajih, ki so jih imeli doslej klerikalci. Hrvaško. Dne II. t. m. je umrl predsednik Hrvaškega deželnega zbora dr. Neumartn. Bolehal je tri niešče. Ruski državni zbor (duma) je sklenil postavo, po kateri so Zidje. na Ruskem izključeni od sodelovanja pri občinski upravi.' Portugalsko. Volitve v portugalski državni zbor bodo 28. maja. Volilno pravico imajo vsi samo-pravni portugalski državljani/ki znajo brati in pisati, in tudi vse vojaštvo. — Portugalska. vlada je skrenila, državnemu zboru predložiti zakonski načrt glede ločitve cerkve od države. B(lc2K(. Čudne razlike v §§. Nismo doslej verjeli, sedaj pa vemo. Celjski državni pravdnik ima gotovo druge §§. nego ljubljanski. Kajti včerajšnji »Slovenski Narod« mirno prinaša dopis iz Ormoža, ki nam ga je naš ljubi prijatelj v celjskem državnem pravd-ništvu zadnjič v celoti konfisciral. Saj se poznamo! »Štajercijanske« kandidature. »štajercijanci« mislijo pri bodočih državnozborskih volitvah postaviti v več spodnještajerskih okrajih kandidate, osobito pa v dosedanjem Roškarjevem, Plojevem in Piškovem okraju. Končno bodo Štajercijanci sklepali o kandidaturah na zaupnem shodu, ki ga skll-čejo na velikonočno nedeljo v Mariboru. Z ozirom na hujskarije zadnjega časa utegnejo »Štajercijanci« dobiti večje številb glasov, zato je potreben od šlo-vensko-narodne strani odločen odpor. Štajercijan-skega gibanja na noben način ne kaže bagatelizirati, zlasti ne v dosedanjem Piškovem okraju, kakor to dela neki »urednik« mariborske »Straže«, ki očl-vidno ne pozna razmer. Vodstvo »narodne stranke« dobiva iz tega okraja od resnih mož dopise, v katerih se poudarja, naj bi se združile vse sile proti štajercijanskettiu kandidatu, ki ima sedaj v okraju ugodnejše stališče ko leta 1907. Torej le na delo, g. Pišek! Bo veliko bolj zdravo, ko neumno zabav ljanje in trkanje po prsih, češ, nam nikdo ničesar ne more! Vlagateljem »Glavne posojilnice« v Ljubljani r vednost. Kakor smo že poročali, je prišla »Glavna posojilnica« v konkurz. Vlagatelji, ki imajo od te posojilnice še zahtevati kako vlogo, morajo to svojo terjatev priglasiti do 30. aprila 1911. č. kr. deželnemu sodišču v Ljubljani, sicer pridejo ob ves prihranek. Iz prijaznosti in brezplačno posreduje v tej zadevi Mestna hranilnica ljubljanska, ki prevzema vložne knjižice »Glavne posojilnice« in jih priglaša sodišču. Kdor si torej hoče prihraniti stroške, bili brez skrbi in vendar še priti do svojega denarja vsaj delno, naj pošlje svojo vložno knjižico »Glavne posojilnice« priporočeno in s svojim natančnim naslovom na »Mestno hranilnico ljubljansko« v Ljubljani, ki bo lastniku prejem knjižice potrdila in vlogo takoj priglasila sodišču. Kdaj se bode od konkurznega sklada »Glavne posojilnice« dobilo kaj denarja, se zdaj še ne - ve in .se bo to o pravem času javno razglasilo. Tudi se danes še ne more vedeti, ali bodo dobili vlagatelji ves denar in na enkrat ali ne. ' ~ .' - v :.-■.' \ . • Iz finančne službe. V pokoj je šel c. k. finančne straže nadkomisar v Šmarju g. Henrik VorŠič. -Imenovani so: finančne straže nadpaznik g. Matija Rihtarič v Brežicah za respicijenta, in prov. naa-paznika gg. Franjo Pavline v Brežicah in Matevž Pogoreuc v Ptuju za definitiVna nadpaznika. — V finančne straže uradniški tečaj v Brno je poklican c. kr. finančne straže nadpaznik g. Jože Lužar iz Maribora in v eolninski tečaj v Inomost nadpaznika gg. Franjo Repolusk od Sv. Jurja ob Stavnici ln Peter Kerndl iz Maribora. — Premeščeni šo gg. nadpazniki: Rok Bratuša iz Celja na Laško, Franjo Jodl iz Slov. Gradca v Maribor, Jakob Kaiser lž Ptuja v Celje, Matevž Pogoreuc iz Laškega na Ptuj in gg. pazniki Andrej Gomiunig iz Rečice v Celje, Ivan Sabati iz Sevnice v Brežice in Ferdinand Vanič iz Radgone k Sv. Jurju ob Ščavnici. —. Na .novo nastavljen je v Ormožu finančne, straže paznik Kari Spindlar. . .1; Izdali so se. »Slov. Gospodar« fiiše: »Kdor zasleduje javno življenje, ve, da liberalci in nemšku-tarji zaženejo velik vrišč, kadar se bliža kak polom.« Ker pa ravno v zadnjih časih duhovniški listi najbolj vriščijo, se iz tega in »Gospodarjevih« besed spozna, da so njihove kase in organizacije blizu poloma. — Volitve v vzajemno zavarovalnico v Gradcu so se izvršile po predlogu dosedanjega ultranemškega odbora: na Spod. Štajerskem so izvoljeni sami Nemci in renegati, na Kranjskem pa nemški veleposestniki in — klerikalci. Ti klerikalni člani-glavnega odbora vzajemne zavarovalnice v Gradcu sto- | rijo najlepše, ako darujejo svoje dijete — skladu za obmejne Slovence. Narodnost novega tržaškega škofa. Novi tržaški škof dr. Karlin, katerega so ob priliki imenovanja razni časopisi slavili kot navdušenega Slovenca, je že pokazal svojo barvo. Zgodilo se je; to že pri ustoličenju. Takrat je škof izrečno privolil, da se pri tej slavnosti zataji Slovenstvo v tržaško-koprski škofiji. To, za Slovence skrajno žaljivo ln sramotno dejanje se je zgodilo pri slavnostnem obedu. Da je bilo pri cerkveni slovesnosti vse latinsko, se ob sebi razume, iz cerkve so slovenski jezik že izgnali uprav po pasje. A pri slavnostnem obedu je bila prilika, dati Slovencem vsaj toliko časti, kakor Nemcem in Italjanom. Pa še to se ni zgodilo. Dogovorjeno in sklenjeno je bilo, da bo škof pri slavnostnem obedu govoril latinsko, nam.est-nik nemško, župan tržaški pa italijansko in dogovorjeno in sklenjeno je bilo, da se ne sme.iz oficijel-nih ust izpregovoriti nobena slovenska beseda. In *a »slovenski« škof dr. Karlin je bil s tem zadovo- ljen, Tako dr. Karlip takpj. pri svojem ustoHča-nju dal slovenskim katoličanom tržaško-koprske škofije slovesno zaušnico in jim pokazal svoje zaničevanje, , 'j Višek nesramnosti. Zp nekaj časa sem se opaža, kako zlobno se trosi govorica, da se je vse razdrlo in da odpade 7. maja planinski sejm v Celju, To nikakor, ne odgovarja resnici; Predpriprave, so ;v najboljšem teku. Danes v četrtek se vrši zopet tozadeven sestanek v mali dvorani, in sicer ob 8. uri zvečer. Odboru pač ni niti ha, misel prišlo, sejm opustiti. Najboljši odgovor na to protiagitacijo je, da vsi mladi in stari pridete 7. maja V Celje ter s tem pomprete, da bo slavnost v vsakem oziru dobro izpadla. — Vedno nove zaušnice Slovencem. Za predsednika novomeškega okrožnega sodišča je imenovan dosedanji I. državni pravdnik ljubljanski Fr. Trenz.. Npvi predsednik je pravičen -in koncilijanteH mož,; ali on je Nemec, in v tem tiči važnost tega imenovanja. Predsedniško mesto v Novem mestu je bilo doslej ■ slovenska posest in da bi nam to posesi ugrabili in naredili iz nje nemško posest, zato jc vlada imenovala dn Trenza. Za naslednika objektivnemu in pravičnemu dr. Trenzu v Ljubljani je določen sodni svetnik Luschan. Mož spada mea; najmanj sposobne sodnike, a med najbolj zagrizene in najbolj strupene kazinote. V vsem svojem ura-' dovanju se je izkazal kot »scharfmacher«, kofmoz najskrajnejše brezobzirnosti proti Slovencem, ~ Hochenburger, Pittreich in Amschl so ga izbrali kot najboljše orodje za skrajno persekucijo slovenskega narodnega gibanja. Hochenburgerju, Pittreichu in Amschlu je bil, to je javna tajnost, dr. Trenz pre več objektiven, hoteli so-imeti za državnega pravd nika huzarskega »draufgangerja« in iztaknili so Luscharta. Ta preskoči najmanj 25 starejših sodnikov, Slovencev in Nemcev. S temi imenovanji je lustica na Kranjskem popolnoma ponemčena; Zasluga za to gre tisti podli svojati, ki se imenuje klerikalna stranka, in ki javno razglaša, da ji je nemški sodnik ljubši kakor slovenski. - - : i > Volilno gibanje v celjskem okraju. V nedeljo 9. t. m. se je vršil številno obiskani zaupni shod narodne stranke v Št. Jurju ob j. ž., na katerem; je poročal deželni poslaneg dr. Vekoslav Kukovec u političnem položaju s pbsebnim ozirom na razpust poslanske zbornice. Na Shodu se je soglasno sklenilo, voliti v državni zbor pri novih volitvah dosedanjega državnega poslanca g. Franca Robleka ter se je obenem sklenilo pVi tej kandidaturi pod vsakim pogojem vztrajati tddi v slučaju, ako bi Robten odklonil kandidaturo, končno se je sprejela tudi . ŠŽ . . prihiteli na pomoč vrli;domobranci ia sosedje, kfc.so ob pravem času rešiti živino in orodje. Potem so prihiteli dt^avci iz mestnega mlina zbrizgalno gMft in končno mestni požarniki. Pri tem, ppžtjru hjdranti pri .mestnem vodovodu jako »Narpdpi list«,; je spovednik, t^kpi za čel siliti vanj, da mu mora obljubiti, da tega »grfa, ga« i lista n§; bo več čital, sicer ne dobi odveze. A značajni fant je dejali »Kar pri spovedi obljubim* to tudi držim. ;»Narodnega lista« pa pitstrti ,ne mQ-rem, ker ne piše prav nič proti veri«. Tedaj pa, je spovednik začej psovati s smrkavcem,. :fantabi nom.itd. in je za|pputnil vrata spovedntce, Takole, »utrjuje«, vera! . Licenciranje bikov v celjskem okraju se r vrši, letos: 15.;maja ob 8.-uri zjutraj v Laškem-maja ob 10* uri.dop. na V r a n s k e a, 24. majaiob 10, uri dop. v Jtu r k i o š t r u in 29. maja o,b k uri zjutraj v C e 1 ju. .. .: ; , ^ ' Iz Trbovelj. Minuli četrtek je imel dr. ,Beni:o-! vič tu zaupen sestanek »Čukov«. Govorilo se kandidaturi za državni zbor. Štrousov Nace j? letal okrog s tako tajno spoštljivostjo, da je bil ,še> polovico manjši ko- navadno. Po dolgem prepiranju in prerekanju so se volilei vendar zedinili za ot. Benkoviča. Lep izraz zaupanja, in »ljudske, vol}e*.| Mežnarjeva stranka, ki je bolj socijalnodemokr*-tičnega mišljenja, je nasprotovala. Šla so; ji bojaa po glavi tista čudna poročila o Benkovičevih zw. zah s premogokopno družbo v Trbovljah. Kaplan Miklavž jse je tudi nekaj rinil v ospredje; .Lojz ju, je komaj nekoliko potolažil. Ne vemo, kako bi stvar končala za našega »priljubljenega ljudskega«. poslanca, ako bi pe bilo »ferboltarja« Zupana. Iz Trbovelj. Tukaj se je v solx)to, dne 3. api.: ustrelil paš rojak inženir Ernest Irgel. Bil je sin po-prešnjega nadučitelja Irgla, ki je tudi na enak. losten način storil konec svojemu življenju. Pokojnik je bil obče priljubljen, miren in zek> blag značaj. A kruta vratna bolezen ga je prignala iz njegove službe v, domač kraj, kjer je mislil,, d g. bode našel zdravje. Toda vedno bolj je hiral, in ker. mu ♦udj italijansko južno podnebje ni moglo popraviti zdravja, se je vrnil domov, kjer ima pokopanega očeta in mater ter je storil obupen čin samomora. Vzrok, samompra je iskati v prvi vrsti v bolezni, v drugi vrsti v nesrečni ženitvi. Od svoje žene,- s rojene Ogrke — je ločen. Enega brata ima slepega — sploh nesrečna rodbina skozinskoz. Trbovcern je bila zelo simpatična cela nesrečna rodbina, zato tudi« vsi odkritosrčno, sceustvujejo z ostajimi ,sorodniki. Ernestu pa blag spomin! " '''*.*V"k?r->,''. Loka pri Zidanem mostu. Kar smo zadnjič poročali iz Loke o gosp. župniku, se še do danes ni nič zboljšalo; še ne zmeni se ne, njemu je vedhu njegova posojilnica začetek in konec življenja na tem svetu. Pa tega nismo krivi mi farmaul,. am-. pak njegova mlačnost do farmanov. Ker je sedaj še vedno zimski čas, mu še ne moremo zameriti, bo menda na poletje kaj bolje. Peča se pa tudi s Marijino družbo in njena prva voditeljica se je le' večkrat izrazila, da je videla nebesa odprta; pa kam je, bila zagledana, najbrž za ogel. Kajti to ni verjetno, ker ie zmiraj V , sovraštvu z ljudmi "na-rpdnega mišljenja. — Farman. ' ; ' 1 Graščino Rudo v občini Loka pri Zidariem mostu je kupil Slovenec Gregor Škof za 38.000 K. — Posestvo je vpisano v deželni deski. Gprnjlgrad. Tukajšnji okrožni zdravnik g. dr.' M. K«uečnik je ustrelil 4. t- m. V; pol ure od trga oddaljenem Homu tik okrajne ceste divjega petelina, ki je tehtal čez. 5 kg. ' . Za župnika v Vojnlku je imenovan g. Ivan Po-tovšek, dozdaj župnik v Artičah pri Brežicah. ' Iz celjskega okraja. Cenjeni gospod urednik, sprejmite od mene ubogega hlapca nekaj vrstic \ Vaš cenjeni »Narodni Ust«. Kake čudne razmere so na c. k. državni cesti! Skozi celih 40 let že vozim, pa se še niso koze po cesti pasle, tako kakor sedaj!. Pa oprostite, to so le lesene stolice, ker mislijo gospodje, če bodo tO prašno travo jedle, bodo pa šuta dale, da bodo cestarji z njo jame zasipali. Ako sc pelješ od Celja proti Vojniku in Konjicam, najdeS na tej progi posebno stroge cestarje, najbolj pa enega, ki nad vsakim voznikom kriči in vpije, če se le količkaj kako kolo njegovih »koz« pritakne ali jih celo prevrne; mož ima hitro svinčnik in knjigo r roki in si imena zapisuje in kazen obeta. Mi mu pa svetujemo, akoravno je priden in skrben, naj se rajši potrudi in naj svojega nadcestarja in inžeherja opomni, da bi bilo treba šute; mogoče da sta. ona dva pozabila na*tO, ker jih preveč »koze« skrbijo. Nadalje opozarjamo naše gospodarje, naj storijo potrebne korake, da ne bodo nas zapirali in po ječah vlačili; ako se to ne zgodi, boste kmalu morali sami voziti, boste videli, kako prijetno je, ubogu že itak izmučeno živino trpinčiti. Vsi volilei, ki ste deželne in državne poslance volili, zahtevajte, da izposlujejo, da se to odstrani in se cestarjem da dovolj šute in pa o pravem času, pa ne potem, ko so ceste že popolnoma suhe in utrjene. Poprej se je zmiraj posipalo že meseca sušca, sedaj pa ni videti nikjer nič. Kak razloček je med okrajnimi in c. k. državno cesto! Na okrajnih cestah je dovolj šute in so tudi lepše, a na c. kr. cesti, katera bi morala biti za vzgled, je pa ravno narobe. — Stari hlapec, ki vse vidi in veliko ve. Šmarja- Pretepla sta kmeta Mlakar in Zidar kmeta-' Miijdftsir dadriesvfeitU. Pretresli sO še mu možgani. ^•MKoni Jfe ubil hlapca. V Drešmjf vaji'n'ad Celjem so frišR hlapca šuraja mrtvega Težatf na tleh v kortjskem^^vu; Približal se je' hajbrže " nerodno1 ktfnjnjka-teriga je s kopitom žactel ^'glavoinubii. Ko so ga zjutraj klicali kf zajtrku,j?airašli riirt-VegttV-hlttvir z groznd rano! na glavi/- feoft# pri'Zkfaneni" faostti. Tu 5e dne 3. t. ni. Savo g^GirilVrtovee it Lokavta.'; Občirt-Skl tedar pomočjo treh drugih ga je rešil". Vzrok nameravanega samomora je baje nesrečna Ijube- -V izBoIapri Hrastniku se poroda: Naši občinski BS^ejHfa ČelU jim štrič Hrastelj, so v blagor riašfe" oMfne zO^t'6no prav pametno ugenili. Ribolov te Občifte sb Odddali kar pod roko za 140 K Nemcu B^erju. iz'Hrastilika, dočim je prosilo »LOvsko društvo Jelenca« iz Hrastnika, naj se da lov na dražbo. Kakor čujemo, je bilo društvo pripravljeno dražbati lov, ako treba, do 500 kron. Izgube ima torej bbčiha na Teto vsaj 300 K, ali v šestih letih Ffct>0 K. ' Tu vidimo, kam privede * človeka osebno sbvraštVb.'Gospod Burger je poslal k seji svojega zastopnika, menda, da bi nadziral odbornika gosp. Ghhšhrče se bo drznil delati V prid občine ali v prid ošabnega:-naseIjenega Burgerja! - Kradež. Posestnikoma Skaletu irt Strašku v Pečici blizii Šmarja je nekdo neprestano kradel Vlfib, jajca, surovo maslo, perutnino in les. Te dni 80 zaprli* vinlčarja Jakoba in Ano Imeršek iz Pečice zaradi teh tatvin. ' • ' : : : Šti Favet pri Preboldu. (Š o 1 s k a k u h i n j a.) V rm^nn pogoščene mladine bodi tem potom izrečena' iskrena : zahvala Vsem dobrotnikom, Osobito oftUefjima Žanierjevi in Piklovi, na obilih prispevkih, nadalje gledališkemu odboru, lastniku predil-nfee konzulu gospodu Hofftnannu, gg. Randl, Dru-škoVič, Marrnč-Lončar; Vasle-Jug, Vedenik-Frenčk in StojanSek za blagovoljna darila. Nač. Odbora. Jošip Vidfe; Fischer, šolski vodja. ' ?"sSv. Štefan pri Šmarju. Pri naš se je ustanovila ' v nedeljo 9r aprila »Javna ljudska knjižnica«. Ze v i nedeljo'seje prav lepo število knjig izposodilo. Zahvaliti-Se'imamo v prvi vrsti g. Ant. Malgaju, ka-! terfie' posredoval pri »Polit: in gosp. društvu v SmMJuij da se je na podlagi tega društva lahko knjižnica flstanovila. Koliko je imenovani žrtvoval, jg Vsakemu sv. Stefančanu prav dobro znano. Za-hvSliujerno" se mu še posebej za njegov trud, da nam"je tako lepo število knjig nabral; se pač vidi, da" Č& lfdo'proti nagajivosti političnih sovražnikov mirno vztraja, marsikaj doseže. Posebej so še liva1ef Vrc^ri1?: g:ospa Ema Planinšek, trgovka, na-rdffia gfOštflničarka in posestnica pri Sv. Štefana, zžvprostdr 'in omaro, katero nam je brezplačno darovala za knjižnico; dalje g. nadučitelj Flere za darovanih 56 knjig; Anton Zaberl za podarjenih 44 kn1lg;gdČ.: učiteljica jn Ant. Medved, katera sta tuSi;radeybije prispevala nekaj knjig; in Narodna zdlbfM v Celju, ki je tudi dala lepo število podai-Jeftlh knjig. Vsem darovalcem, kateri so nam pripo-mogli zra'ureditev naše tako zelo potrebne knjižnice^. Izrekamo rtajprisrčnejšo zahvalo. Da se bo kn^&ica gmotno razvijala iti da bo zadovoljila či* tateije. so nam porok načelstvo in knjižničar, ka-tefi^ škrb bo, da se bo vsakomur vedno z dobrimi krijigahii postreglo. ' Sy, Štefan pri Šmarju ali Si. Štefan bei Št. Mareln? Kaj je prav? Po dogodkih bi sodili, da drugo. Kajti .tukajšnja poštna nabiralnica prodaja s a mane m š H ep o št n e t i s k o v i n e. PoniŽnu bi vprašali, kje je krivda? Najprej gotovo ha šmar-skem poStarju, ki si upa V svoji klerikalno-nem-škjitarski nadutosti poslati v popolnoma slovenski kraJr.samonejnške tiskovine;.gotovo pa tudi na nezavednosti naše »poštne upraviteljice«, ki take; tl-skovjne, (sprejema. ter jih prodaja. — Ni še dosti nemškutarstva? Občinska uprava je v popolnoma slovenskih rokah; kaka pa naj bo v kraju, kjer rti nobenega Nemca ln nobenega nemškutarja. In ta občinski. odbor je sklenil že pred mnogimi leti, da sc uraduje samoslovensko in sprejema le take dopise. Dopisi pa prihajajo Včasih tudi š a m o-n e.m § k i. in ha tiste odgovarja Županstvo samo-n e m š k o. Poročila na glavarstvo in sploh tja, kjer so malo »višje osebe«, romajo seveda tudi samo-nemšjca. Ali res nimajo občinski možje vsi sktpaj toliko narodnega ponosa v sebi, da bi spoštovali svoj narodni jezik? Ali pa dela tO občinski tajni«. — zopet prelepo zavedni klerikalni učitelj g. Kotnik — kar na svojo roko? In če je temu tako, potem pač vsi občani lahko vprašamo, kdo ga je pooblastil, v to in pa, čemu volimo občinski zastop, čc jc v njem le tajnik vsemogočen in dela kar hoče in kakor hoče? Skrajni čas bi bil, da se napravi \ naši slovenski občini enkrat že konec tej nezavednosti in temu klerikalno-nemškutarSkemu kleče-plaztvu. — Več naprednih župljanov. Šentvid nad Grobelnem. Pretečem teden so ponkoVški orožniki aretirali tri šentvidške klerikalce zaradi krive prisege. Po obravnavi bomo o stvari poročali natančneje. O, »pobožne« krščanske duše šentvidške, ki jim pašuje mogočni župan Sivka! — Kmet. Gomilsko. Občinski odbor občine Gomilsko se je pogajal pri zadnji občinski seji dne 2. t. m. s posestnikom Rančigajem za neko parcelo, ležečo ob farnem pokopališču v svrho razširjenja istega. Prej omenjeni posestnik, dolgoletni tukajšnji cerkveni ključar, pa je le za pretirano, nadvrednostno ceno pripravljen žrtvovati v ta namen svoje zemljišče. Samoumevno je torej, da s kupčijo ni bilo rtič; Ker so rtjegOvf pogbji in neiRdgoči, žatoref na tem mestu potrkamo nekoliko "na "moževo" srde'ter ga opdmnirtiO rta nfegove krščanske dolžnosti, ker kot »vzgleden krščanski gbšpodar« gotovo ni pozaibil žapovfedKbOžfe: »Ljubi svbjega bližnjega kakor samega sebe.« On pa napo sled nima toliko verskega čuta V:sebi, da bi za zmerno ceno privoščil umrlim faranom miren, zadnji počitek ha svoji njivi. Res, značajen katoličan! 7. V, 1911 Na J „P antnskišaijTvea^ -lidaza planintKisejm 7. maja slavnostni časopis, ki bode v -najkrajšem času tiskan. Za inserate, ki kodo v njem, je zanimanje veliko ter bo tieba list vsekako povečati, da bo vsem ustreženo. Zagorci pri SV. Lovrencu v Slov. Gor. Tukajšnji posestniki smo sklenili, da si sčasoma osušimo naše muževne travnike, jih žboljšamo, oziroma prenovimo. Na večkratno prošnjo je prišel znani strokovnjak g. škerlec Vičanski iz Velike nedelje k nam dne 9. t. m. ter razpravljal različna tozadevna vprašanja. Navajal je vzglede umnega kmetovanja iz posameznih panog kmetijstva, ter dejal, da edino le s pomočjo dobrega travnika nam je mogoče priti do boljše bodočnosti pri kmetovanju. Vse drugo, je dejal, je le postranski dobiček. Nadalje nas je podučil, kako naj postopamo pri osuševanju . naših ma lovrednih travnikov; naj si ustanovimo vodno zadrugo, to pa radi tega, ker nam je le na tak način mogoče dobiti podporo iz 54miljonskega fonda pri poljedelskem ministerstvur Omenil je, da je ta denar določen za pomnožitev krmil, za izboljšanje travnikov in pospeševanje živinoreje. Torej je taka zadruga velikega pomena. Po drugi strani pa dobimo tudi 40% deželne in državne podpore. Torej na noge, je dejal g. Škerlec, dokler se nam denar ponuja. Najprej treba obilno lepe krme, potem šele" misliti na boljšo pasmo živine, in ko imamo isto, je-treba gledati, da dobimo od. živine popolen dobiček, ker samo gnoj od živine -in prireja telet ne zadostuje, ampak je treba gledati na dobiček od mleka. Ker smo pa preveč oddaljeni od mesta in nima mo, mlekarne, da. bi spravni mleko v denar, si moramo nabaviti r— posnema,lnike. — in prodajati sirovo maslo (puter). — Pri tein nani je. g. Škerle*. na podlagi lastnih izkušenj pri posnemahij^u,, kate-rega je kupil pri delniški družbi »Alfa Šeparator« (na Dunaju XII., Wienerbergstrasse 31) izračunil in s številkami dokazal, kako lepi dobiček imamo na tak način pri naši živini. Sklenili smo, da se rav -namo pb njegovih nasvetih in g. Škerleg nam j e naredil takoj prošnjo, za podporo pri osuševanju naših malovrednih travnikov, ^catero smo vsi posestniki omenjenih travnikov, ki smo bili navzoči, podpisali, ter jo predložimo dezpinemu odboru.— Omeniti je .še, da je predavatelj g. Škerlec govoril nad poldrugo uro tako navdušeno za kmetske koristi, da smo se mu čudili in se možu pozna, da se. res velikp trudi, misli, računi in zelo veliko tuhta v svoji stroki, ter je priporočanja vredno, da ga tozadevno posnemamo. Za njegov trud se mu najprisrčnejše zahvaljujemo in Želimo, da nas zopet v kratkeni obišče. Ivan Hoic. V Vičancih pri Veliki Nedelji je v preteč,enem tednu pokalo in šumelo, kakor bi se pripeljal tui-ški Mohamed na občinske volitve. Vse se je vrtelo, staro in mlado, še celo stare tercijalke se bodo na smrtni postelji veselile, ker je prišel Pavlov Hebar Anza z njegovim blaginj srcem med izvoljene občinskega odbora. Čast in slava se prepeva novorojenemu odboru, v katerem stoji na trdiji podlagi klerikalizma par Hebarov in to ni čuda, ker agitacija pomaga še celo do blaženega zakona. — Iz peresa nekega sivega in puklastega moža je bilo pisano, da voli tista Hebara, ki imata konje oba, tudi tistega Hebara, ki privezuje slamo na streho,, potem Hebara, kateri v koši nosi in pa Hebara, ki dela iz mrjascev prašiče. Tako se govori v Vičancih. — K. J. .y . , : Iz Vičanec. Spoštovani gospod Anton Cajnkat, tkalec na Seniku, pobožen mož, ki moli v cerkvi sv. Tomaža pred rano sv. mašo na glas rožni venec tomaževskim faranom, ni prišel v občinski zastop, pač pa je dobil 37 glasov za namestnika. (Boljše nekaj ko nič!). To ga je tako razjezilo, da je pisal na občinski urad to-le pismo: »Lepo se zahvalim celemu odbori za toto čast koj sem bil 37 krat noro, posebno pa tisteni ki je tak dobro agitira. Naj ga devet sto jezer grumskih strel vujdri, njega, njegovo ženo, njegove otroke in njegovo imetje tas na drobno kak je mak. Vožganec je pri treh letih takšega norca z mene imel, da ga je Bog zadja in ga je ni dobro trofa, kaj se spomniš da vura pride.« — Res lepo voščilo od strani bogomolca. Vožganec mi je pa zadnjič pravil, da se tudi ti spomniš, da je najboljša politika za tebe sv. rožni venec. — Agitator. ki sem pri tebi okapal. Žetale. V zadnjem »Gospodarju« si je slavno-znani žetalski dopisnik privoščil tudi mene. Zahvaljujem se dopisunčetu na njegovi skrbi za moj telesni in dušni blagor. Sicer pa na take neumne in neslane dopise, kot jih pošilja v svet znani žetalski dopisnik »Gosp.«, ne odgovarjam. Enkrat za vselej! Basta! Cvetko Trafenik .učitelj. Iz ŽetaL Zopet se korabanči v štev. 14. »Slov. Gosp.« naš dolgolasi kaplan, da je baje nek znan liberalec iz Cermožiš preklinjal g. župnika. To Je drzna laž; našega g. župnika vsi bolj ljubimo kot naš petelin misli; tudi ne bo naš kaplan nikdar tako častita oseba, kot so č. g. župnik, magari si še lase do pet pusti, saj vemo, da bi rad oblatil vse; ako bi pa kdo izrekel kaj čez ateka na Ročicah, je to vse premalo, še močen korobač bi bil premalo. -' Kdo bo pa tudi s takimi shajal, ko je bahati Ve-grincf Da pa je naš Krajnc podoben v svoji pisavi iti oliki marenbcrškeimu gosaku, ki je vse od kraja ščipal in Mmo zga^o, delal, naj služi v dokaz *Ša-Divec iz Potfravja«.'Ako mi postimo društvo v stan šoli v-mirii, pusti nam naj vsakdo tudi. naše; mi si v društo ne želimo otrok; može pa imamo mi. Sedaj pa le za volitve še kaj zmisli; samo da ne za-bredeš v kašo s svojo pisavo. — Liberalček. Trstenik. Naši vrabci si čivkajo to lepo zgodbico; Posestnik P. je obljubil svoji ženi, da ji bo kupil -za Vjizem nove piskre, če mu ostane ysaj to-liko časa zvesta, da se z njimi povrne iz Ljutomera. Zena je bila piskrov vesela, še bolj pa sosedovega" Tuneka, ki je pri ženskah najbolj hiter] Njega vsakdo lahko spozna po medalji Marijine družbe,* ki jo ponosno nosi o velikih praznikih. Tunek Je res kmalu prišel, kakor že dostikrat poprej, a kmalu za njim pa tudi mož iz svetega zakona. Namesto, da bi s« zdaj žalostila za zgubljene piskre, se je žena razjezila tako, da je hotela takoj z drvjačo presekati zakonsko zvestobo na moževi glavi. — Tunek je torej vreden sin svojega očeta, ki bi tudi rad po besedah sv. pisma podpiral vdove, če bi bile njegove podpore željne. Svojo, več ko šestdeset let staro ljubezen pa vsiljuje tudi zakonskim ženam bližnjih sosedov, zaradi česar se ti vsaki čas selijo iz soseščine te najbolj katoliške hiše, iz katere se dan na dan psujejo pošteni občani z lHterani in liberalci samo za to, ker nočejo lizati pljunkov za župnikom, kakor N. in njegovi somišljeniki: — Vsi tisti voliicl občin Mihalovci in Ivanjkovci, ki bodete pri prihodnjih občinskih volitvah oddali glas zopet njemu aH njegovim pajdašem, ali pa volili tiste, ki bi je priporočali oni, ne izvzemši onih, ki bi na dan volitve hoteli doma ostati, o vseh teh se bo vedelo, da se strinjate s tem-le: 1. da se v občini dalje godijo take svinjarije; 2. da sme vaše zakonske žene vsaK ponočnjak rabiti, če se mu zljubi; 3. da dovolite vašim ženam, da se smejo vsakemu prodati za kupico vina ali štamprl žganice; 4. da ste za to, da drugi možje rabijo vaše žene, vi pa njihove; 5. da želite, da vsa mladina obeh občin postane vam enaka. Pri Svetinjah bo dne 20. t. m. zadnji komisijo-nelni: ogled župnišča zavoljo prizidave stanovanj za kaplana, organista in mežnarja, Če si duhovnik, pač vse dosežeš! Poštna oddaja se ustanovi v Gaberju pri Rogatcu. Poslovodja bo prevzemal in oddajal tudi poštne pošiljatve. Promet bo posredovala vozna pošta m$d Rogatcem in Zetalami. Brebrovnik. Kakor mrtvaški ptič, tako se znajde vel ičanski Marin, znani »zlati« Mihalek pri vsakem ognju, ne da bi pomagal, ampak da zabavlja čez ljudi, posebno pa čez požarnike, kadar opravljajo svoje človekoljubno delo po naših bregih. — Tako je bilo tudi v nedeljo 2. aprila, ko je gorelo v naši. občini. Kričal je in komandiral vse ljudi, sam pa je tiščal roke v žep. Vsi ljudje so ga bili že do grla. sitj, in lahko bi se zgodilo, da bi si požgal perutnice, ako bi še dolgo letal okrog ognja. Posledice mraza. V ptujski okolici so vsled mraza pomrznile črešnje, marelice, breskve, slive in sploh vse zgodnje sadje, škoda je zelo velika. Iz Vurberga. Draginja postaja neznosna. Vse je dražje, v Vurbergu je poskočila cena celo pri —--»Tretjem redu«. Tolažijo nas, da bo zasluženje pri Bogu tem večje! Hm?!--- Pri nas krošnjari nek gospod v kuti z moleki in različnimi podobicami. To vse seveda tudi v večjo čast božjo! No, sicer pa radi damo, saj gre vse v črne žepe — pardon — prosim za odpuščanje — v čast božjo! Brežifti tipaj. V Sevnico je bil prestavljen na lastno prošnjo k davčnemu uradu oficijal Edvard pl. Grutschrei-ber iz Ljutomera. Da se ptiča prav spozna, priob-čujemo tu izjavo ljutomerskih nemškutarjev, ki šo padle na odhbdnici. Zupan Thurn ga je slavil kot navdušenega Nemca, agitatorja za »sveto« nemško stvar; drugi so slavili njegovo delovanje pri rene-gatskih društvih in trdili, da je bil eden izmed »najboljših« v znani ljutomerski nemškutarski »družbi«. Častitamo slovenskemu sevniškemu okraju na tej »sijajni« pridobitvi!! Pišece. Oprostite, gospod urednik, da se danes bavimo z osebo, katera je premalenkostna za Vas in za nas; ker pa vtiče nos povsod, ter bi rad vse »liberalce« pokončal, moramo nekaj izpregovo-riti o našem mlečnozobem organistu in mežnarč-ku. Obnaša se že tako, kakor da bi on nas redil, ne mi njega. Svetujemo mu, naj si tisti čas; ko se sprehaja proti Pavlovasi, cerkev snaži, da ne bojo svetniki si brzojavnim potom naznanjali, kako morajo v prahu in nesnagi biti. Človeka žalost popade, ko pride v cerkev in vidi tako nesnago; g. Božiček in Fanika, sedaj gledita nemarnost, sedaj. Kakšno pa je petje? Orgije nove, a zraven par tercijalk cvili, a še te samo zato, ker se jim organist dopade. Ali je to ,ceciljansko«? Bomo videli, kaj bo o praznikih. Mi Pišečani smo navajeni lepega petja, kakor je bilo za časa g. nadučitelja — in pozneje žmiraj, dokler je njegova gospa sodelovala na koru, ne pa to cviljenje, kakor bi miši dražil. Pa klerikalci vsako delo z nehvaležnostjo plačujejo, akoravno je v čast božjo. — Baje je bil prejšnji zbor »liberalen«, nesreča, ako se je »Narodni List« bral. No, Fanika! Kaj pa če se sedaj še kaj »socijaldemokraškega« meša?! Pišece. Pusta je prodajal v Pišecah dr. Vei-stovšek na pustno nedeljo. Radovedni smo, ako pitna ta poslanec v svojem volilnem okraju nič dela. Kar se tiče njegovega govora, je skoraj že vsem cenj. bralcem znan. Nesrečni liberalci delajo špako povsod, oni so hujši kakor — vragi. Np, g. Urek, ta pa ta! Reševal je »izobraževalno društvo« in našteval nadloge, katere so društvo zadele preteklo leto. Mi jim ne moremo pomagati, ako so pri odprtih oknih in vratih ga ustanavljali, pa je vse veter odnesel. Bo jih menda res bela odeja enkrat zakrila, kakor je neki dopisnik v »Slov. Gosp.« že omenil. Za častnega člana morate še farovško kuharico imenovati, ker ona je to zaslužila. Morda jo bodo pa letos v državni zbor volili, kakor pred leti neki hudomušnež v deželni zbor?! Potem se je vo. lil odbor, kateri pa tudi ni čisto klerikalen, nekaj so tudi namešali, kar sami niso vedeli. K sklepu je, kar je najbolj smešno, predlagal Živič zaupanje poslancem kmečke zveze in se jim zahvalil. Žalostno za vse, ako ni bilo na shodu sposobnejšega kakor Živič, kateri je kakor peto kolo pri vozu; hoče vsepovsod po nepotrebneni zraven biti, pa ga nihče ne mara. — Vesele praznike klerikalcem in »liberalcem«! V kratkem več! Dobje pri Planini. Greterčinemu Tonču je že dolgčas, ker že nekaj mesecev ni kake kazni plačal. Ker misli, da je že Bogu za hrbtom, pa je začel na vse strani tožariti. Toda vsako delo dobi svoje plačilo in tudi Tonč ga bo dobil, enega za drugim bolj počasi, kakor se jemlje »leksir«, da ne bo prehitru scagal. Spametoval se tako ne bo, ker se pri purah na paši ni mogel pameti naučiti. Potem pa ga je vzel v roke župnik Vurkelc, ki mu le dal tožbe pre-pisavati in ga je tako učil zdraŽbe in prepira. In to zna danes Tonč prav dobro. Ali vse te zdražbe šo mu do sedaj le škodovale, pa mu bodo še bolj. Morebiti se je zato že naslonil na farško posojilnico, da ne bo predaleč padel, če pride stiska. Vurkelc se pa lahko pobaha, da je Dobjanom dal enega »katoliškega zdražbarja« več. Mariborski oKraj. Iz Maribora. Kako se je postopalo pri zadnjih občinskih volitvah v Slov. Bistrici, je prav lepo pokazala obravnava, ki se je vršila na obtožbo držav-hega pravniŠtva dne 4. aprila pred tukajšnjim okrožnim kot prizivnim sodiščem. Občinski tajnik Viktor Fasching, policaj Jakob Školč, Anton Krauts-dorfer in krojač Anton Arsenschek, vsi iz SlbV. Bistrice, so bili obsojeni prva dva na 30, Krautsdor-fer na 50 m Arsenscheg ni 40 K globe, ker so delili voiilcem uradne glasovnice, Izpolnjene Z imeni uem-škutarskih kandidatov. Značilno za naše razmere je, da je prišlo pri razpravi na dan, da je moralo bojda šele višje državno piravdništvo namigniti s koloni državnemu pravdhištvu v Mariboru in ga spomniti na dogodke pri obč. volitvah v Slov. Bistrici, dasi je bila vložena ovadba. Studenice pri Poličanah. Dne 5. marca t. t. Je imel pri naši kmetijski podružnici predavanje g. Vi-čanski Škerlec od Velike Nedelje, ter nam je v poljudnih in jedrnatih besedah orisal danšnji kmetski položaj in nam razložil ter nas podučil, kako in h katerimi sredstvi je mogoče kmetovalcu pridelke pomnožiti in priti do boljše bodočnosti pri kmetovanju. O tem so se naši kmetovalci pozneje razgo-varjali, in tako so se zopet v velikem številu zbrali na shodu dne 2. aprila t. 1. tfer gosp. Škerleca zopet z občudovanjem poslušali. Ob tej priliki nas je tudi podučil, kako še klaja svinjam kuha, ker je tukajšnji posestnik g. Kitek pripeljal svoj brzoparilnik »Alfa*, v katerem je g. Škerlec v pričo nas zborovalcev krompir v zelo kratkem času in z malo drobto drv izvrstno dobro skuhal. Da nas ni bilo malo, priča to, da smo poln brzoparilnik krompirja pojedli, tei sklenili vsi, da si brzoparilnike »Alfa« do jeseni postavimo v naše gospodarstvo. . M. Od Sv. Trojice v Slov. gor. se nam poroča: Tu je umrl deček Ivan Mihih zaradi zastrupljenja krvi. Neki Jože Ploj, ki tam/izdira ljudem zobe, je izdrl tudi temu dečku z zarjavelimi kleščami zob in ga zastrupil. Ploj pride pred sodišče. Smolo ima z rešilnimi čolni pri svojem brodu župan Dežman v Jelovcu pri Mariboru. 9. marca mu je bil eden ukraden, 4. aprila pži mu ga je ukradel 631etni težak Marinič in ga hotel Padati v Mariboru. Vendar pa ga je pri tem policija zasačila in zaprla. _ - - __ hm trt .hazMaa^aii^mii-iu^uL^^mmmm '%£& Tolstovrško slatino ki še naroča V Tolstemvrhli p. «uštanj (Koroško). ■ lil. rjttttarcrsKi oKraj. Agrarno gibanje na Murskem polju. Na velikonočni pondeljek 17. t. m. ob 3. uri popoldne sklicujejo mursko-poljski agrarci javni shod v Borecih v Jureševi gostilni. Na dnevnem redu je: 1. Pozdrav. 2. Razmotrivanje naše politike. 3. Postavitev kandidata za državnozborske volitve. 51oVenjegra5Ki oKraj. Slovenjgraški nemskutarji so pričeli gonjo proti klerikalni posojilnici v Slovenjgrkdcu. Gre se za nek deficit 8000 K, ki ga je bojda imel zavod pred dvema letoma in pa za neke gostilniške koncesije. Poročila se bo 19. t. m. gdčna Marija pl. Ada-movich de Csepin, hči velenjskega graščaka in ce- sarskega komornika Karla pl. Adambvicha, v grajski kapeli v Velenju s komornikotn iti nadpbročni-kom Hervardom grofom Auerspergom. FML. ŠTEFAN LJUBIČIČ je imenovan' za sekcijskega načelnika v domobranskem ministerstvu. Mož je rojen 1. 1856. v Vr-ginmostu na Hrvaškem, je bil kmalu po dbvršitvi predpisanih šol dodeljen generalnemu štabu; leta 1894. je bil imenovan za šefa generalnega štaba krakovske trdnjave. V vojaških krogih velja za izrednega učenjaka v vojaških, posebej strategičnih vprašanjih. Gttpodafetf paberKt. Kako se naj ravna % biki? Dobro je, če skrbiš za to, da ima bik čisto kožo. Očisti ga večkrat s česalom in ščetjo; poleti pa ga tudi večkrat operi. Gledati moraš obenem tudi na to, da se posebno mladi biki dovoljno sprehodijo. Zato jih včasih uprt-ži in delaj z njimi, sicer pa kvečjemu po pol dneva. Če delaš namreč z bikom dalj časa, se bik utrudi, kar pa škoduje njegovemu pravemu namenu. Ako pa z bikom ne delaš vsak dan vsaj po eno uro, da se s tem sprehodi, postane hud in včasih celo nevaren, ter se ne da potem zlepa ukrotiti. Drevje presaditi, ko Je že ozelenelo. To delo opraviš brez škode presajenemu drevesu, ako ga z zemjlo vred presadiš, takc-le: Okoli drevesa, katero hočeš presaditi, naredi nekaj dni poprej 10 do 12 cm širok jarek, pa tako globok, da sega tako daleč, kakor korenine, ter ga napolni večkrat z vodo. Ko je zemlja dobro premočena, ni več težko, drevo s prstjo vred iz tel potegniti. h raznih slovanskih HrajeV. V pokoj je stopil primarij deželne bolnišnice v v Ljubljani dr. Edvard Šlajmer, znan kot izboren kirurg. Od Marije Snežne na Velki. (Nagla smrt.) Posestnica Neža Moleh iz Šomorta, 70 let stara, je umrla nenadoma nagle smrti. En dan je bila še zdrava, drugi dan so jo našli mrtvo. — 27. febr. je umrla na Draženvrhu Gera Škerget, 60 let stara. prosNettc in druge prireditve. »Dlana«, kopališka registrovana zadruga na Bregu pri Celju ima svoj redni občni zbor dne 24. aprila 1911 ob 5. uri popoldne v Posojilnični dvorani za seje v »Narodnem domu« v Celju. Dnevni fed: 1. Računski sklep za 1. 1910. 2. Slučajnosti. Iz Žalca. Žalčane in okoličane opozarjamo fia zabavni večer, ki ga prirede ložniški fanti na ve-lkonočni pondeljek 17. t. m. v veliki Hodnikovi dvorani v Žalcu. Na sporedu je gledališka predstava, godba, ples in razne druge zknimivošti. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina: sedeži pri prvih mizah 80 vin., pri drugih mizah 60 Viii., stojišče 30 vin. Prijatelji godbe, plesa in neprisiljene zabave, prihitite v obitem številu! Št. Jurij ob J. ž. Na velikonočni pondeljek priredi gostilna Andrej Vrečkova veliko spomladansko veselico, koje čisti dobiček pripade družbi sv. Cirila in Metoda. Ze z ozirom na blagi namen prireditve uljudno vabimo vse rodoljubkihje in rodoljube k prav obilnemu obisku! Iz Bočne pri Gornjemgradu. Tiikaj še vrši na belo nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. uri 'popoldne v prostorih stare šole mladinska veselica, pri kateri bode nastopila domača šolska mladina. Všpored je sledeči: igrali se bodeta dve dvodejanki: »Snegulj-čica« in »Lažnjiva Danica«. PrepeVkle se bodo troglasno sledeče pesmi iz A. Kosijevega venčka: »Le sekaj, sekaj smrečico«, »Jaz pa ppjdem na Gorenjsko«, »Mrzli veter tebe žene«, »Moja ur'ca bo prišla« i niz slov. pesmarice Fr. Gerbičeva pesem. »Lovska«. Deklamacije bodo sledeče: Jos. Stritar. »Oba junaka« in »Metulj«; Iv. Vesel-Koseski: »Kdo j3 mar?« S. Gregorčič: »Oljki«. Vstopnina je za domače šolarje prosta; sicer so stojišča po 40 vin., sedeži pa po 60 v. Čisti dobiček je namenjen za š6-larsko knjižnico. Zaradi malega prostora se bode predstava za okoličane v nedeljo dne 30. t. m. tuai ob 3. uri popoldne ponovila. Iz Središča. (P e v s k i i n g 1 e d a 1 i š k i v ečer) priredi središka 6razrednica na Velikonočni pondeljek v šolskih prostorih v Središču. Na sporedu so te-le točke: 1. Pesem »Pomladni izprehod« (Fr. Serajnik). 2. Deklamacija »Pomladna bajka« (Fr. Žgiir). 3. »Vino ih voda«, triglasni zbor s samospevi ter spremljevanjem harmonija (A. K.). 4. Deklamacija »Mejnik« (A. Aškerc). 5. Pesem: »Večerno solnce« (A. Kosi). 6. Gledališki igri: a) »Hvaležna sirota« (v dveh dejanjih). Spisala R. Kosova, b) »Skrb in Smrt« (v enem dejanju). Priredil Juraj Pangrac. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina sedežem je 80 vin., stojiščem pa 30 v. Čisti dohodek se uporabi za šolske namene. Šolske prireditve v Središču ponujajo udeležencem vsakikrat lep užitek, zato se je nadejati tudi tokrat obilne udeležbe. Akademično ferijalno društvo »Bodočnost« v Ptuju je ustanovilo dne 2. t. m. svojo IV. javno ljudsko knjižnico pri Mariji Snežni blizu Cmureka. Ker je ta knjižnica ob jezikovni meji v narodno-obrambnem oziru velike važnosti, se obrača društvo na vse rodoljube z uljudno prošnjo, da mu podarijo primerne knjige ali pa pomagajo društvu z denarno podporo, da se knjižnica izpopolni. Vsi darovi, ki se objavijo v listih, naj se pošiljajo ha naslov društv. predsednika: IUC Slavko šumenjak, PolenŠak, pošta Juršinci, Štajersko. Kozje. »Društvo za varstvo in oskrbo otrok za sodnijski okraj Kozje« si je stavilo nalog, otvoriti šolarsko kuhinjo za ubožne učence, obiskujoče šolo v Kozjem. Povprečno 40 otrok je dobivalo vsak šolski dan V času od 1. decembra 1. 1. do konca meseca marca t. 1. opoldne toplo jed. Pri tej dobrodelni Stvari so podpirali društvo tudi cenj. gg. uradniki in tržani z denarnimi sredstvi, oziroma živili V prvi vrsti gre zahvala za to rodbini g. dr. Barleta, katera je izredno veliko podarila v živilih, drvah in denarju. Lepa hvala tudi gospem: dr. Jankovičevi, Brovetovi, Golobovi, Vrkljanovi, rodbini Druškovič, Pleterski, Leskošek in sblob všem, kateri so na katerikoli način pripomogli, da je mogla kuhinja uspevati. Lepa zahvala še posebej gospem dr. Barletovi, Brovetovi, Pleterski za nadzorovanje jedil. Za ta posnemanja vredni čin izreka najlepšo zahvalo LJudevit Ulčar, učitelj. Kozje, dne 6. aprila leta 1911. Slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi je izvolilo na zadnjem občnem zboru za letni tečaj Sledeči odbor: predsednik pravnik Juro Korent; podpredsednik pravnik Franjo Šalamun; tajnik pravniK Vane Radej; blagajnik pharm. Hugo Možina; knjižničar pravnik Jože Zaje; gospodar tehnik Karol Ličar; arhivar pravnik Franc Klčar; revizorja abs. pravnika Jože Vidmar in Franc Kostanjevec. Književnost in umetnost. »Slovenski Ilustrovani Tednik«, ki izhaja v Ljubljani, je Slovencem res potreben. Uvidevamo to, čim več štev. »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« izide, ker prinaša vedno obilo jako zanimivih člankov in slik. Doslej smo bili vezani le na nemške, laške i. dr. iluštrovane časopise, sedaj pa imamo domač slovenski ilustrovan tednik in le na nas Slovencih je ležeče, da se razvije in razširi, da postane tako uvaževanja vreden faktor narodne pro-svete. »Slovenski Ilustrovani Tednik« naj bi naročile vse slovenske gostilne, kavarne, brivnice itd., pa tudi slovenskim rodbinam ga toplo priporočamo. Stane četrtletno le 1.80 K. Damir Feigl: Pol litra vlpavca. Založila Ig. plem. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Med sedanjimi slovenskimi literati je humoristov prav malo, dasi je občinstvo že sito tragičnih snovi in posebno naklonjeno humorističnim spisom. Knjiga »Pol litra vipavca« nas seznanja z novim humoristom in priznati se triu mora, da se je srečno vpeljal. Knjiga obsega devetnajst črtic, ki so sicer različne vrednosti, ki pa kažejo prav lep in simpatičen talent m zdrav humor ter zmisel za komiko v slogu in v si-tuvacijah. Knjiga je vredna priporočila. Jasno glavo! Močne živce! Zdrav spanec! Nobenih bolečin v prsih in vratu nimamo, odkar rabimo Fellerjev fluid z znarrfko »Elsa-fluid*, ki lajša bolečine, odstranja slabost in krepi. Ducat franko 5 kron. Ne poznamo več bolečin v želodcu, ne krčev odkar rabimo Fellerjeve odvajalne kroglice z znamko »Elsa-kroglice«. 6 škatlic franko 4 krone. Pristno se dobi le pri: E. V. Feller, Stubica, Eizm trg 264 (Hrvaško). Nevarne ih liude bolezni, ki nastanejo iz v začetku popolnoma nedolžnih želodčnih bolečin, se dajo popolnoma preprečiti, če se v pravem času začne uporabljati SlavnO-znano domače zdravilo: »Dr. Rosa-Balsam za želodec«. — To zdravilo se dobi pristno v vseh lekarnah in pri glavnem založništvu: B. Fragner, ckr. dvorni zalagatelj, Praga 203, ni. — Glej inserat! _ v Skalni Kleti III A je zopet otvorjeno ter prenovljeno. — Kegijavci se vljudno vabijo na mnogo-brojen obisk. Istotam se toči pristen dolenjski cviček> Za spomenik bratov skladateljev in velikih slovenskih rodoljubov dr. Gustava in dr. Benjamina Ipavica so nadalje darovali sledeči gg: III. izkaz: Dr. Josip Stare, Ljubljana, K 25, dr. Fran Žižek 20 K; Fran Šegula župnik, Sv. Rok, 2 K; slavno pevsko društvo v Ljutomeru 15 K; Edmund Kavčič, Ljubljana, 20 K; dr. Josip Gorički, Gornja Radgona, 3 K; Makso Ašič, kaplan na Ponikvi, dvakrat po 5 K, skupaj 10 K; K. Maršic, Braslovče, 2 kroni; dr. Pavel Turner, Maribor, 10 K; dr. Josip Kolšek, Laški trg, 10 K; Josip Dekorti, župnik, Ljubno, 3 K; Josip Tombah, župnik, Sv. Peter, 10 K; Josip Rotner, c. k. sodni svetnik, Vransko, 5 K; Andrej Podhostnik, župnik, Rečica, 20 K; dr. Urban Lemeš, Slov. Bistrica, 3 K; Lovro Šah, nadučitelj, Teharje, 2 K; Fran Roblek, Žalec, 10 K; dr. Kari Grossmann, Ljutomer, 1 K; Mihael Jezovšek, c. k. notar, Vransko, 4 K; Radoslav Knaflič, nadučitelj, <3orica, 2 K; I. Šelih, župnik, Sv. Kunigunda, 2 K; dr. Ivan Rudolf, Konjice, 10 K; Pavel Wudler, nadučitelj, Ljubno, 1 K; dr. Janko Sernec, zdravnik, Celje, 50 K, skupaj 240 kron. II. izkaz 837.50 K — torej skupaj 1077.50 kron. — Malo pred letom dni je stopil pripravljalni odbor za spomenik velikima slovenskima skladateljema bratoma Ipavcema pred slovensko javnost s prošnjo za prispevke. Na ta vabilni klic odzvalo se je mnogo »čebelic« od Trsta do Gradca in do srca tužnega Korotana. To je znak, kako priljubljena sta bila, katerima hočemo postaviti dostojen spomenik, celemu svojemu slovenskemu narodu. A zakaj bi tudi ne bila? Najlepši spomenik sta si postavila ta naša velika moža sama. Spletla sta nam prekrasni venec milodone-čih pesmic, koje prepevajo široke mase naroda slovenskega; ni slovenskega koncerta in vesele družbe sploh, da bi se ne prepevale pesmi naših slavč-kov; in ne samo Slovenci, tudi vsi drugi slovanski narodi, osobito Hrvatje, kaj radi primejo za Ipavi-čeve glasbe. Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača! Tako so tudi naše narodne čebelice nanosile že lep temelj spomeniku: prvi tisoč kron je prekoračen. Vsem častitim darovalcem in slavnim društvom presrčna hvala. Prosijo se še enkrat vsa pevska in druga narodna društva, da priredijo veselice in koncerte v ta namen. Manjka še pa tudi v imeniku darovalcev marsikateri rodoljub. Vsak prispevek je dobrodošel, vse se bode v naprej redno izkazovalo v slovenskih časnikih. Kdor hitro da, da dvakrat; to geslo velja tudi za to delo. Pripravljalni odbor je založil tudi krasne razglednice, ki se prodajajo v korist spomeniku. Razglednice so z jako natančnimi slikami dr. Gustava in dr. Benjamina Ipavica. Naročajo se pri blagajniku priprav Ijalnega odbora g. Janku Artmanu v Št. Jurju ob juž. žel. — Vsem p. n. gg. darovalcem izreka podpisani pripravljalni odbor v očigled velikemu namenu najsrčnejšo zahvalo in prosi za posnemalce. LISTNICA UREDNIŠTVA. Novaštifta: Vašo stvar sem napravil drugače, ker je ono zvenelo preveč po tem, kar je že bilo glede stvari pisano. — Za naslov B. A. žal ne vem. Glede ZSNM se obrnite naravnost na g. A. Oseta, Tolstivrh p. Guštanj (Koroško). S celjskimi odboi-niki ni absolutno nič. Verjamemo, da je Vam neprijetno in da so tudi drugi nevoljni, da je nastopila stagnacija. Mislimo pa, da se bo stvar prevgrla. Vplivajte osobito na A. O. — Pozdrav! — Veličane. To je veliko premalenkostno in — preosebno. Kaj drugo! — Št. Pavel pri Preb.: Takih reči pač ne moremo priobčevati. Ako dotičnik vganja reči, ki bi jih ne smel, naznanite ga kratkomalo sodniji. Mu bo že pristriglo peruti. — F. K., Ljubno: Seveda bomo tudi vnaprej še priobčevali podrobnosti u »Plartinskem sejmu«, ki bo 7. t. m. v Celju. Le pri-dite mnogobrojno, ne bo nikomur žal! — Ljutomei, K.: Naš list je za obravnavanje obrtniških vprašanj vsak čas na razpolago in je to tudi že mnogokrat storil. Uredništvo je žal prezaposleno, da bi moglo samo tozadevno mnogo pisati, in bi ne imelo to tudi takega pomena. Naj bi cenj. slov. obrtniki sami obravnavali razna stanovska in strokovna vprašanja. Kakor rečeno, so predali lista za to vedno na razpolago. Le žal, da se slov. obrtniki veliko premalo zanimajo za svoja stanovska vprašanja. Začnite enkrat — in šlo bo. Zdravi! Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 2 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer === inserat ne priobči. ===== labko zasluži vsakdo v mesta in na deželi, tadi v čisto malih krajih. Pošljite svoj m slov na do-pisnici na tvrdko Jakob KBnig, Dunaj VII-733 (Postamt 63). 1 « lastnega izdelka priporoča MARTIN STOJA N, miz. mojster, Teharje Več kompletnih sob pohištva v zalogi. Prevzamejo se vsakovrstna stavbena mizarska dela, kakor tudi oprave za šole in pisarne. 218 4-1 ki na lepi solnčni legi, 8 minat, od mesta Celja oddaljen, se proda po zelo nizki ceni. — Vpraša se v gostilni „Skalna klet" pri Celjn. Pripravni prostori za mesarijo se oddajo takoj v najem. Natančno se izve pri: Lenči Pleterski, Breg pri Celju. 70tt:i0J | Dve sestri, krščanske vere, 21 in 26 let stari, fc"""' * dobro meščansko vzgojeni, inteligentni, razumni ; vsaka z 235.000 kronami gotovine, iščeta brez vsakega gmotnega interesa odkritosrčne, dobrosrčne može, vendar ne zdravnika, lekarnarja ali odvetnika. — Ne anonimne ponudbe na: ,Postlagerkarte 66, Berlin H. W. 7'. u 1 jinrij-lju-irtru-iruVijrirrrLTiV '.rrr -------—a**!** ———— ijse v spomiadonsKi mi je prišlo. Največja izbira najfinejših možkih, ženskih in otroških šolnjev, ter najcenejša Tudi na obroke. Popravila ceno in točno. Štefan Strašek, Ceije, Kovaška 11I. 3. 207 4-1 Trsie, lepo vkoreninjene divjake riparia portalis prodaja po 3 krone stotino Simon Potočnik, posestnik, Zetale. Zahvala Vsem, ki so ob priliki požara pri meni požrtvovalno pomagali pri gašenju, da se ogenj še ni dalje razširil, izrekam tem potom svojo naiskrenejšo zahvalo. Gaberje, 9. aprila 1911. Franc Plevčak* gostilničar in mesar. 212 Izjava Podpisana Marija Devčnlk p. d. Hevka v Spod. Hudinjl pri Celju izjavljam, da nisem plačnica za noben dolg, ki ga napravi brez moje vednosti kjei-koli moj mož Ivan Devčnik. Spodnja Hudinja, 10. aprila 1911. Marija Devčnik, 212 p. d. Hevka. 191 13-1 V tfsakem Bremenu zdržijo naši gumijevi trakt za cepljenje tl*i najmanj 14 dni na trsu. Zahtevajte vzorec in ceno v Zvezni trgovini v Celju. 211 -1 5000 kron zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 300 kosov za samo 5 k 90 vin. ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska SlSt: Hoskopf-pat. Žepna ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 ame-rik. doublezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gtimbi). 1 amer. žepni nož, eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fazone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost). 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov. 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 5'90. — Dobi se po povzetju pri S. Urbach, svetovna razpošiljalnica, Krakov št. 61. Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajofie denar brez vsega ta"koj nazaj. 178 -1 5000 K zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 300 kosov za samo 6 K ni priložnostni kup in sicer: i prava švicarska slst. Roskopf-pat. žepna ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica. 2 amerik. doublezlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni. ovratniški in prsni gumbi) 1 amerik. žepni nož (5 delni), 1 eleg. svilena kravata (baiva in vzorec po želji najnovejše fazane), 1 kiasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem. 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album 3h umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni in lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 radijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6".— Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tadi znamke se sprejmejo) od : J. GELB, razpošiljalnica Novi Sandec 204. Če se naročita 2 zavoja, se eria prima-angl. britva ali H najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključei. 197 3-1 Katera zdi pripravili dobro fato, uporablja najraje „prailega :JraticHa:4' s KaVnim tnlittčKotn, $ 5* Mclujc temeljem največje skrbnosti že dolgo let V zagrebški tonami. Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. „Za 10 vinarjev liter" I 0 : g najboljšega skofraj jednakega pristnemu vinu,, se pripravi samo iz najnovejše iznajdbe „Jablirs". Iz „ Jablusa" pripravljena pijača izdigne (vre) kakor natfavni mošt ter je zdrava in krepilna. 1 zavoj „Jablus".,z navodilom 5 kron 30 v. po poštnem povzetju. Prekupci odstotke, zastopniki se iščejo. 215 4-1 Glavno zastopstvo: „Jablus", Podplat, Štaj. /.i';^>■> '<.•>.\,•>;<•„ :' >■> ,•>; >j j >■>.* v? r< >■> i'< krojaški mojster Celje krojaški mojster priporoča svoj 203 12-2 modni salon za gospode in svojo veliko zalogo angleškega blaga v novi posojilnični hiši na Ringu. ========== Pozor! štiri pari samo K $'50. Ker je več velikih tvrdk prišlo v denarnj težkoče, sem dobil nalog veliko postavko čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para čevljev na jermenčke za gospode in 2 para čevljev za dame, usnje rjavo ali črno, galoširane, z žreblji v podplatih, najele&rantnejše in najnovejše fazone. Velikost po šlevilkah. Vsi 4 pari stanejo K 8"50. Pošilja se po poštnem povzetja. S. Upbach, izvoz čevljev, Krakov št. 110. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj! 217 1 Največji dobitek eventH • 600 000 mark Nazqanilo ? T i sreče - Za dobitke g ar an tira država Vabilo k udeležbi pri dobitkih velike denarne loterije, za katero garantira država Hamburg in v kateri se mora gotovo dobiti 9 miljonov 841.476 mark. Glavni dobitek v najsrečnejšem slučaju: IV 600.000 mark oziroma: glavni dobitki po mark 560.000 mark 300000 550.000 M 200000 540000 n i 00 000 530.000 n 60000 520 000 » 50 000 515.000 ■ * 45000 510 000 w 40.000 305000 n 30.000 303.000 r 20 000 302.000 n 15000 • 10.000 i. t. d. V vsem obsega loterija, ki obstoji iz 7 razredov, 100.000 srečk z 48.405 dobitki in 8 premijami, tako da skoro polovica vseh srečk sigurno mora dobiti. Dobitki rasejo od razreda do razreda in sicer znaša največji dobitek I. razreda ev. M 50.000, oni 7 razreda ev. M 600.000. Uradna oena srečk I. razreda znaša za celo srečko M 6 (kron 7) pol srečke M 3 (K 3.50) četrt »rečke M 1.50 (K 1.75) Uradni, z državnim grbom opremljeni žrebni načrt, iz katerega so razvidne vloge za naslednje razrede ter natančni dobitni seznamek, vpošljem na željo vnaprej gratis in franko. Vsak ndeležnik dobi uradno žrebno listino takoj po izžrebanju. Dobitki se pod garancijo države točno izplačajo. Naročila prosim takoj, najkasneje do 28. appila. 201 10-2 Samuel Heckscher sen. Bankgeschaft ln HAMBURG 36. Tu odrezati. Naročilnica na g. Samuel Heckscher senr., št. 998 Bankgeschaft, Hamburg 36. f celo srečko po M «•— (K 7--) Pošljite mi----- - < pol srečke „ * 3'- V četrt srečke „ - 150 L 175) Naslov: Zntsek prejmete priloženo po nakaznici dvignete po povzetju ici > tiu J neprimerno prečrtati. Loterijske številke. Trst, dne II. aprila iil 1:' 12, 70, 89, 66, 22. Liuc, V * "" 21, 5$. 25, 52. 42. jabolke, hruške, črešnie itd. — Cene in plačilo po dogovoru. Iran Grerjoyich, Dobova pri Brežicah. 208 1 ■ Veliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 420. 209 3-1 Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta. ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici. 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogiedalce, 1 usnjata denarnica, 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 600 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 4*20. Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiijalnica P. LUST, Krakov Ste v. 534. Veliko presenečenje! v življenju nikdar več lake prilike. 600 komadov ^ . samo K 3'80. 175 8-2 Krasna pozlačena preo. anker ura z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim {jahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitur* ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja is orijerttalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledale, £ usnjata denarnica, 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. donkte zlato s patentnim zaklepomr 1 jako eleganten albumzaf azglednice, najlepši kraji sveta, trije Šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in Še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v.hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3*80. Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiljal niča Ch. Jungwirth, Krakov itev. B/103. NB. Če se naročita dva zavoja, se priloži 1 prima-angi. britev. Za nengajajpče denar nazaj. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg * — velefinega, snežnobelega, puljenj) nega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. _ _ , S. Benišch 10 K, Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoijen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K ; pnh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 60 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13'—, 14 70, 1780 in 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 450, 5 20, 5*70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za nengajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 141 -5 S. Benlscb, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko. pod roko lepo posestvo V bližinr Cestnega Jožeka v Vrbnem na (Kosoberjevem). Več se izve pri: Franc Medved, posestnik v Vrbnem 18, p. Št. Jur ob juž. žel. 194,2-2 iiiiiiii elegantnega, pristnobarvnega. brez pogreška, naravnost iz tovarne, kar vsak teden preostaja, prodajam pod izdelovalno ceno: beljeno domače platno, Kanafase, komis - oksforde, razno barvano blago za obleke, bluze in srajce, cefirje, satine, modre tiske, keperje, batiste itd. poSiljam zavoj, 40 — 50 m v dolgosti Od 3 —12 m za 18 kron. Pri 2 paketih franko. A nfnn Hf »1 l*S 1 t meh- tkalnica, Oieshttbel 3 AlllUIl JU.<11 »IU, pri IJ0V mestB ob Metavi. Tovarniška zaloga ripsa in platna. — Neugajajoče vzamem vsak čas nazaj in vrnem denar. 184 13-3 5000 K zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 600 Kosov za samo 6 K ni priložnostni kup in sicer: 1 pravu švicarska sist. Roskopi-pat. žepna ur?, dobro idoča in tečno regul. s pismeno 31etno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (5delm), j eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji-najnovejše fasone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica , 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudič-kov, ki zabavajo celo družbo, in še 550 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6'—. 156 2 Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od: SL. Gelb, razpošillalnica' Krakov 483. Ce se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robce, zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen. ■_i, n i . . n. i . .i........ Delano iz najboljših snovi! _Q3 0» >o rt E ui jč HO 03 03 >o E rt "rt NI Vse naše gospodinje hvalijo in kupujejo le Pfeifer-jevo milo ker je najboljše in napravi brez trada snežno belo perilo. Pri nakupu pazite na vtis Pteifer in znamka tiger. Delano iz najboljših snovi! N £ 3 cx CD ® •■' s: f | .i v f 'katero se vrši i! '"" ' ;!";■" , dne 23. mal. travna 4911 ob 10. uri dopoldne * prostorih hotela „Hirija" v Ljubljani, Kolodvorske ulice*) J.v - » Vspored: Poročilo upravnega sveta o letnem računu pretečenega leta. — 2. Poročilo revizijske komisije. — 3. Izvolitev treh računskih preglednikov in dveh namestnikov. — 4. Slučajnosti. V LJUBLJANI v mescu aprilu 1911. ^^^^^^ Uftravui Svet , *) § 17. pravil: Vsaka delnica ima pri občnem zboru svoj glas. § 18. pravil: Delnice, za katere se hoče izvrševati pravica glasovanja, se morajo založiti najkasneje šest dni pred občnim zborom na mestih v pozivu označenih, in sicer proti legitimaciji, ki se glasi na položnikovo ime in iz katere morebiti razvidno tudi število delničarju pristoječih glasov. Založenfr delnice morajo biti opremljene m še nezapadlimi kuponi.; § 19. pravil: Vstop k občnemu zboru je dovoljen le proti pokazu legitimacije. .S ; Kot založna mesta delnic so določene: Pivovarna v Laškem, Ljubljanska kreditna banka t Ljubljani, Posojilniča v Celju, Savinjska posojilnica v Žalcu. 206 1 v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov inia v zalogi 31 -8 Naročila se izvršiyejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje: »II , II ~ 1,1 IJ ti •; Delniška! družba pivovarna JJnion4 "'i • r*i --m - m a"' A.vl • l r • 1 1» • ===— v Spodnji Šiški pri Ljubljani =——= ' priporoča svoje 1 zborno ' , ■■•: marčno, dvojno marčno in izvozno pivo w sodčkih in steklenicah. 205 12-1 __ # Graška cesta. štev. 45 (gostilna U * „inesto Gradec"). ===== Slovenci! J [£upi ijte vžigal [ce družbe sv. i Jiril a in ~ M eto da! U Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 41/87o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. « v narodnem domu. » Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole II.IOO K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6 000 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa ,-e je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in )ih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ■ Slovenci, vlagajte v Itirflnšfafofdfa hfAfliltfifA svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne jBzncsiajersiio ■nuni« ali rarovance in 2ahtevaite pri sodjš5lh> ^^ hrani,nia 204 arovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v jViartin UUt Cetfo Rfog (noVi posojilnicni hiši) priporoča jVojo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obntalo po zmernih cenah. 39 50-1$ Veletr in foviii« s Špecerijskim blagom z deželnimi pridelki Ant. Kolenc, Celje Graška cesta 22 in Narodni dom. Prazen je izgovor, Ja^Jj* ker Vam nudi domača, zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem ozira bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagem, tako da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom. — Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. 23 28-14 V z c. logi imam vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tndi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in drugih pridelkov. Ia Žabukovški premog ponudim po K 2*10 za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovoru. Kupim tndi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola, orehov itd. ter rabljene 6oljnate in druge vreče, petrolejske in oljnate sode. Pismena naročila se izvršujejo z obratno poŠto. ;Suknot •m hla&evino za mojfce obleke dobite najcenejeiz narodne veletrgovine R. Stermecki v Celju »aatopj. Velikonočne dopisnice v veliki izberi dobijo se v trgovini 8 papirjem, pisalnim in risalnim ===== orodjem ===== Goricar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 34 50-13 ^ n^tlAlr stavbeni in umetni ključavničar, IVdll Jt\CUvIif vodfvodni instalater Celje. l v popravilo vsakovrstne Vse po dnevnih conah. 43 46-10 Celje. Iv. Jax St Sin, Ljubljana Dunajska cesta štev, j? 12 20 47 Priporočata svolo bogato zalogo šivalntli strojev za rodbino tu obrt. Pisalni stroji „Adler". H Vozna kolesa. * Ceniki zastonj tn franko. Darujte dr. sv. Cirila in Metoda! Za spomladansko gnojenje priporočam cenj. kmetovalcem Tomasovo žlindro znamko .^SHTl zvezdo 89 9-9 Sternl^Marka kot najboljše in najcenejše fosforijokislo gnojilo. Vai ujte se ponarejanj! Zahtevajte povsod izrecno Tomasovo žlindro znamko zvezdo. Veletrgovina z železnino tm „Merkur", P. Majdič, Celje, prodaja izdelkov tvrdke Thomasphosphatfabriken G. m b. H. v Berlinu. M 5 s m E 21 a Avstrijske poštne hran. račun Stev. 54.366. Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. Lastni dom registrovana kreditna in stavbena zadrnga ** z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna |e v Celju, Rotovftke ulice it. 12 ®® © Uraduje se ^fak dan razun nedelj in praznikov od B.-®, Mre ©ee dopoldne, ©©o 25 61-14 pet od sto (5%) j sprejema UP" hranilne vloge od vsakega, je £lan zadruge in jih obrestuje po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema ko* gotov denar, ne da bi *a obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Zuezna tiskarna u Celju. Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalniipj pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene st anke. — - Namočila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. :================== L»«i 3 Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju. Odgovorni urednik Vekoslav Spindler. Tisk Zvezne tiskarne v Cel,n. Vaše blagorodje! Sloveč avstrijski general je dejal svoj čas: za vojsko treba denarja, denarja in zopet denarja. Naša stranka vodi vojsko proti mračnjaštvu, nazad-njaštvu in hinavščini. In tudi za to vojsko je treba denarja. Ne le za volitve, ampak tudi sicer. Ako liočemo. da bo narodna stranka napredovala, moramo: 1. razširjati naše strankino časopisje, v prvi vrsti „ Narodni List"; 2. nabirati strankini bojni sklad; 3. imeti stalno strankino tajništvo, ki bo nekaka trajna vez med vodstvom stranke in njeno organizacijo na zunaj. V nabiranje strankinega bojnega sklada (narodni sklad) pa treba spraviti sistem. Vsakdo, ki se količkaj čuti pristaša stranke, naj bi se s častno besedo zavezal, da bode mesečno prispeval gotov znesek (kolikor komu razmere dopuščajo od 20 vinarjev naprej!) za narodni sklad. Strankini tajnik bi koncem vsakega mesca razposlal na vse, ki so se v prispevanje zavezali, položnice za prihodnji mesec, in dolžnost vsakega dotičnika je, da znesek, katerega prispevati se je pod častno besedo zavezal, takoj v začetku mesca potom položnice tudi vpošlje. Naravno je, da bi strankini tajnik o vseh dohodkih in izdatkih pod kontrolo iz-vrševalnega odbora vodil natančno knjigovodstvo in bi imel o prometu narodn. sklada vsako leto na glavnem zboru ali na zboru zaupnikov stranke podati točno poročilo. Tako bi bilo omogočeno, da bi se strankina organizacija začela izpopolnjevati in dvigati. Upamo, da nam potrebe gornjega ni treba nadalje dokazovati. Prosimo Vas, da spodnjo izjavo v zgornjem smislu izpolnite (zapišite le toliko, kolikor ste prepričani da bodete mogli redno mesečno prispevati!!), zapišite nanjo natančno svoje ime in kraj in jo v odprti kuverti z znamko 3 vinarjev potem upošljite najkasneje tekom 10 dni na naslov: Izvrševalni odbor narodne stranke za Štajersko, Celje. Z velespoštovanjem za Izvrševalni odbor narodne stranke za Štajersko: Dr. V. fiukovec, predsednik. Josip Sinko, podpredsednik. IZJAVA. Podpisani se zavežem pod častno besedo, da bom od 1. maja 1911 naprej redno mesečno prispeval po K v za narodni sklad, dokler bo obstojalo stalno"tajništvo na- rodne stranke. Zavežem se pod častno besedo, da bom podpisani znesek redno v začetku vsakega meseca po doposlani mi položnici uposlal. dne 1911. Ime: Kraj: Priloga ^Narodnemu Listu" št. 15. LISTEK. Vstala je . .. Ob trgatvi je bilo, ko se je prehladila. Bolehala |e «d tega časa že mesece in mesece. Proti božiču |e »orala leči in ni vstala do posta. Posebno v tirzlih zimskih dneh ji je postajalo slabo. Domači »o hodili potrti in brez upa okrog, ona pa je vero-vala v svojo mlado in krepko naravo, upala je, da Še ji povrne nekdajna svežost in mladost, vedela )e, da še vstane. Led je začel kopneti. Mrzli dnevi so pojenjali ki čutila je, da se bliža nekaj veselega, pomlajajo-iega in ozdravljajočega. Solnce, kakor bi se sramovalo, se je prikazovalo pomalo, pa dan za dnevom bolj in drzovitejše in končno je zaplavalo zmagonosno nad pokrajino ter pregnalo sneg in mraz. Počasi in vedno smeleje so se plazili topli žai-ki k njeni bolniški postelji. Poljubljali so njeno bledo im izmučeno lice, dotikali se njenih las in ušes, kakor bi ji hoteli pošepetati, da prihaja v zmagoslavju mlada in krasna pomlad, polna vonja cvetočih in opojnih rož, polna novega življenja. Kako sladko in blagodejno so jo božali ti žarki! Dajali so }i up, vračali opešane moči. In videla je, da še TStaBe, da še pojde iz hiše ven v naravo, v cveto čo pomlad. In čutila se je z vsakim dnevom bolj zdravo, bolj krepko. Njena lica so se porahlo rdečila in upajoče so gledale oči sonlcu naproti. Bilo je na cvetno nedeljo, ko je vstala in šla zopet po dolgem času iz hiše. Počasi in zavita \ ▼olneno ruto je stopila na prag. Ustavila se je in vsa zavzeta zaprla oči. Tako dobro ji je djalo pomladansko solnčece. Polagoma, da ne bi naenkrat užila vse te mlade pomladanske narave, je stopala na vrt, kjer so ji rastle in cvetele druga leta ljubljene rožice in kjer je stal rožmarin še zelen in nedotaknjen. Vsedla se je na klop solncu nasproti tei se zagledala po gredicah. »Kako ste še gole! Viai se, da vam je škodil mraz, da ni nikdo skrbel z« \as. Ka} ne, da ne zamerite, da vas nisem pesto-yala tako dolgo? Saj bodem skrbela zopet za vas in nasadila s pisanimi rožicami, kakor okrasi mati -svojega otroka-ljubčka. In gojila bom rožice in zalivala in žarele bodo in blestele v vseh barvah. Z daleč se bodo smehljale in pozdravljale vsakega, ki bode prihajal mimo. In jaz bom gledala izza okenca in se z njim vred radovala nad njimi. Mogoče pride tedaj nekdo mimo, se vstavi in jih po boža vse po vrsti s svojim mladim, ljubeznipohnni okom. Mogoče stopi k ograji, se pripogne črez njo, dabiseopojil z vonjem cvetočih rož. In nemara si vtrga najžarnejšo gartrožo in pripne za gumb. Potem pa se obrne, še enkrat se ozre na vrt in oknu ter izgine veselega, ponosnega koraka. In nekeg* večera, ko vas bom zalivala, se prikaže ob ovinku hi njegove mlade oči me pozdravljajo že od dalet. Potem pa pristopi k ograji, me prime za roko in ■jegov nemi in proseči pogled mi vse pove. Vsw, vse! In takrat, takrat se sklonim k vam in odtrgani lepo polahko, da bi preveč ne bolelo, rožo rudečo, ko srce žarečo. Sramežljivo, s povešeno glavo, v srcu pa brezmejno srečo in ljubezen, podam mu ju y znak najine srčne zveze. In takrat bom brezmejno srečna, kakor — ah, kako me je streslo. Moram iti, sicer mi bo še huje.« Hladen veter je potegnil in ona se je vsa stresla. Še tesneje se je zavila v ruto. Vstala je, nasičena pomladanske svežosti, in šla počasi v hišo. Nocoj je prvikrat zopet mirno spala in sanjala • piruhih in o svojem bodočem dragem. Drugi dan se je počutila boljše, kot kedaj prej. Zdelo se je, kakor bi že bila popolnoma zdrava in videti je bilo, da pojde že lahko na velikonočno nedeljo v cerkev. Tudi sama se je počutila močnejšo in bolj zdravo. Bila je vsa vesela in ni vedela, kaj bi počela. Začela se je pripravljati za Veliko Noč. Kako lepo rdeče si je pobarvala piruhe, kakor so rože na vrtu. In delila jih bo vsem, ki jih pozna. Kako se že veseli na vse one, katerih ni videla že tako dolgo. In kako je bodo vesele tovarišice, ki že komaj čakajo, da bi na poti v cerkev kaj pokramljale z ■jo. Pripovedovale ji bodo novosti, svoje srčne norosti. Ona pa bode poslušala na levo in deSno in vesela bo v njihovi sreči. — In potem, ko se bodo delili piruhi! Dala bo, vsem bo dala in vse bo dala, le enega si pridrži. Tistega, ki je najbolj rdeče pobarvan in ki nosi lepo, majhno srce. Skrila ga bo in ga nikomur ne pokaže, le njemu ga da, kadar pride. Po maši bo pristopil k meni in me spremljal. Prosil me bo, da bi mu dala velikonočno pisanko, pa ga podražim, da je nimam, da sem pozabila narediti, a moje oči bodo govorile, da lažem, da mu nagajam. Ko postojiva pred hišo, mi poreče še enkrat za velikonočni darek milo proseč z očmi, in tedaj posežem v žep in mu stisnem piruh v roko ter zbežim ko srnica v hišo vsa srečna in pričakovanja polna, kajti vedela bom, da ga shrani in a« pride kmalu pome. Samo nekoliko dni še do tegu veselja in pričakovanja.--- Kmalu so pretekli dnevi in prišla je sobota. Vse le že bilo pripravljeno. Njeni piruhi, rudeči kakor ustnice malih otrok, so se že od daleč svetili na mizi. Samo še ta dan in potem — Okrog poldneva jo je stresla nenadoma mrzli- ca in čutila se je tako slabo, da ie morala leči. A imela je upanje! Toda vedno boli je slabela, obraz, ji je bledel, oči so postajale motne, ona pa je še vedno upala, da jutri vstane. Kako bi tudi ne, ko jo pa gledajo piruhi tako vabeče. Proti večeru ji je nekoliko odleglo. Na noč je mirno zaspala. Počasi in enakomerno so se ji privzdigovale bele grudi in blažen smehljaj ji je krožil krog ust. In prišle so ji sanje, velikonočne sanje. Neizmerna ravan se je razprostirala pred njo vsa v pomladanskem zelenju in brstenju. Visoko gori na nebu je žarelo solnce in njega žarki so božali m oživljali sleherno stvarco. Velika, peščena in bela pot je peljala k cerkvi, in brneli so velikonočni zvonovi. In po tej poti je šlo nešteto ljudi, vsi z vese-losvečanimi obrazi. Med njimi tudi ona, ki je šla z njim, s svojim izvoljencem. Roko v roki sta stopila v cerkev in krenila k oltarju. Položila sta rudeča piruha na oltar ter prosila Boga, naj bi ostali njuni srci vedno neizpremenjeni in b goreli drugo za drugo. In zdelo se je, da je Bog blagoslovil njuno prošnjo in njuno zvezo. In zadonele so orgije med do-nenjem zvonov, oznanjujoč vstajenje in zmago. — Okrog tretje ure popoldne jo naenkrat prebudi gromenje možnarov. Od daleč, daleč pa so pripluli zmagoslavni zvoki farnih zvonov: On, ki je premagal grob in trohnobo, je vstal iz lastne moči!... In zdelo se ji je kakor skozi meglo, da se premikajo okrog nerazločne postave in begajo nemirno sem in tja. Rahel smehljaj, nasmeh, ki pa ni bil več s tega sveta, je zaigral okrog "njenih bledih ustnic: kajti ni vedela, kaj vse to pomeni. In zdelo se ji je, da prihaja tam izza vrat oni, ki ga je že tako dolgo hrepeneče čakala. Ves isti, samo neka čudovita svetloba ga je obdajala. Pa stopi k nji, jo prime rahlo za roke, in ona gre z njim, skoru plava, proti zvezdicam, ki jo tako milo vabijo. — Okrog in okrog pa po vseh cerkvah so brneli velikonočni zvonovi: Aleluja... In tako je vstala njena duša, njene sanje in mladost k drugemu, lepšemu življenju. P. P. Aleluja! . .. Veliko soboto popoldne... Iz zvonika vaške cerkve se glasi Hbrano potr-kavanje, okna obcestnih hiš so svečano okrašena s svetimi podobami in gorečimi svečami... Iz cerkve se je začela pomikati dolga procesija. Prva je stopala šolska mladina s svojo zastavo, za njo pa je korakalo vse vprek staro in mlado, moški in ženske s svojimi rdečimi banderi, za temi Marijina družba z debelimi svečami in modrimi trakovi okrog vratu, potem kakih 6 občinskih odbornikov, ki so se s svojo pobožnostjo posebno odlikovali ... V desnicah so držali ogromne sveče, debele mašne bukve in rožni venec. Takoj za njimi so stopali pevci in župnik z moštranco v rokah... Ves sprevod se je pomikal svečano in zelo slovesno po cesti... Tu pa tam je kdo glasno molil rožni venec in pevci so neprestano peli Velikonočno: »Potrta je peklž oblast, o človek, poj hvaležno čast: Aleluja!...« Največ opravila pa je imel očividno mladi kaplan, ki je bil reditelj cele procesije. Vedno je švigal zdaj sem, zdaj tja in delal svoje potrebne in nepotrebne opazke... In ko je že bilo vendar enkrat vse urejeno po njegovi volji, je pristopil k odboi-nikom, pocukal enega za rokav in dejal: »Oče Jamnik, poglejte tam liberalca Slaparja! Niti sveče niti moleka nima v roki. Pa tako prihu-ljeno in žalostno stopa. O, v njegovem srcu pač ni Aleluje...« »Oh, slišijo, prečastiti gospod, kako zamore v srcu njega kraljevati Aleluja, — ker je liberalec, brezverec, svobodomislec« — je odgovoril pobožno ogovorjeni Jamnik. Zdajci so se oči vseh odbornikov obrnile na moža, ki je korakal bolj v prvem koncu procesije. Po obrazu in vsej njegovi postavi se je videlo, da nima dosti čez štirideset let. Glavo je imel sklonjeno in zrl je resno, skoro otožno pred se. Za njim je šlo več mož, o katerih bi človek sodil, da so njegovi prijatelji, kajti bili so brez roženvencev in sveč. Toda mi jih ne bomo ostro sodili. Saj Kristus je rekel, naj se Bog časti v duhu in resnici. »Slišijo, častiti«, se oglasi nekdo drugi izmed odbornikov, »menite, da je Slaparju kaj mari molitev, njemu samo volitve orjejo po glavi. Ni čudno, danes teden volimo, on je najhujši agitator za brez-versko, liberalno stranko. Oni-le, ki stopajo za njim, niso nič boljši.« »Škoda moža«, začne zopet kaplan. »Popolnoma je izgubljen. Ko bi bil pameten, bi nam lahko mnogo koristil.« »Toda častiti«, se oglasi tretji, »ali pa jc gotovo, da bomo pri občinskih volitvah tudi zmagali, mi katoliški možje? Meni se dozdeva, da ima Slapar vedno več prijateljev.« »Kaj, vi še dvomite«, pravi zaničljivo kaplan. »Vprašam vas, kje pa ima Slapar prijatelje, kje? Par Iiberalčkov, to je vse. Seveda agitacije nam je treba. Zmagati moramo mi. Saj smo kristjani, ah ne? Mislim, da je malo takih, ki bi izzivali božjo jezo s tem, da bi dali svoje glasove liberalnim brez- vercem. Sicer pa ne skrbite, na dan volitve bom že jaz opravil sveto mašo v ta namen, da bo volitev za nas povoljno izpadla.« Med takimi »pobožnimi« pogovori je prikorakala procesija do cestnega ovinka in zavila zopet nazaj proti cerkvi. V zvoniku je pričelo zopet pritrkavati, ko je prišel sprevod do cerkve in se začel motati vanjo. Župnik, prišedši do altarja, je dal poslednji blagoslov z monštranco in s kora je zaorila poslednjič: Potrta je pekli oblast, o človek, poj hvaležno čast. Aleluja!... Občinstvo je drlo iz cerkve. Otroci in ženske so se porazgubile domov, možaki pa so, kakor po navadi, še nekoliko pokramljali pred cerkvijo. Tudi Slapar je bil med njimi. Mladi Kaplan, ki je prišel iz cerkve, se ni mogel zdržati. Potrkal ga je po rami in dejal z neprijetnim, zbadljivim glasom: »Oče Slapar, tako žalostno se držite, kakor bi za vas ne bila danes Aleluja.« »O saj ni«, odgovori Slapar pogumno. »A pride že enkrat, da, tudi za me in za marsikaterega še pride Aleluja. To upam, zagotovo upam!« »Ha, ha!« se prisiljeno zasmeje kaplan. »Liberalci ste, kakor judje, torej še vesele Aleluje ne občutite in ne pripoznate tako kot drugi ljudje. Ali vas morda grehi tako težijo?« »Bravo, gospodič«, pravi Slapar in ga pomenljivo pogleda. »Da, grehi nas težijo, grehi, toda ne naši, ampak grehi vaši in vaših privržencev.« Po teh neustrašenih besedah obrne Slapar zaničljivo hrbet ter odide od njega proč. Kaplan je postal rdeč, kakor kuhan rak. Odkuril jo je molče urnih korakov proti župnišču ... Teden pozneje so se vršile občinske volitve. Toda izid je bil takšen, kakoršnega so se »pobožni« ljudje najmanj nadejali. Zmagali so naprednjaki na celi črti. Ej kako pokoncu in veselo je stopal onega dnu Slapar v družbi nič manj veselih prijateljev proti domu. Zdelo se jim je, da jim je kdo odvalil težko butaro raz hrbtišča. Ravno pred cerkvijo so srečali kaplana, ki se jim je hotel umakniti. A Slapar je pristopil k njemu, ter ga, kakor oni njega pred enim tednom, potrkal po rami rekoč: »Čujte gospod, danes je pa za nas napočila Aleluja! Došla je sicer nekoliko pozneje, kot vam, pa je zato tem veselejša in vztrajnejša!« Kaplan ni odgovoril. Obrnil se je vstran, potegnil klobuk na oči in jo jezen odkuril proti župnišču. Slapar in njegovi prijatelji so se iz srca smejali, ko so gledali za njim. Nato pa so šli vsi veseli in prerojeni dalje, saj Je tudi v njihovih srcih orila velikonočna himna: Potrta Je pekli oblast, o človek, poj hvaležno čast: Aleluja! Pisma Komarovega Mihaleka s Hude lukje. Lilbi gospodi tan pr narodnen listi! Ne ven ali sen resen grata tak nazarensko veko tele ali kaj, ka me majo že fsi lidjč v zobeh. Še celo v cajtengah se piše ot mene. To etan Van piše eden v Vaših cajtengah ka bi naj priša v Svetinje gledat enega cekmeštra, ki še je pre malo bole hempastl kak jas, drugi pa piše pa šinfa kres lotmerškega rihtara pa jegovo elektriko gi de jemi skoro rihtar-sko krono z glave doj vrgla, pa pravi, sa Komarof Mihalek tildi šinfa gospoda purgarmajstra, zake še ga te on nebi, tretji me prosi, naj bi priša jas tičas k malojnedli za fajmeštra, dokič drugega nedo dobili, Vi pa še mi celo pišete, ka Vas že lidje spitav-lejo če še živin ali če sen že petč stegna, če Van ravno fsakših 14 dni ne pišen, tak da jas resen nebi bija za drtiga na sveti kak samo zato, ka bi se ml lidje režali. — Vete to bi že Vi lehko vedli, ka je človik ne fsakši den tak nor ka bi lehko pametno pisa. Gda pa v mene vudre, te pa Van itaki pišen. Vete, potli pa še man jas druge skrbi tfldi ne samo. ka bi Van kaj pisa. Zaj ge je državni zbor raspfiščeni, pa še so moje skrbi celo zlo politiš ifit-tiire! Vete, sran me je povedati, da že vidinkak Vi z glavoj migate, pa resen je le, — državni poslane^ bi rat grata! Saj pre enemi državnemi poslanci ne treba zaj nič več vediti, teko pa ali premoj veri jas tudi ven. — Celi špajs mislin Jas tak nareti kak profesar Verstofšek — vete klerikalec mo grata. Tak mo nareda kak on, ka bon oči pa nos fktip stisna ka nen nič vida pa voha te pan se s kmečkoj zvezoj ožena. Pa znate kak sen na to priša? Dohtar Ko-rožec so mi pisali ka Roškara nečejo več za poslanca, ka pre nečejo več s hausknehti tan v Beči fkiip sedeti. Da pa pre v čelen toten volilnen okoliši, tak so mi pisali dohtar Korošec, ge je bija do-zdaj Roškar za poslanca razvin krapinskega Karba nega najč enega človeka met fsemi zvezari gi bi meja malo več možganof v glavi kak eno sredjo cecatno tele, pa mene za božjo volo lepo prosilo naj jas kanditiran pa gratan poslanec od kmečke zveze. To je pre itaki fse eno, so mi pisali dohtai Korošec, če je v Beči Roškar ali kaki drugi osel. Delati pa mi pre tiidi ne treba driiga kak to, ka je dela dozdaj poslanec Roškar gi je moga gospodi Korošci fsako jutro šolje zbiksati. Benkoviči pa pr-nesti fsaki den zaJiižyjo za en zeksar paprikašpeha, pa na fse prkimati, - ka Korošec čveknejo. — Za toto delo so mi obliibili kan doba od države fsaki den 10 rajnški dijet, od jih pa še tiidi sen pa ta tak kak dozdaj Roškar ge kaicši zeksar tringelta. Kak sen tak toto Koroščovo pismo šteja pa sen si zmisla, ka se človik pr glažeki vina leži ge za kaj odloči, pa hajt v Lotmerk! Na plači sen se postava pa šteja knofe, ka se nesen moga odločiti te bi ša k Sršeni ali k Sevri v krčmo, te pa so mimo men«| prišli fsi tisti gospodje ge ste že zadjokrat ednok pisali ka še zjniron k Vaupotičovemi Ksandli hodijo pit, pa so jo pa na vrli prta Ksandli pa, si gučati, ka še se prijen le pre največ na porgo dobi, pa ka, jin tan niše ne vidi keko spožlerbajo, da ti bojši lidje pre ta ne pridejo. Kak sen tote gospode tak čiija sen si misla če je jih nič ne sra» te iše- mene bole ne treba sran bitima sen jo tiidi mahna k Ksandli. Kak sen tan v. Sflen koti seda pa pija svoj frtal, pa štendera ka hi>«areda, te pa je priša k meni san Ksandl pa me m pita, če še ga čen pa enok v Na-rodnen listi poštriglati, ali kaj teko štendera«. Oda sen jemi razloža, kaj so mi dohtar Korošec pisali, gi čejo z mene poslanca nareti, te pa me je Ksandl samega vedela skoro kiišna, pa mi prgovarja pa me prosa nafeče zavolo jega gratan poslanec, ka de on zdaj tiidi; iposlanec posta. Kak sen viista odpra pa ga gledalk krava novo leso gda mi je to p^ veda, pa štendera keri ot naji je nor grata, te pa mi je Ksandl to fse tak na tenko razloža. Prava mi je, kak jemi je pisa že okoli božiča en grozno grozno veki gospot z Beča, gi je jegof najtibojši prijatei — šintar je pre v Beči — ka ve za gvišno ka je cesar sklena ka de prlament razegna. Toti veki gospot še je Ksandli pisa, naj se le zlo politiš drži, da ja človik nikdar neve, ge kaj prai pride. Te pa mi je Ksandl poveda, ka je ne moga najti kak bi se politiš drža, te pa se je pr liicken štetji za Nemca viin da. S ten pa je pre ravno terno zadeja. Fčer« so prišli k jemi lotmerški opčinski šribar, pa ekspres Katlek, pa Cizerič, pa štacinar Henikman pa apo-tekar Švarc pa so jemi rekli ka Markla nečeju več za poslanca da pre ne ve nič gor pogervati, pa ka bi radi meli v Lotmerki za poslanca človeka, ki je skos no skos grobjan. Da pa je pre Ksandl ot fseh grobjanof na sveti najtivekši grobjan te pa do jega volili za poslanca. — Kak sen tak Vaupotičo-vega Ksandla posluša te pa sen si misla, če de toti hempeš dober za poslanca te šen jas tiidi pa sen taki sklena ka mo dohtari Korošci pisa ka kandi-tiran. Potli še sma si tak s Ksandlon eno pa drugo gučala, kaj ma tak kak poslanca v Beči delala, te pa še sma sklehola ka ma vzela kcoj k nama Piška paTrglava pa Meška, pa še fse driige take Juuje keri do zvoleni, pa mo s} naredili gori Iflump ta kšajt liidi. — Ksandl je grata pr ten celo tak dobre vole, ka je reša en liter vina. Gda sma ga spila, te pa je reka ka bi mi rat pokaza kak de on v državneu zbori kak poslanec intrepelera pa me je prosa, naj jemi neke poven, kaj bi naj intrepelera. Jas sen jemi reka naj se prtoži pr ten prven miništri zavolo lotmerške elektrike gi jo že fsakši den ob osmih vgasnejo. Te pa Van je Ksandl gor stana pa začeja. »Krucitiirkn Vi miništerpezetent, bos dos fur a Ordnunga zajn, ka lotmerški purgamoasta elektriš liič, ben die viira ahti kazatn, šon dol zaškrnati mohn. Ih als di tajč naprešritlihe poslonec ion di bindiše markt Lotmerk dos net trpetn! Krucinezar parapli Vi miništerprezetent bon berns net taki našega rihtara skregati mohn krigns od me ani klapoviišn.« — Gda sen čtija kak zna Ksandl glatko nemški gučati, te pa sen taki sklena kan se v 13eči samo jega drža gda ma poslanca, ka mo tak najleži skos priša. Vete tU v Lotmerki se nebi viipa ž jin okoli hoditi, v Beči pa je to lehko, da ga tan niše ne pozna pa neve, ka je to lotmerški krčmar pr »grobjajnsken junci«. Pa vete to de fajn gda mo poslanec, te mo lehko dela kaj mo hteja ge ja poslanca niše nemre zapreti! Te bon Van lehko pisa kaj bon Van hteja. Najpret bon Van pisa neke z Lotmerka. Tak vete ot našega rihtara pa ot fačokof, pa ot apotekara Švar-ca pa štacinara Henikmana kak sta v Babjen ložiči prekmarke (rada mela, pa ot Piceka pa jegove pi-cike, pa ot-.iiste sloke trlice ot našega opčinskega Šribara kak se.fal k liickin jajcan pride pa še fse fefč ^ritge lepe Seči' ot lotmerških nemčurof, tak ka d®?mf-he sive lile" dobile.— ' N u Moj pragžam,mo fse kakti poslanec nareda, len Van^ža jiSpisa -pa posla. Na kratko Van poven samo- 'tOj&£a d? ftfljo prvo delo kakti poslanca to, Jca mo %n rta d&či fse peamtridrš*obesili ka nede več niše dkče pobira. Morje pa mo pfista nape-lati na lo.tmerško šarje, ka naši državi nede trqb»lo' več zavolo Taljanof teko-miljonof za nove ladje virri dati; puce do tiidi mogle tjiti soldakij ka do"potli gdadoožejene leži svoje dede znale komanderati, govenske živirie-se z Ogrskega pa^Srpskega k nau riič več nede smelo zvažati, da je že prinas itak več lilk preveč jiincof; fsakši de .Jehko kra keko de Jiteja, če ga nede niše polek doba; gda fio gratali rnlhištrijta stari genepli za nič de se jih .dalo k šin-tari, ka de si 'držaya penzjone pršpaifR; mešniki; do se Štrleli ženiti, ka nede več teftb nezakonj.sku dece; marijine^iviee ali pa bratofske babe kak še se jin tiidi pravi pa do mogle po toj novoj modi hlače nositi, ka jin nede trebalo zmiron za liicVimi hlačami škiliti; lotmerški rihtar pa de doba za svoje j veke zasluge gi jih ma pr elektriki eno lepo unifor- mo kak žuti klobuk, plavo stik jo na škrice, želene hlače, bele šolje, tan negi od zadi pa veko rdečo pero z napison »zasliižnemi moži v prznanje.« — Pa če bog da šen več takih lepih postaf nareda kda mo poslanec, tak ka do lidje pčnili gda so meli za poslanca Komarovega Mihaleka. Da sen ravno pret pisa ot marijinih divic, šen Van odjih neke poveda. Vete zaj ge sen vdoVfec sen ša to etan večer met Čehe gi so na vesi popevali. Te pa sen jih pita kak se jin kaj to dopadne ka so v Httdoj liikji zaj pUc^pr-tnarijinoj družbi, pa sen jih pomiliiva ke zaj fčista gvišno zmiron zapstojn hodijo puc zvat. Pa vete ka mi jetreka eden ot tih 4ehof? .»Bog daj«, mivje reka] »ka bi ;46uiaše puc^ zmiron ostale pr marijinoj družbi. Veš* Mihalek, pret )Sjno mogli mi Čehi: vutseppa viire stati, fsakši ipr svojoj puci pot oknon, pa jo lepo prositi pa trii-cati pret kak nan je odprla. Zaj ka pa so pr marijinoj družbi, zaj pa samo malo pot oknon zakašlan, pa ti je puca že pr vratih pa pravi: »Paj franček le hitro noter smukni, ka te ja niše nede vida.« —-Zaj te vidite ka so marijine družbe deno neke vredne! — Ne čtida ka mo skoro seri grata. Skoro bi še neke pozaba! Fčera gda sen ša v Lotmerk k meši sen vida kak so se postavile tan pred sodnijoj fse faroške krave pa se smijale ka so jin skaze tekle. To pa more neke prekleto lepega biti. sen si misla, ka se že krave smejijo, te pa sen ša gledat. Pa vete kaj je bilo? Na sodnisken zidi je ena tabla prbita, na tistoj tabli pa neke ot naše elektrike f takšoj slovenšini pisano, ka še se je faroškin kravau smešno vidlo ka mi Slovenci na svojoj zetnii kaj takšega trpimo. — Tak za gnes je zadosti! Da se liiden toto mojo pisaje zmiron tak dopadne, pa mo zaj kak poslanec več časa meja, pa Van rečen to: ot tistega dneva naprej, gda te mi pisali ka ma narodni list 6000 na-ročnikof bon Van fsakši tjeden kake pametne reči napisa. Tistin ki hodijo k Van za menoj spita vat, povete naj se po ten ravnajo pa nabirajo naročnike. Za viizen pa želin fsen ki me majo radi, naj jejo mesa pa povitic samo teko keko jin je treba, ka nede gi kerega napelo, da majo dohtari tiidi radi op svetkih mir. Vas pa pozdravla Komarof Mihalek kakti skoro poslanec kmečke zveze. Tast Kondelik in zet Vejvara. Poslovenil Stanko Češki spisal IgnSt Herrmann. Svetina. XLVI.. Krst. — In zopet domov! Po dvakratnem — da, trikratnem veselem dogodku, ki se je pripetil na oni blagoslovljeni praznik v čelakovskega ulici na Vinogradih, se je naselilo — vsaj zk tiekoliko tednov — življenje vseh udeležencev samo pod streho rodbine Vejvarovc. Drugo jutro po prazniku je mojster Kondelik sicer šel z deklo Katinko v Ječno ulico, da se pre-obleče v delavniško obleko, toda ko je stopal v drugo nadstropje, se mu je baje zdelo (kar je pozneje povedal) kakor bi teh stopnjic ne videl nekoliko tednov. In ko je zavrtel ključ in stopil v kuhinjo in iz kuhinje v sobe, je baje zarežala nanj velika puščoba. Zdelo se mu je (to je tudi pozneje povedal) da je tam kakor pogorišče. Ni imel obstanka, in komaj je vrgel strani nedeljsko obleko in se preoblekel, je že zbežal odtod, da pregleda stanovanja, ki so jih slikali njegovi delavci. Nič ni pomagalo; nikakor se ni mogel »utrditi« kakor j? rekel. Ni se mogel otresti čudne misli, da je sam kakor razmnožen; da ne hodi več po Pragi samo en Kondelik, ampak več Kondelikov. In vendar je še oni edini stari Kondelik, samo glav ima več. Sedaj je imel toliko skrbi in misli, da mu dosedanja njegova glava ni zadostovala. Opoludne, kakor bi se samo ob sebi razumelo, je korakal naravnost k obedu na Vinograde. Ječna ulica je zginila nekam v sivo preteklost, kakor tu vse, kar je bilo z njo skupnega, in ko bi mu bili v tem trenotku rekli, da je iz praškega načrta popolnoma izbrisana, se ne bi začudil. Taka čudna ograja je zrastla med njim in celim prejšnjim njegovim življenjem v eni sami noči. Le zvečer — in vselej zelo pozno — je šel v svoje staro stanovanje prenočit, seveda v spremstvu zveste dekle Katinke. Sam se ne bi upal tja. Poslovil se je vselej tako žalostno in nerad od dra ge Betke in tretjega dne zvečer je rekel: »Vidiš, mamica, vedno kričijo ljudje na mala stanovanja v Pragi in v predmestjih! In jaz bi dal ne vem kaj za to, ko bi bila tu poleg tvojega še ena mala sobica, da bi tudi jaz lahko prenesel sem svojo posteljo. Saj sem tam kakor v ječi!« Njegova pota po Pragi so bila čimdalje krajša in slednjič je sedel cele popoludneve v svoii vino-gradskf hiši in je prepustil vso skrb za slikanje svojemu delovodji, hodil je od Betke k Pepici, od Pcpiee k Betki in se je trudil, da bi bil v hiši kai nai|.o'j koristen. Čez nekaj časa je postal desna roka gospe Muknšnablove. Nitt%daf nj razumet— da, niti spomnil se ni, kako mu'je .'bila šeje^vrtila "okrog njegove žene in okrog Peoice in je za^obe kar hajbo'je skrbela in ko je kopala vso to)C#*>bnfda Ih jI prepevala z veselim in dobrikajočffti se glasom, je gledal nanjo z največjo zadovoljnostjo. -Žaj je to pravzaprav čisto pametna in pridna, gospa?!" f :r; v hv - ' nm1 ■ Saj se je gospa Muknšnablova tudi znala prilagoditi razmeram. Bila je tu takoj zjutraj po zajutreku in le maio-kedaj je skočila podnevi domov. Pogosftb je ostala tam cele dneve in pozno na Večer, da ne bi prišla ob kak grižljaj. Tu je bila preskrbljena^ ^vsem. čeprav je doma zajutrekovala, je vendar^jufeško prt -magala tudi porcijo kave pri Ve j va rovih,' cašo stare, poštene mere, in ne tak moderni na p rs tek, kakor jih sedaj dobivajo neveste za balo, da jih pride dvanajst na »maselc«. Vestno je pomakala v kavo dve žemljici, obrisala si je usta. Ob desetih jo je čakala južina z vrčkom piva. Ob eni popoludne je spravila v sč precejšnji obed, ob štirih malico, okoli osmih je sedla z izbornim tekom k večerji. Gospa Muknšnablova je bila vzor babice, njen želodec je bil vzor babičnega želodca, kar neka: pomeni, ako pomislimo, kako dobro žive babice sploh: To življenje ji je bilo zelo všeč in matrona se je potrudila, da bi za dobro jed in pijačo pri Vejva-rovih in Kondelikovih kar največ vrnila. Hodila je iz enega nadstropja v drugo, varovala, čuvala in ko je bila s svojim strokovnim delom gotova, je kratkočasila porodnici š svojo bogato izkušenostjo in je črpala iz svoje nezmotljive pameti vedno nove in nove zgodbe in smešne dogodke. Pri tem je svoje kronike urejevala skoro skrbneje nega prednica dekliškega penzijonata knjižnico za gojenke. Za Pepico je izbiala najbolj mirna poglavja, ki niso motila, toda pri gospej Kondelikovi je po njeni navadi in po lastnem mnenju popoprala povesti in se ni ognila kaki bolj jedernati besedfe Jn bila jc neizčrpna. Njeni spomini so bili zrcalo nešteviinih rodbin za nekoliko deketletij, v kolikor je mogla pogledati Lv^privatne zadeve in v nekateri stroki javnih stv&ri je»Wla za-neslivejša od naslovnika. Praške župane je naštela na pamet po vrsti od šestdesetega leta in vedela je tudi. koliko časa je ta ali oni županoval; poznala je imena vseh polkov, ki so »ležali« v Pragi od pruske vojne, posebno pa si je zapomnila vse vojaške ka-pelnike v tem času. Ne moremo tu nič drugega kot: iti tako dalje in tako dalje. Tako je krajšala gospema trenotke, ure, dneve in ko sta mamici spali, je skrbno čuvala,i da jih ne bi kdo zbudil, zagrnila je okna, odganjalai-nadležne muhe. In še je ostalo dosti časa, da je skočila tupa-tam pod kako pretvezo v kuhinjo in pogiedalav kak® se kuha. Kot začasni hranjenki ji je bilo- veliko n« tem, da se ne bi kaj pokazilo, prismodilo, preveč opeklo. '•r*. S teto Katinko — zakaj tudi teta Katinka je bila sedaj več na Vinogradih nego doma in je i^ečkrat tudi tu spala — je bila že popolnoma »alianc«. Znala se je izborno pogovarjati s staro devico in je imela pred njo kot važnim članom rodbine respekt in ji je dala v vsem prednost; zaradi tega se je Katinki zelo priljubila. Napravila pa ie tudi, da se je teta Katinka sama skromno postavila v ozadje in je gospa Muknšnablova vendarle ostala prva oseba. Razodela je teti Katinki tajnosti svojega poklica in je imela v nji zvesto poslušalko Najmanj dvajsetkrat ji je morala praviti vse podrobnosti onega prazničnega popolneva in večera, ko je K i /.n idila važii'. . priii d vseh treh mladik v to solzno dolino in slednjič je ^vedela Katinka vse tako dobro in natančno in se jfr'znala vmisiiti v situacijo, da se je v nji vzbudila počasi zavest, kakor bi vendarle bila pri vsem. Saj jdfimela živo, veliko fantazijo kakor skoro vse stare device. Sedaj je bil cele dni doma tudi Vejvtar*.':Vemu, da bi se moral začeti njegov dopusl v juliju, toda po sklepu gospe Pepice, da ne pojde nikamoc in da ostane topot doma, si je podaljšal Vejy*r&ksvoje počitnice do konca meseca, ko se je zinenihs tovarišem v uradu. Kako je bil sedaj temu hvaležen in kako dobro se mu je zdelo, da tnu je dal sam bot to nnsel l tam Včasih se je tast Kondelik pošalil in je rekel, da so pravzaprav tri porodnice v hišusdarjc t«di Vejvara povil, toda zet se je samo potrpežljivo nasmehnil. Za to pa se je gospa Beti oglasila iz postelje: j f d »Molči, stari, molči, in ne pozabii nase. Štirje smo tu!« ' -f Kb * Izmed vseh pa je bila najbolj vesela Katinka. In ko je sedela nekega večera z obema gospodoma gori pri Vejvarovih in drugi večer zopet z obema doli pri gospej Kondelikovi (menjavali so se, da ne bi mamica kaj očitala), seveda povsod tudi l gospo Muknšnablovo, je rekla kakor vselej: »Ljudje, samo tp bi Še hotela dočakati, da bi iti vidva (menila je Kondeiika in njegovo soprogo) tukaj za vselej ostala! Potem ne bi bilo v Pragi srečnejše rodbine.« Gospa Kondelikova je po teh besedah hvaležno pogledala tetlco in je pritrdila s hrepenečim nasmehom: »Imaš prav, Katinka. To je tudi moja edina in najsrčnejša želja!« »Potem, ljudje«, je pristavila Katinka, >bi se našel tukaj tudi zame kak kotiček. Na primer tole stanovanje po Karaskovih. Kakor ustvarjeno bi bilo zame in jaz bi v njem zadovoljno živela do smrti. Meni je vseeno, komu plačam najemnino, ali tujcu ali vam. Potem bi bilo šele veselo.« Sprva se je mojster Kondelik vstrašil, tega pbfa kar je najbolj važno«, je nadaljevala mu ;tronii«n>mislim, da bi morali napraviti doma, da ne bi bilo treba gospema hoditi na ulico.« »Alfeada«, je potrdila gospa Kondelikova, kateri .{jfcrgospa Muknšnablava govorila iz srca. — Morda ne bi sramovala stopiti pred ljudi z enim otročičkom, toda takoj z dvojčki! Ta skrb jo je že od začetka mučila. L: Zadovoljna in ojačena s to potrditvijo, je gospa Muknšnablova pristavila: f »Doma. dragi gospod, oboje naenkrat in pod eno streho! Ko imamo drago gospo Kondelikov« že tukaj, torej v tej hiši. To bo večen spmin — ina-lokatera hiša dočaka kaj takega. Ali ni res?« Gospa Muknšnablova se je ozrla zmagovito PO vseh poslušalcih. Bila je želo pOnosnš na to svoje mnenje. ' Mojstei Kondelik je skoro začuden pogledal, matrono, kako igraje vse lušči in je zadovoljno prikimal. Naenkrat pa je namršil obrvi in je napravil skrben obraz: ^Draga gospa, ni mogoče! Saj je naša cerkvena občina v Pragi! Kako naj to napravimo pod eno streho.''« JiNtl to ni gospa Muknšnablova niti pomislila vkljub -svoji bistrosti! Tu je »čividiu zapreka. -PritMnifei^je kazalec leve roke na lice in je gledala nekaj: časa zdaj enega, zdaj drugega. Toda njena zadrega ni dolgo trajala. »Nesene skrbi, dragi gospod! Da se ne bi pra-škemti ameščanu napravila kaka usluga. Za kak goldittar se vam ne gre in gospodje v župnišču radifmdijd priznanje. In če bi nastale kake cerkvt-ne zapreke — nočem se siliti — toda z lepo besedo sem že marsikaj napravila in veliko teh gospodov pozmm. Pustite mene, pa bom šla j a z v žup-niščeU ... Toi jc^Žvenelo skoraj preteče, in v tem trenot-ku je bila gospa Muknšnablova kakor tedaj, ko se je prvHS-fpojavila pri Kondelikovih. Nihče ni več dvomil, da bi se ta poslednji načrt ponesrečil. -Teta Katinka se je sploh fcudila, kako se je mogel Vencetjček ob taki malenkosti spodtakniti. »I no. Katinka«, je bmenil mojster, »ti nisi ki stila, kar si na svetu /..« Sklenili so. Čez štirinajst dni sta stali obe mamici, ki sta popolnoma okrevali, spregali sta se pomalo, pri čemur jih je podpirala gosj?a Muknšnablova in teta Katinka jn sta se obiskovali. In po teh kratkih izletih je bil določen krst na najbližjo nedeljo, na zadnji avgust. »r( oda samo nobenega tujca zraven, stari«, je prosila gospa Kondelikova. »Tu na? je dovolj, .faz bom botra mali Pepici Vejvarovi, teta Katinka naši mali Betki in Vejvara Vašku.« »1, seveda, mati«, je soglašal s tem mojster Kondelik. »Saj ostanem potem še jaz, Pepica in gospa Muknšnablova tukajte — botrov jc toliko, da bi lahko imela vsaka trojčke ...« -Sta:.i, stari«, >ga je svarila gospa Kondelikova, »teue niti tako' važna stvar ne poboljša.« ■ . '<<> i Začasno stanovanje gospe Kondefjkove ni biiu dosti dostojno, da bi se opravil v njeni obred krsta. Skivnost vseh treh krstov bo torej pri Vejva-rovili. Njihov salon je bil na - to slavno nedeijo spremenjen v kapelico. Med .okiiHe stala, miza od divana in jc bila pokrita s jsnežntilf&htl"''prtom, katerega čipke so se dotikale tal. Na sredo so postavili križ in ga obdali i fožami v vazah in z veački cvetlic, katerih je teta Katinki toliko nanesla, da se je razširjal vonj kakor v cvetličnjaku. Ob treh prideta duhovna gospoda, toda že po obedu se je polastilo vseh članov rodbine razburjenje. Trudili so se,, da bi ga utajili, toda m se jim posrečilo, povsod ga je bilo polno. Pravzaprav že celi obed ni bil nič vreden. Samo gospej Mukn-šnabiovi sc ni pokvaril dober tek, in samo ona je ohranila zavest, da se res obeduje. Bila je navaje/.a takih pojavov jn nič je pi , da prideta dva duhovna gospoda lUU,j -.- , Mojstei;; Kondelik. se je sprehajalno sobah, največkrat seijeivrnil V spalnico, kjer so iežaftovsi trije otro&čki, ki jih je čuvala .»daj dekla SJafeikd zdaj Mačjtfnica.iitn; [otjitiisn iq >M:r Mirmfjs \ Prvo dete. je^imelo povijalni 'tmfe t prepleten z atlasov;m belim trakom, drugo z modrim, Vrtrestje z rdečim. Kondelik je gledal' na otroke, kakor bi jih neprenehoma štel in je napravil pri. tem zelo skrben obraz. »Samo glejta, da se ne zmotita, punci«, je opominjal dekli, »naj ima vsaka svoje. — In glejta tudi, da vama ne zaspijo, sicer bodo začeli kričati ob najbolj nepripravnem času.« Otroci sicer niso zaspali, toda začeli so kričati ravno v trenotku, ko je ob treh zazvenel v predsobi električni zvonček. Znano je, da.vsa deteta na svetu kričijo ravno tedaj, ko bi morala biti tiho. Jm tako je tudi naša Irobniad kričala sedaj v zboru, solidarno, pošteno. K rešilni akciji je pristopila prva gospa Muknšnablova iii je hitela v spalnico, in kot pomočnica je hitela takoj za njo teta Katinka, ki je vedno vohala priložnost, da bi si pridobila zaslug ne samo za materi, ampak tudi za male potomce. Ni bilo tako hudo. Pokazalo se je, da je bilo treba deteta samo vnovič poviti in njihovo razbm-jenje je utihnilo. V istem trenotku, ko sta stopila duhovnika v salon, se je pojavila na pragu tudi gospa Muknšnablova in je nesla dva koška, tretjega teta Katinka. < Deteta so bila brez kake nezgode krščena in zapisana v matrike, kakor se spodobi. Duhovnika sti posedela z rodbino pri slavni malici Ali je bila prisotnost duhovnikov kriva, da je bil mojstei Kondelik nekako zmešan? Ali je učinkoval cbed sam? Ali je morda gledal s proroškim duhom v daljno bodočnost malih ljudi? Bil je raztresen in se je vedno gladil z roko po čelu, kakor bi mu padel tja las. Slednjič se ni mogel več premagati. Vstal je, šel v spalnico, zagledal se v tri drobne glavice, stresel z glavo, polno skrbi, vrnil se je v obedmeo in je dregnil Vejvaro: »Pojdite z menoj, Vejvara.* Vejvara je šel. Mojstei je zaprl oprezno vrata. »Prosim vas, Vejvara, katero dete pa ste držali pri krstu na rokah?« ,aha , . - i »No, Vaška, oče, tegale, a rdečim trakom « Mojstei se je globoko oddahnil. »Ali veste to gotovo, Vejvara?« »Toda oče — — —« Vrata spalnice so se tiho odprla in vstopila je gospa Muknšnablova, radovedna, kaj tu gospoda iščeta. Kakor da je ne bi opazil, je rekel mojster Vejvan z zamolklim glasom: »■Človeče, veste, kaj se mi vedno zdi? Da v tem rdečem povijalnem prtu ni fantek, ampak punca. To bi bii malčr, za božjo voljo, ako bi bila naša Betka krščena za Vaška!« Gospa Muknšnablova je osupnila, vendar se je premagala in se je glasno zasmejala. »Dragi gospod Kondelik! Saj sem jih sama zavijala. Kako naj bi se bilo to zgodilo?« »Jaz tudi ne vem«, je odgovoril mojster Kondelik negotovo. »Toda zdelo se mi je, da ima Vašek večji nos,..« »Za božjo voljo, dragi gospod, saj je to kakor drobtinica. Kje naj bi se vzel nos. Pojdite k mizi, da ne bi duhovnika kaj rekla —-< In je nalahno porinila oba očeta skozi vrata, komaj so se zaprla vrata za njima, jc matro-na skočila k vozlu v rdečem povijalnem prtu in je odvila dete. .J3 • »Pri moji veri, punca!« je vdarila z roko po boku. Hitro je razvezala vozel z modrim trakom; iu ie bil pravi Vašek. »Prebita stvar, oče se ni motil!« jc šepetala. Toda ni dolgo premišljevala, hitro je zavila oba otroka in je zamenjala povijalna prta. »Ta presneta teta se je mešala vmes in mi ie povijalne trake zamenjala. — No, nobena ncsreČ2 se ni zgodila • Vašek sem, Vašek tja — sedaj je vsak v svojem. Človek 1*1 moral imeti oči okrog in okrog glave!« Cez nekaj časa pozneje, ko sta duhovnika odšla, je pravila matrona zelo dobre volje vsetu trem gospem, kaka misel je mučila dragega gospoda Kondelika. \ »Toda da boste verjeli, dragi gospod, pojdite in prinesite sami onega golobčka v rdečetjj povi-jalneinytf£>ku. In pokažite gi nyirhic'!« In ko so se vsi popolrtomž ,prepričali, da je Vašek lja pravem mestj£, jc? rekla gospa Muknšnablova s povdarkdm: .;.* >-0, zgodijo se take stvari, ako se dobro nu pazi. Toda meni- se kaj podobnega šč ni pripetilo!« • ' š, je pogledala smehljaje mojstra in je' spregovorila*- ?>, /f,„ ' ■' *\ Za ženine in nevestice r^^M^mcenaS.^ !?1 — - vse po liiajuujui VCU ^ ; ; & S ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov i. t. d. j < ■ 46 50-13 Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! SmS i j ft Salmič, Celje, Nar. dom. [II Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška dražba združenih piY0¥aren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Svoji k svojim! priporoCa svoje i/borno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 66 v sodčkih in steklenicah. 52-10 H\mmm mmmm mmtmm Pri gnojenju travnikov, detelj išč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 401« kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata« Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki „IHIERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih dragih trgovcih. 75 46-10 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnico v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši »Narodni dom" v Celju. ; Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K MMMMMMNMMAMMMMIMaMMM j Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih ©brestuje po 4V2 od sto od dne do dne. čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-12 Prva južnoštaj er ska vinarska zadraga r. z. z o. z. Ceniki in vzorci na zahtevo I (VI i« zastonj in franko .\ | v v »Ju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko I Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh dolov Spodnjega Štajerja, letniki 1908,1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah- 44 50-13 *- i f y '