Slovenski List:
Štev. 27.
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
V Ljubljani, dne 3. julija 1897.
Letnik II.
,(Slovenski List“ izhaja vsako sredo in saboto. - Naročnina mu je za vse Jelo 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične številke se prodajajo po 6 novč. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu ..Slovenskega Lista' v Ljubljani. - Nefrankovani dopisi se na sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. - Naročnina, reklamacije in oznanila naj se pošiljajo upravništvu ..Slovenskega Lista" v Ljubljani, Resljeva cesta Stev. 6. — Oznanila in poslanloe se računajo po ceni, navadni v Ljubljani.
Ob godu sv. Cirila in Metoda.
KoroSko, 30 junija 1897
Prihodnji ponedeljek bodemo praznovali Slovani velepomenljiv god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. S hvaležnim srcem se moramo spominjati Slovani solunskih svetnikov, saj sta bila ravno ona, ki sta v Slovenih trajno in z uspehom prognala temo poganstva in pri-• žgala luč sv. vere, luč i narodne prosvete. Mi Slovenci, zlasti obmejni, imamo pa še drug vzrok, peti čast in hvalo sv. Cirilu in Metodu, kajti njiju imenoma je posvečena, pod njiju varstvom in obrambo stoji naša šolska družba, ona družba, ki naj nas dandanes obvaruje pred pretečim verskim in narodnim poginom, pred onimi, ki nam hočejo zatreti in uničiti najdražji sve tinji, vero in narodnost.
Da, »Diužba sv. Cirila in Metoda" je naš up, naša obrana v hudem in krutem boju za narodni obstoj, za naše narodne posebnosti. Živimo sicer v konstitucijonalni Avstriji, devetnajsti člen osnovnih zakonov nam jamči popolno jednako-pravnost z ostalimi narodi. Ali kaj, ker je teorija nekaj drugega,, in dejansko izvrševanje teorije zopet nekaj drugega! Mi smo venderle sužnji nemškega absolutizma in despotizma. Ako bi se popolnoma na milost in nemilost izročili onim, ki so postavno dolžni skrbeti za našo duševno in gmotno blaginjo, bi bili že davno izginili. Toda v nas je krepka, močna življenska sila, ki se ne da zatreti, in katero so naši nasprotniki spremenili v odločno samoobrambo in samopomoč. Pomagamo si sami in si moramo pomagati, ako nočemo izgubiti svoje narodne osebnosti. Vender hud je boj, težke so žrtve, saj se imamo boriti proti onim, kateri upotrebljajo proti nam vsa dovoljena in .nedovoljena sredstva proti onim, kateri so v svoji pravcati germanski prenapetosti sklenili in odločili, da je v boju proti nam dovoljeno vsako dejanje, »četudi je nečloveško, brez etične podlage, samo da je nemško-nacijonalno". S temi in takimi
ljudmi smo pričeli boj na življenje in smrt. Dobro vedoč, da ima isti bodočnost, kdor ima mladino, dobro vedoč, da odrasel človek ravna in dela v istem duhu, kateri se mu v otročjih letih vcepi v mehko, za vse sprejemljivo srce, stopili so nam nasproti na polju šolske vzgoje, da'i so nam Korošcem nemških šol, v katerih se naši otroci uče zaničevati rodno govorico, in kjer se vzgajajo, rekel bi, skoro naravnost v brezverskem duhu.
Na istem polju se je bilo torej i nam postaviti v bran, ako smo hoteli v jedru priti v okom splošni germanizaciji in demoralizaciji. Toda kako priti do slovenskih narodnih šol? Oblastva jih nam ne dajo, zavirajo naše prošnje leta in leta. V št. Jakobu v Rožni dolini so prosili celih deset let, predno so dobili slovensko šolo. Pri takih razmerah je razvidno, da je samopomoč edina pot, ki pelje do rešitve. In pri tem važnem, samoobrambnem delu je nam prišla blagohotno na pomoč veleslavna »Družba sv. Cirila in Metoda". Zgradila nam je na prej zelo nevarnem mestu, v Velikovcu, veličastno »Narodno šolo", ki je ponos nas koroških Slovencev in trn v peti naši,'" narodnim nasprotnikom. Blagodejen vpliv velikovške šole v mnogem oziru kaže se že sedaj, a ves njen velikanski pomen bo pokazala še-le bližnja bo dočnost.
»Družba sv. Cirila in Metoda" nam je dala torej že jedno šolo, a potrebujemo jih še več. Koliko je nevarnih postojank, ki bi se ravno tem potom najlažje, ah edino le tem potom rešile materi Sloveniji. Zlasti se v večjih vaseh in trgih, ki leže v slovenskem ozemlju, ravno v šoli umetno goji in vzdržuje nemštvo. Znano je, da so ti trgi najhujša nemčurska gnezda, ki pa seveda tudi na bližnjo okolico prav pogubno vplivajo, ker med kdrugim tudi otroci okolice morajo pohajati šolo v trgu. Trge in večje vasi v slovenskem ozemlju Slovenci koroški moramo tudi jedenkrat naskočiti, saj so naša pristna posest, in Nemštvo, ki se v njih šopiri, je le
umetno. In jedno najboljših in najuspešnejših sredstev, s katerimi bi si jih osvojili, so narodne šole. Toda ustanoviti jih moramo Slovenci sami.
Zato imamo koroški Slovenci — in istih vročih želj so tudi naši sobojevniki na jugu — vzroka dovolj, da se obračamo ob svečani .priliki godu slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda do vseh Slovencev s prisrčno prošnjo: Podpirajte „Družbo sv Cirila in Metoda!" Podpirajte ustav, od katerega zavisi bodočnost obmejnih Slovencev, od katerega zavisi naše živ-ljanjo in naša smrt. Pridite torej vsi in vsak položi po svojih močeh dar na žrtvenik domovinski! Prosimo Vas vse, ne glede na stan in politično stranko. Ako bi Vas po nekodi še razdvajal stari načelni prepir: Kaj je v nevarnosti, vera ali narodnost, pridite sem k nam, pri nas je oboje v nevarnosti: vera in narodnost. Oni, ki izpodkopavajo vero, so tudi naši narodni grobokopi. Pri nas je boj za vero in narodnost istoveten. Pridite torej Vi, ki Vam je narodnost prva, podpirajte „Družbo sv. Cirila in Metoda" in pomagali bodete rešiti obmejne Slovence narodnega pogina! Pridite tudi Vi, ki Vam je vera v nevarnosti, darujte »Družbi sv. Cirila in Metoda" in skrbeli bodete za ohranjenje in povzdigo verstva pri obmejnih Slovencih! Pridite torej vsi! Pa saj ste mnogi že do sedaj tako delali, za kar Vam tisočera hvala! Da, ravno »Družba sv. Cirila in Metoda" je oni vseslovenski zavod, ki še nima strankarskega pečata. Bog daj, da bi i v bodoče ostalo tako! Bog daj v bodoče še večje in močnejše podpore »Družbi sv. Cirila in Metoda!"
Dne 11. julija ob dveh popoludne imeli bodemo v Velikovcu izredno imenitno narodno svečanost. Blagoslovila se bo nova šolska zastava »Narodne šole." Pokazali bodo že učenci in učenke naše šole s petjem, deklamacijami, govori in igro: »Stari vojak in njegova rejenka", kaj so se v pravi šoli že naučili. Bratje Slovenci, prav je, če se vdeležite te slovesnosti! Oni pa, katerim ne bo dano, poleteti v tužni
Nesrečni podlistkar.
Danes ne bodem zabavljal, g. urednik, danes so posvečene sledeče vrstice le mehkosrčnim ljudem, da objokujejo grozno smolo in nesrečo »Narodovega" podlistkarja. Ta mož ima nesrečo, kajti, če le usta odpre, že se zalete hudobni ljudje vanj, češ, že zopet klepeče po nepotrebnem. Da je res nesrečen, to potrjuje sam v sabotni številki „Slov. Naroda" in zavida ob jednem Vašega podlistkarja. »Če bi bil podlistkar »Slov, Lista", moj Bog, kako dobro bi se mi godilo", tako vsklika mož. Vidite, gospod urednik, kako zdihuje ta nesrečnik po krasnih sujetih, ki se ponujajo Vašemu podlistkarju, in morebiti tudi P° — nagradi, katero mi pošljete, baj nadejam se. z cbratno pošto.
Pa, ker o denarju ne govorite radi, govoriva tedaj o veliki smoli »Narodovega" podlistkarja. Mož veliko hodi, sedaj je v parlamentu, sedaj zopet v praterju in nazadnje začne nestalno švigati sem in tja, le v Velikovcu še ni bil. Povsod išče sujetov za svoje podlistke, in ker so »Narodovi" čitatelji tudi prijatelji slik, jim ponuja tudi te. Tako je pred kratkim obelodanil vrsto pot trt to v iz parlamenta, a ker nima pa-
tenta za razpečevanje takega blaga, ustavili so mu baje to kolportažo in še-le, ko bode plačal pristojni davek, dovolili mu bodo nadaljno razpečevanje, ako sploh najde odjemalcev. Mi mu želimo obilo sreče, več kakor je je imel v »našem praterju", kamor je bil šel hladit si svoj srd nad neuspehi. Tam v »našem praterju" se je bil pomešal med »črne rokodelce" in »blede komije", na, pa ga spoznajo, da ni kri od njihove krvi, da je le praterski gigerl. in postavijo ga iz svoje družbe. To seveda ga je osupnilo in mu vznemirilo kri do take meje, da brez načrta šviga »tja in sem" in premišlja ta čudni svet, ki se noče vrteti po njegovih podlistkih.
Sedaj je postal filozof in prorok. Le od daleč opazuje, premišlja in dela svoje opazke, a potem, ko je nekaj povedal, kar bi hudobni svet utegnil napačno tolmačiti, tedaj se sam sebe umori in slovesno prekliče svoje dvome, opazke in premišljevanja.
Jaz seveda sem srečneji, skoro tako srečen, kakor gospod, kateremu očita dr. Tavčar, da ga zastonj zastopa. Meni se ni treba moriti, ker ste tako Vi odgovorni za mojo pisavo, in ker nasprotniki trdš, da itak vse samo jeden piše za »Slov. List“. Ako bi kdo Vam pripisoval vso slavo
mojih podlistkov, imejte pa tudi vso grajo nad Svojo grešno glavo.
Ker pišem svoje podlistke v tako varnem zavetju, tedaj lahko na Vaš rovaš prav spoštljivo povprašam: Kaj je prav za prav z občnim zborom »Slovenskega društva" ? Zborovanje je bilo napovedano po »Slov. Narodu" na 21. dan meseca junija. Moje življenje je sicer odmerjeno pod črto v političnem listu, a vender se zanimam tudi za to, kar se piše nad črto, in vsak dan nestrpno prebiram naš ljubljanski »prvi politični časnik". Berem dan na dan in čakam, kdaj vender prinese objavo o zborovanju »Slovenskega društva" — ,,Narod", ali nikjer ni nobene vesti. Kaj more to pač biti ? Taka skromnost ae mi ne zdi prava in jaz domnevam jedino le to, da je bilo zborovanje sijajna manifestacija zaupanja in pohvale šefu nekdaj narodne stranke, uredniku Malovrhu, ker tako spretno vodi strankarski list od zmage do zmage. Tedaj od tod to molčanje, ker nihče noče lastne hvale beležiti v svojem listu.
Sicer nam morebiti prorok »Narodovega" listka pojasni to molčanje, če se ne bode s svojim prorokovanjem zopet tako vrezal, kakor se je zadnjo soboto s slavnostjo »Ljubljane". V
Korotan, spominjajte se ob tej svečani priliki koroških Slovencev s tem, da darujete mal dar ,,Družbi sv. Cirila in Metoda!" Slovenci, odzvajte se v obilnem številu naši prošnji, uslišite glasove trpečih bratov, ki v skrajni sili trkajo na Vaša dobrotna srca, in naklonite jim veselejših dnij!
Velika narodna slavnost v Ljubljani.
V	tesnih prostorih našega lista ne moremo tako točno opisati slavnosti blagoslovljenja zastave slovenskega pevskega društva „Ljubljane“, kakor ista zasluži po svoji veličastnosti. Dragih slovanskih gostov je k tej slavnosti prihitelo tako ogromno število, da toliko rodoljubnih slovanskih src že davno ni bilo na jednem mestu; toliko pravega navdušenja še ni videla naša bela Ljubljana, odkar se je završila slavnost 701etnice dr. Janeza Bleiweisa.
Že vsprejemi gostov, ki so došli v saboto, so bili tako prisrčni, da nihče ni mogel več dvomiti o popolnem vspehu, ki si ga pribori »Ljubljana" nastopnega dne. Slavnost se je . pričela s sijajnim vsprejemom hrvatskega pevskega društva »Kolo" iz Zagreba, ki je došlo v Ljubljano v saboto zvečer ob Va6 uri. K vsprejemu je došlo pevsko društvo »Ljubljana" z godbo na čelu, zastopniki »Slovenije", „Triglava“, „Save“ in mnogo odličnega meščanstva. Ko je vlak z gosti privozil na postajo, zaigrala je godba »Naprej", občinstvo pa jez navdušenimi „Živio“ klici pozdravljalo svoje brate od onkraj Sotle. Predsednik »Ljubljane“ g. Anton Trstenjak pozdravil jih je s tolikim ognjem, da je vsaka njegova beseda izzvala frenetično odobravanje. »Z radostjo in polnim srcem Vas pozdravljamo na naši in vaši zemlji. Bila nam je zgodovina nekoč skupna, a upajmo, da nam če biti zopet jedna. Dobro došli!“ Zahvalil se mu je predsednik »Kola", c. kr. kamornik g. Božidar pl, Kukuljevic, povdarjajoč, da Slovenci in Hrvatje ostanemo bratje in naj naši sovražniki narede, kar hočejo. Po burnih „Živio“ klicih sta se govornika poljubila. Iz ondi še stoječega brzovlaka se je pokazala tedaj častitljiva oseba krakovskega škofa. Blagoslavljajoč občinstvo je vskliknil škof v latinskem jeziku: »Blagoslovi Vas vsegamogočni Bog! Vaš brat sem! Živeli"! . . . . Bratje Hrvatje odpeljali so se nato v »Narodni Dom“, kjer so se jim razdelila stanovanja.
Točno ob 9. uri zvečer pričela se je pomikati po mestnih ulicah veličastna bakljada. Na čelu sprevoda je korakala godba, za njo bratje Hrvatje in za temi člani »Ljubljane" v ukusnih svojih novih čepicah. Ob strani so svetili ognje-gasci iz Šiške, ki so prišli pokazat našim ljubljanskim ognjegascem, kakšni bi tudi oni morali biti, in slovenski delavci. Na tisoče ljudstva je stalo po ulicah. Od vseh stranij so gromeli klici navdušenja. Korakajoč mimo nemške kazine je
svojem proroškem duhu se je že bal, da se bode slavnost izjalovila. Dvomil je namreč, da bi se pod načelstvom nekdanjega »mežnarja" »Slov. Lista" mogla sploh razviti slavnost pevskega društva »Ljubljane", Dvomil je, da bi se pod tako odijozno firmo hotela udeležiti slavnosti »vsaj vsa ona društva, katera je naznanil g. Trstenjak in katera dotlej niso bila preklicala svojega prihoda". Dvomil je še tudi marsikaj drugega, da bi se moglo izvršiti pri slavnosti, a je s svojimi dvomi pogorel — popolnoma. Slab prorok ta podlistkar!
Hudobni ljudje trdijo, da je to prorokovanje vzbudilo precej nevolje, in da jo bil župan Hribar ogorčen nad tako pisavo. No, mi tolažimo sebe in g. podlistkarja, ker smo uverjeni, da poslej opusti prorokovanje, kajti prepričal se je, da se tudi kakšna slavnost lahko dobro obnese, ne da bi dali uredniki iz „Narodne tiskarne" za to dovoljenje in svoj blagoslov.
Se marsikak krasen sujet se mi ponuja za podlistek, g. urednik, a nekaj posebnega naj ostane za prihodnjič.
Klanja se Vam srečni podlistkar.
Na Dunaju 1. julija 1897.
Peter Zgaga.
narod s pomembnimi klici pokazal ljubezen do nemško-slovenske zveze. Pred stanovanjem ku-mice, blagorodne gospe županje Milice Hribarjeve, je „Ljubljana“ zapela tri zbore, na kar je sprevod ob vedno rastočem navdušenju odkorakal pred dom trnovskega župnika č. g. Ivana Vrhovnika. Domoljubnemu duhovniku priredile so se tu hrupne ovacije. Ko se je č. g. župnik pokazal pri oknu, pozdravili so ga Hrvatje s klici: »Živel slovenski duhovnik!" a nebrojna množica je ponavljala neštetokrat ta klic. Tudi tu je »Ljubljana" zapela dva zbora. Č. g. župnik je s praga svojega doma ogovoril zbrani narod. „Oseminštiridesetega leta", povdarjal je č. g. župnik, „je Trnovčanov strastna slovenska pesem, v ljubljanskem ' gledališču navdušila Ljubljančane za sveto narodno stvar. „Ljubljana", ki svoj prapor blagoslavlja v trnovski fari, goji isto strastno slovensko pesem, zato ji bodi nebo vedno milostno!" Ob svitu bengaličnega ognja in ob nepopisnem navdušenju ljudstva odkorakal je sprevod dalje. Na mestnem trgu se je sprevod ustavil. Godba je zasvirala pred mestno hišo »Naprej!", da, s tem počasti slovensko mesto. . . .
Po završeni bakljadi in serenadi odkorakala je „Ljubljana" na kolodvor vsprejet „Jadransko Vilo" s Sušaka. Tudi ta vsprejem je biT uprav bratovski. Kljub pozni uri zbralo se je na kolodvoru dokaj občinstva, ki je brate s Primorja spremilo, pevajoč slovanske pesmi, do »Narod-nega Doma". Tu se je razvila prijetna prosta zabava. Pesnik Nikolič nazdravil je veleza-služnemu predsedniku »Ljubljane" g. Antonu Trstenjaku. 6. Trstenjak je zahvaljujoč se napil pesmi slovanski, ki naj nas druži. Ob čarobnem pevanju kvarteta »Ilirije" dočakali so nekateri ranega jutra.
Vsprejem tržaških Slovencev je bila prva točka slavnostnega dne in lahko rečemo, da so se dohoda rojakov od Adrije vsa prava slovenska srca najbolj veselila. K vsprejemu so došla na kolodvor razna slovenska društva, g. župan Hribar in drugi odličnjaki. Nepopisen je bil prizor, ko se je vlak tržaških izletnikov, okrašen s trobojnicami, bližal postaji. Tržaške slovenske oko-ličanke v narodni noši in rudeče srajce tržaškega „Sokola" so nas že od daleč pozdravljale. Svi-ranje godbe je zadušil gromoviti »Živio!" Ko se vlak ustavi, presenečeno je bilo vse: 400 primorskih bratov je prihitelo v našo sredo! Po pozdravu Trstenjakovem in odzdravu Mandičevem so šli veseli izletniki z razvitimi zastavami svojih društev v »Narodni Dom", kjer se jim je razdelila slavnostna številka »Slovenskega Lista". Malo pozneje so došli v »Narodni Dom" tudi z godbo na čelu mnogobrojni zastopniki slovenskega Sokolstva, potem pa se je jel razvrščati slavnostni sprevod, v katerem je korakalo 65 društev z 21. zastavami. Raz hiš, mimo katerih se je pomikal sprevod, plapolale so zastave, nežne roke pa so sipale cvetja na drage goste, sosebno na brate Hrvate in tržaške izletnike, ki so bili ves čas predmet najsijajnejšim ovacijam. Velik vtis so napravili tudi slovenski delavci iz Ljubljane, katerih se je nad 200 mož vdeležilo sprevoda. Ob pritrkavanju trnovskih zvonov in bučečem streljanju se je sprevod ustavil pred trnovsko cerkvijo, kjer je nato v lepem šotoru bral sv. mašo trnovski g. župnik. Pri sv. maši je pela »Ljubljana" pod vodstvom svojega pevovodje g. prof, Gerbida. Ves prostor pred cerkvijo so trnovski fantje okrasili z mlaji, zelenjem in trobojnicami. Po sv. maši vršilo se je blagoslovljenje zastave in zabijanje žebljev. Najprvi je zabil žebelj v imenu trnovske fare č. g. župnik Vrhovnik, nato kumica z geslom »Naprej zastava, ponosno plapolaj v čast domovine"! župan Hribar z geslom: „Naj Ljubljani bode v čast »Ljubljana", to je želja mestnega župana", ter različni drugi povabljenci društva in »Slovenski List". Hrvatsko pevsko društvo »Kolo" je o tej priliki poklonilo kumici županji Hribarjevi krasen šopek. Predno je zastava zavela v zraku dobila je še dva trakova: belo zeleni trak trnovskih Slovenk in dragocen trak svojega društvenega ustanovitelja g. Jakoba Zalaznika. Ko se je zastava izročila rokam zastavonoše, zapela je ..Ljubljana" 8Molitev", bratske
zastave pa so pozdravljale svojo sestro. Med sviranjem godbe in vsklikanjem ljudstva pričel se je pomikati sprevod dalje do mestne hiše. Sprevodu so so pridružila tudi trnovska dekleta v narodni noši. Slikoviti sprevod se je ustavil pred mestno hišo, kjer je predsednik »Ljubljane" g. Trstenjak, obkoljen od hrvaških in slovenskih zastav, pozdravil g. župana. G. župan, stoječ na čelu občinskega sveta, se je zahvalil na pozdravu ter pozdravil goste v slovenskem, hrvaškem in češkem jeziku.
KumiGa pripela je na to zastavi trak narodnih dam ljubljanskih, družice so okraševale zastave z venci, »Ljubljana" je zapela novo Gerbičevo skladbo »Naša zastava", z Grada pa so gromeli topovi. Pred Vodnikovim spomenikom, na katerega je položila »Ljubljana" lovorov venec s trobojnimi trakovi, klanjale so se hrvaške in slovenske zastave pevcu Ilirije. Pred »Narodnim Domom" se je po nagovoru Trstenjakovem nova zastava posestrila z drugimi zastavami.
Slavnostnega banketa v sokolski telovadnici »Narodnega Doma" se je vdeležilo okoli 500 oseb. Predsednik Trstenjak je nazdravil presvetlemu vladarju, bratom Čehom, Hrvatom, bratom od Adrije in sploh vsem milim gostom. Godba je zasvirala »Naprej" in vse občinstvo je stoje prepevalo: »Naprej zastava slave!" A tudi pozneje, kadarkoli je godba zasvirala kako slovansko popevko, pelo je občinstvo navdušeno ž njo. Pri banketu so dalje napijali: G. Božidar Kukuljevid pl. Sakcinski vsem možem, ki delujejo za slovenski narod. Po njegovem govoru je nastopilo »Kolo" ter zapelo pod vodstvom opernega ravnatelja zagrebškega gledališča g. pl. Fallerja F. V. Novakov zbor: »Hrvatskoj" in vsled burnega zahtevanja še Eisenhutov »Ustaj rode". G. Luka Svetec je napil središču Slovenije, Ljubljani, g. župan Hribar bratoljubju, oni vezi, ki naj bi nas vse spajala. G. Mandič iz Trsta je poživljal središče, naj da primorskim Slovencem moči, da mogo vstrajati v svojem boju. »Zato se ne cepite v liberalce in klerikalce, a bodite pošteni Slovenci"! (Burno odobravanje.) Z Mandičevim govorom je bil sijajni banket končan in društva so odkorakala na Kozlerjev vrt k proslavi slovanske pesmi. Omeniti je še, da sta, se med banketom razdelili gostom pesmi kateri je prinesel »Slovenski List" v slavnostni številki, in kateri smo dali ponatisniti na posebne liste.
Na ukusno okrašenem Kozlerjevem vrtu se je popoludne vršil pravi pevski koncert. Naval naroda k tej pevski slavnosti je bil velikansk, Na stotine občinstva je moralo stati, ker ni moglo dobiti prostorov. To je bil veličasten pogled na to ljudstvo, ki je postajalo od trenotka do trenotka vedno bolj navdušeno. Opazili smo med občinstvom zastopnikov vseh stanov, n. pr. med odličnimi Hrvati St. pl. Miletiča in našega F. S. Vilharja, dalje vrle tržaške može, kakor I v a n a N a-bergoja, Mandiča, Cotiča in druge. Vojaška godba se je pri dohodu društev pokazala radodarno s slovanskimi skladbami, za kar ji bodi čast! Nastopi pevskih zborov so bili omamljivi. Drug za drugim so se vrstili zbori »Kola“ »Jadranske Vile", »Lire", ljubljanskega „Zvona", »Slavca" »Zvona“ iz Šmartnega pri Litiji (to društvo je čudovito izborno pelo), »Glasa" iz Sodražice, »Lj ubljane", pri kateri so sosebno pozornost vzbujale ljubke pevke, jn nova zbora, ki ju je društvo zapelo; Gsrbičevo »Našo zastavo" in dr. Benjamin Ipavčevo: »Ko bi jaz ptičica bila". Velikanske ovacije je občinstvo prirejalo »Slovanskemu pevskemu društvu iz Trsta". Ob nastopu tega društva so se ogreli vsi, tudi tisti, ki so navadno mlačni. »Živeli tržaški Slovenci!" orilo je iz stotin grl. Tri zbore je moral zbor zapeti, a še je hotelo čuti občinstvo pesmi slovenskih trpinov. Dokaj pevskih zborov vsled pozne ure ni moglo nastopiti. Ob Va 9 uri zvečer odkorakala so društva z godbo na čelu v »Narodni Dom".
Naval občinstva, ki se je pojavil na Kozlerjevem vrtu, je bil tem občutnejši v tesnih prostorih »Narodnega Doma". Pri slavnostnem komersu na čast gostom ni dobilo polovico gostov prostora v BSokolski telovadnici". Pri ko*
Letnik 11•_________________ SLOVENSKI	LIST
raersu je goste s svojim petjem očarovala „Ili-rija“, svirala je godba, nazdravljali so pa: hr vaški književnik Nikolič kumici, podpredsednik „Jadranske Vile" ženstvu, gospa Ponikvar jeva je izvrstno imenom ženstva poživljala k skupnemu narodnemu delu, g Koblar je nazdravil „Ljubljaniki je ona iskra, s katero so se strnile iskre drugih društev, da se je napravil veličastni plamen današnje slavnosti. Opirajoč se na geslo »Ljubljane" : »Sloga vodi nas jedina, naj živi pesem, domovina!“ napil je slovenski slogi, katero težko pričakujejo tržaški mučeniki in vsi stiskani obmejni Slovenci. G. starosta dr, Tavčar je povdarjal, da govori kot hišni gospodar. Govorniku ni bil všeč Mandičev govor, ki je trdil, da med Slovenci ni treba „liberalcev“ in »klerikalcev11, in ki je izražal nadejo, da skoro pride pokrajinskim Slovencem znatnejša pomoč iz središča. Govornik je bil mnenja, da imajo pokrajinski Slovenci že toliko vstrajnosti, da lahko obstanejo sami obsvoji fnoči. Omenjajoč hrvatske goste, dejal je, da se mora Slovenstvo zliti v Hrvatstvo! Želel je, da naj si nobena stranka ne prilašča zaslug, da se je slavnost priredila, ko je vender narodna stranka vse storila, kar je bilo v njenih močeh. Pozival je navzoče, naj nikar ne pozabijo, da jih je narodna stranka pozdravila po svojem županu. G. župan Hribar je pozval goste, da naj kaj darujejo „za zaprte pregoreče tržaške rodoljube11, kar se je precej zgodilo. G. Gostinčar je v imenu slovenskih delavcev z izbornim govorom pozdravljal goste, kar je naredilo viden vtisek. Delavec Gostinčar je odločno pobijal mnenje dr. Tavčarjevo o moči pokrajinskih Slovencev ter med odobravanjem dokazoval, da nujno potrebujejo naše pomoči.
Po končanem komersu se je pričela večina gostov poslavljati. Tržaški in ljubljanski Slovenci so se najpreje poslovili od bratov Hrvatov. Pri odhodu Hrvatov je na stotine broječa množica prepevala pesem hrvaško slovenskega po bratimstva »Slovenec in Hrvat.1' Pol ure za Hrvati so odhajali tržaški Slovenci Pred odhodom so priredili ljubljanski Slovenci prisrčno ovacijo tržaškemu rodoljubu Mandiču. Pri odhodu vlaka so Tržačanje vlak razsvetlili z bengaličnim ognjem, pevci »Ljubljane11 so zapeli »Lepa naša domovina11 in ostalo občinstvo je navdušeno klicalo: »Živeli! Bog z Vami! Na svidenje!11 . . ,
Dokaj gostov je ostalo med nami še v ponedeljek in torek.
K slavnosti »Ljubljane" so došle naslednje b rzoj a v ke:
Praga: Sklanime nejstarši pevecky prapor česky k poete nejmladšiho pčveckeho prapora slovinskčho necht’ vlaje nad Vami tak možne jako mohutne hlaholi slovansky Vaš zpev. Na zdar.	Hlahol	Pražsky.
Praga: O priliki blagoslovljenja zastave pošilja Vam najiskrenejše pozdrave
Československy spolek.
Praga: Pod zastavou pravdy a iasky Hlahol pisni slovanskych volej nas v rodinu jednu šfastnou a slavnou, Dor. Antonin Novotny, Jednatel sokola pražskčho.
Zagreb: Zajedničke sloge zastava Vaša, zastava naša. — Hrvatski Bošnjak, Gjuro De-želič, Stjepan Rihtarič, dr. Gjuro Rihtarič, dr. Fe-lix Suk.
Zagreb: Brado Slovenci, vaša slava, naša slava. Pobjeda vaša i naša. Radite nadalje za slavu, slobodu, jedinstvo naroda slovenskega i hrvatskoga. Opjevaj »Ljubljana11 narodu prošlost, da bude naša bududnost. Živila sloboda, jedin-stvena Slovenija i Slovanska.	»Sloga".
Zagreb: Osobno prisustovanje kod svet-Čanosti nemogude, no duhom prisutni veseleč se slavi dovikujemo: Ponosno nek se vije posvečeni barjak na čast družtvu a ponos domovini! Za hrv. rad. pjev. družtvo »Sloboda11:	Pavlič,	tajnik.
Zagreb: Radujuči se svakom napredku brade Slovenaca pridružuje se današnjoj slavi.
Sveučilištna starčevičanska mladina.
Zagreb: Živela blagoslovljena zastava!
Ivan Primožič.
Suša k: Ako i nemogosmo sudjelovati, osobno, sudjelujemo dušom i srdcem vašoj sve-
čanosti. Napried zastavom za slovensku pjesmu, koja je i hrvatska., pozdrav svim sakupljenim, napose vilašem. Trsatski primorski Hrvat.
Sarajevo: Živela vrla gojiteljica mile nam slovenske pesmi! Živeli zbrani tvoji častilci!
Sarajevski Slovenci.
Sarajevo: Presrčni pozdrav slovenski pesmi, daru božanstvenemu, in vsem kateri jo slavijo: slava!	Miroslav	Hubmaier.
Cetinje: Z junaškega Cetinja oduševljeni pozdrav, srcem in dušo prisustvujem veliki da-našnjej slavnosti in zanosno kličem, slava!
Terezina dr. Jenkova.
Nova Kapela: Brado! Ponosno zavitlajte posvečeni barjak bolje bududnosti jedne nam domovine, pod kojim neustrašivo stoji Slovenec i Hrvat. Naprej zastava Slave! Hrvatsko pje-vačko društvo »Lovor11.
Predsjednik Ladislav Seitz, tajnik Šega.
Kotar: Ispod bjeloglavog Lovčena sijedi srpski pjesnik zagovaravaoc vseslavjanske sloge brastva i jedinstva duševno pozdravlja današnje društveno slavlje. Živila pjesna narodna! Živilo društvo »Ljubljana11.	Sundečid.
Tjesno: Vašoj slavi sudjeluje duhom sr-dačno čestitaj udi	Hrvatski	skup.
Split: Duhom prisutni bratskoj slavnoj svečanosti kličemo iz dna srca oduševljeno: živjela nam dična brada Slovenci! Muzikalnog društva »Zvonimira11 predsjednik: Siriščevid.
Zagorje: Živela »Ljubljana11, gojiteljica slovanske vzajemnosti, živela narodna sloga!
Zagorski rodoljubi.
Trst: Braneč juti i radi volilnih izgredov obtožene Svetoivančane, zadržan udeležiti se osebno slavnosti, radujem se v duhu z Vami krasne slovensko-hrvatske manifestacije. Kakor danes društvo, tako vedno mesto Ljubljana druži in navdušuj vse Slovence za skupno narodno delo. V današnjem veselju ne zabite nesrečnih družin zaprtih okoličanov. Na zdar!
Dr. Gregorin.
Barkovlje pri Trstu Častitam mestu ljubljanskemu in njega vrlemu županu gospodu Hribarju. Vsem društvom, katera zastopajo današnjega dne veselico pevskega društva »Ljub ljana" : Slava!	Dragica	Starec.
Celovec: Mila pe8em slovenska nas navdušuj za složno in odločno delo v blagor ljubljenega naroda! Slava »Ljubljani!11
Slovensko katoliško politično društvo.
Celovec: Pesem slovenska združi nas pod belo-modro rudečo zastavo, da se združeni bojujemo zoper skupnega nasprotnika . Ne udajmo se!	Uredništvo	»Mira".
Celovec: Naj združi vse slovanski spev! To naših je željd, odmev.
Slovenski bogoslovci v Celovcu.
Celje: Slovenska pesem naj doni, kakor danes v veke dni, ponosno nosiš zdaj zastavo, povdigaj pesem v našo slavo! Terček, Medved.
Maribor: Vrlemu pevskemu društvu čestita in želi, da bi se pod blagoslovljenim praporjem zbirali vedno narodni pevci in pevkinje v proslavo narodno! Naprej zastave Slave!
Mariborska čitalnica.
Maribor: Znameniti narodni slavnosti vrlega pevskega društva »Ljubljane", pošiljajo svoje čestitke in bratske pozdrave! Vihraj zastava ma.jke Slave !	Mariborski	vandrovci.
Ptuj: Živeli slavci, zbrani iz vseh slovanskih gajev! Živeli bratje Čehi in Hrvatje!
Slovensko pevsko društvo.
Ptuj: Slovenske pesmi mili glas sinove Slave drami nas ! — v duhu z Vami kliče gromoviti: Živeli!	Čitalnica.
Gornjigrad: Povsod naj spremlja Vas slovenski duh in glas! Pevsko društvo.
Dunaj: Vrlo procvitanje želi in krepek Na zdar! kliče Vam »Slovensko pevsko društvo na Dunaju".	Bouchal, Lenoch, Hubad.
Dunaj: Vstrajno delo za napredek slovenskega petja in lepih vspehov želi vrlemu društvu
Matej Hubad.
Dunaj: Nova vihra Vam zastava. Pod njo naj se pesem domača glasi na daleč okrog.
»Klub slovenskih tehnikov".
Novo Mesto: Slovanska pesem naj živi! Vsem udeležencem gromoviti: Bog in Narod!
Novomeški dijaki. |
 _________________________________  Stran	217.
Novo Mesto: Slovanska pesem naj povsod, kjer živi slovenski rod, navdušuje in razveseljuje, ter čast Slovanov povišuje!
Dolenjsko pevsko društvo.
Mokronog: Da bi društvo vedno cvelo, želi srčnim pevskim pozdravom
notar Stanko Pirnat.
Mokronog: Pod novim praporom ponosno dvigaj se slovenska pesen!
Podružnica sv. Cirila in Metoda.
Mokronog: O priliki velepomembne slavnosti kliče: »Živela narodna pesen"!
Bralno društvo.
Črnomelj: Za	gojitev slovanske pesmi
tako nevtrudljivo delujočemu društvu, dičnej kumici,	požrtvovalnemu	pevovodju in	vsem dru-
štvom in gostom, došlim k narodni slavnosti, kliče: Slava, Slava, Slava!
Narodna čitalnica v Črnomlju.
Postojna: Naj plapola zastava, ki danes jo razvijate, in druži brate v bratski slogi narodu v	ponos, Vam v čast!	Gasilno	društvo.
Cerknica: Vihraj zastava v	slavo slo-
venski pesmi! Živelo dično društvo »Ljubljana11!
Narodna Čitalnica.
Lukovica: Držite krepko prapor ta za dom za rod! Bog živi! Slava!
Pevsko društvo »Zarija11 na Brdu.
Politiški pregled.
Nemški centralizem. »Ali imamo mi Nemci v Avstriji11 — piše »Deutsches Volksblatt" — »še kaj interesa na tem, da vzdržimo centralistično upravno obliko, ko že davno več nimamo nemškega centralizma in sedanji centralistični zi-stem ne varuje več Nemcev, ampak omogočuje Slovanom, da nastopajo agresivno proti Nemcem • na jugu in na severu, kakor dokazujejo Celje in jezikovne naredbe. Česar se dr. Lippert boji na Češkem in Moravskem, namreč slovansko-centralistični sistem, ta je v Avstriji že dejstvo, četudi bodo njegovo funkcijonovanje ovirale še desetletja birokraške tradicije. Toda to oviro bode čas odstranil, ako bodo avstrijski Nemci tako bornirani, da se bodo držali centralistične doktrine, na kateri so od 1860. leta zapravljali vso svojo moč". Dvojna izjava je značilna v teh besedah: prvič, da Slovani vkljub centralizmu, katerega so hoteli Nemci izkoristiti v zatiranje Slovanov, prihajajo na dan, in drugič, da upajo Nemci dobivati nekaj časa še tolažbe v biro-kraških, Slovanom sovražnih tradicijah.
Pogajanja med Nemci in Čehi so še vedno na dnevnem redu. Nemcem se zde ista živo potrebna, samo da bi vrgli jezikovne naredbe. Nemški listi prinašajo načrt za načrtom. Krona baje želi, da bi se vršila ta pogajanja o spravi na Češkem na široki podlagi. Najboljše bi bilo za nas, ko bi ta podlaga segala vsaj do — Celja.
Štrajk ženjcev na Ogerskem. Nezadovoljnost kmečkih delavcev raste na Ogerskem, posebno ondi, kjer so lastniki ali najemniki obširnih zemljišč Židje. Vlada se boji velikega štrajka teh delavcev o času žetve in mlačve. Pripravljenih ima tedaj vlada 8000 slovaških ženjcev. da jih bode poslala onim gospodarjem, na katerih posestvu bi začeli štrajkati madjarski delavci. Slovaškim ženjcera je obljubljene plače po 1 gld. 60 kr. na dan in ženjicam po 1 gld.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane 2. julija. Minole so slavnosti in vsakdo, kdorkoli se jih je vdeležil, se gotovo nanje z veseljem spominja. Neizbrisljiv spomin so znabiti nesli seboj izvenkranjski Slovenci, zavest, da je središče Slovenije še ostalo zvesto narodni ideji. Ali jedna zavest jih je gotovo užalostila, in te tudi mi ne moremo, ne smemo zamolčati. Cela Ljubljana, vsa društva naj bi pokazala tukaj svojo solidarnost. Šlo Se je jedino za to, da se proslavi slovenska pesem, to je bila vodilna misel. Žal, da so nekateri tudi tukaj na vsak način hoteli iskati politike! In strankarstvo je bilo krivo, da hiše gospodov na stolnem trgu z uredništvom »Slovenčevim" na čelu niso bile okrašene! Ne moremo pustiti, da bi se to pozabilo, ker so bili premnogi nad
tem ogorčeni. Gospoda, ali ne dajete s tem orožja svojim sovražnikom, da Vas pitajo z brezdomovinci? Ne vem, ali je „Narod“ to že storil, ali ne, — ker ga principijelno ne čitam — potreba se mi pa zdi, da stori list, kateri je v pravem pomenu besede list slovenskega naroda. Priznamo, da so razobesili mnogi trgovci in posestniki katol. narodne stranke zastave na svojih hišah, priznamo, da je bil okrašen tudi frančiškanski samostan — vsa čast in hvala jim! Ali zakaj se gospodom, ki so spisali kakih 10 vrstic v »Slovencu" v pozdrav gostom, do-šlim v Ljubljano, ni zdelo vredno pokazati slovenskega prepričanja, to bo morda marsikomu nerazumljivo. Mi pa vemo, kaj je temu vzrok! Tisti pozdrav je bil prisiljen, da se je izpolnila časnikarska dolžnost. — Ako se morda izgovarjate, da ni bilo potrebe, da tudi drugodi tako delajo, je to neresnica. Pojdite gledat gori na Koroško, kjer so pri takih prilikah ne le župnišča, ampak tudi cerkve okrašene, pa ne samo s cesarskimi in papeževimi, ampak tudi z narodnimi zastavami. Jedini vzrok je, ker se bojite vladne sape! Gospoda, raztrgajte tiste nemškutarske vezi, katere vas še vežejo, in verjemite mi, da bode ne samo za vaš list bolje, ampak tudi za ljudstvo. Žal, da si tega ne upate.
Dokler bo pa vladala tolika narodna mlačnostjo „S1. Lista11 dolžnost, dajo dosledno pobija.
Iz Št. Vida pri Stičini, 2. julija. (Promestitev stiškega sodišča.) Pod tem naslovom priporoča »Slov. Narod“ premestitev sodišča v Višnjo Goro in konča dopis z grožnjo proti Št-Vidcem, da bodo poslanci narodne stranke porabili ves svoj vpliv, da se stiško sodišče premesti v Višnjo Goro. Tak sklep bi bilo le tedaj javno izreči, ako je po dejanskih okoliščinah ute-*meljen in pravičen, sicer ima znak lastne volje in ne treznega premišljevanja.
Podatki dopisa kažejo, da pisec ali razmer ne pozna, ali jih pa namenoma zavija. Pojasniti hočemo razmere bolj natančno na podlagi istinitih podatkov in sodbo prepustiti če-stitim bralcem.
Stiško sodišče je bilo do 1. 1854. v Višnji Gori nameščeno, prestavilo se je pa v Stičino, ker Višnja Gora ni ustrezala potrebam uradnikov in občinstva, bodi si glede stanovanj, bodi si gledč dobav drugih potrebščin. Leta 1854. je bila pa Višnja Gora v veliko bolj ugodnem položaju, kakor danes, ker je hribasta velika cesta pripomogla meščanom do zaslužka, danes pa ni več takega zaslužka in mesto propada tako, da bi danes zaman iskal spodobnega rodbinskega stanovanja. Tudi živila je treba z daleč dobivati, ker jih Višnja Gora in njena bližnja okolica nimata. Višnja Gora sama ob sebi ne šteje ničesar, nahajata se pa v sosedni občini Dedni Dol dva stara grada, jeden lastnina kneza Auersperga in drugi baronice Codellijeve, in baš ta dva grada vnela sta Višnjanom upanje, da jim pomagata do sodišča. V knežjem gradu naselili bi se uradi, v Codellijev grad bi pa vgnali uradnike. Tako bi bilo posestnikoma Nemcema pomagano, da bi spečala svoje starinarsko zidovje.
Poleg Višnje Gore^ zanimali sta se za sodišče tudi vasi Stičina in Št. Vid. Sodna uprava se ne ozira več na Stičino in odločiti se bo za Višnjo Goro, ali za Št. Vid.
^ Št. Vid je največja vas stiškega okraja in morebiti tudi cele Dolenjske, gotovo pa največja fara na Dolenjskem, ker ima 5 duhovnikov. Vas leži prav v središču okraja, v znameniti Št. Vidski-Temeniški dolini, ki slove zaradi ugodne lege kot najlepši in najplodovitejši kraj Dobava živil bi bila za uradnike silno ugodna, saj ima poljedelec tamkaj vsega obilno.. Baš zdaj izdeluje pa tudi deželni inženir načrte za vpeljavo sveže studenčine v vas. Vsaka hiša bo imela vpeljano vodo; vodne razmere bodo tedaj na isti način urejene, kakor v Ljubljani, in Ljubljana slove zdaj zaradi dobre vode.
Toliko o Št. Vidu v primeru s popisom v nSlov. Narodu", ki popisuje Št. Vid, kakor da bi bila kaka hribovska puščava. Mi ne bomo sledili Slov. Narodu" in ne bomo negativno popisovali Višnje Gore, a dovoljena naj nam bo primerjava Št. Vida z Višnjo Goro, da se občinstvo poduči o položaju.
Št. Vid leži, kakor rečeno, v sredini okraja, Višnja Gora pa na njegovi periferiji, tako da bi morali prebivalci od trebanske in žužemberške okrajne meje do 6 ur daleč k sodišču ali v davkarijo hoditi, ako bi bilo sodišče v Višnji Gori, in baš zaradi tega se je izreklo od 11886 prebivalcev stiškega okraja po svojih županih, ki so dotično prošnjo podpisali, 8142 za Št. Vid, Višnji Gori pa ostane le 3744 prostovoljnih pristašev. Št. Vid je sicer le vas, a velika, znamenita, sloveča vas, katero mesto Višnja Gora glede obsega ali prebivalcev tudi do polovice ne dosega, kar kaže jasno razmerje volilcev: Št. Vid G3, Višnja Gora 17. V Št. Vidu je 7 odprtih trgovin in 10 gostiln, poleg tega opravljajo pa tudi obrtniki razne vrste svojo obrt ter preskrbujejo malo da ne celo Dolenjsko s svo_ jimi izdelki, nekdaj znana višenjska obrtnija in trgovina pa danes nima pomena. Št. Vid je velika fara z 21. podružnicami, kamor prihaja vsako nedeljo in tudi med tednom na tisoče ljudij, Višnja Gora je pa podružnica z začasno najetim duhovnom. Železniška postaja je v Št. Vidu tako daleč odstranjena od vasi, kakor v Višnji Gori, poštni voz vsaj toliko in tudi več časa potrebuje, da dospe iz doline na višenjski hrib, kakor v Št. Vidu, da pride od postaje v vas. Št. Vid ima danes 8 izkazanih rodbinskih stanovanj, in za slučaj, da bi se sodišče preselilo v Št. Vid, obljubilo je še 6 posestnikov prirediti svoja prazna domovja za rodbinska stanovanja, poleg tega je dobiti danes še 10 zasebnih sob. V Višnji Gori je pa danes jedno obiteljsko sposobno domovanje težko dobiti, kakor skušnja uči. Vas Št. Vid zidala bi novo poslopje, ki bi ustrezalo sedanjim potrebam, v Višnji Gori pobelil bi se stari grad za urade.
Iz teh podatkov izvoli bralec posneti pravi položaj. Višnja Gora in Št. Vid imata pravico, poganjati se za namestitev sodišča, a poganjanje naj bo trezno in plemenito, razsodba pa pravična.
Z Goriškega 1. julija. Zanimivo je či-tati peresni boj med »Primorskim Listom" in laškim katoliškim listom „L’ eco“. Drug drugemu si nekako očitata, da sta se izneverila tako zvanemu katoliškemu programu. Glavno orožje „L' eca“ je dejstvo, da sta se slovenski stranki na Goriškem pomirili, kar je baje v škodo katoliškemu programu. Še vedno Ecovci mečejo svoje židovske liberalce in slovenske v en koš. Kaj pa da, to morajo delati, ker drugače jim ni mogoče razdvajati Slovencev. Ako na dno pogledamo L’ ecovemu pisarenju in imamo pred očmi skrite namene laških katoličanov, takoj zasveti v ozadju laška zagrizenost. Očividno je, da L’ ecovcem prav nič ne ugaja sporazumljenje slov. strank na Goriškem, njim je bil	bolj po godu boj	med slovenskima	strankama.	Zato je „L’ eco“	jako nervozen postal	in
ga je jelo skrbeti, kaj bo, ako bo sloga na slov. strani trajna. Bojijo se, da bi se konečno uresničile besede dr. Gregorčiča, katere je govoril na velikonočni ponedeljek, da mora Gorica postati slovenska. Ta misel silno muči laške katoličane in ne vedo, kako in kaj začeti, da bi mogli	goriške Slovence	zopet razdvojiti.	Da	bi
mogli	vsaj deloma to	nesrečo zabraniti,	ali	da
bi zopet razdvojili Slovence in s tem preprečili skupno akcijo proti lahonstvu, vedno in vedno v svojem glasilu predbacivajo „ Pri morskemu Listu", da se je izneveril katoliškemu programu. Vse L’ ecovo pisarenje, kakor tudi zabavljanje listov »La ricreazione11 in „L’ amico" v Trstu, nima drugega namena, kakor utrjevati laško gospodstvo na vseh koncih javnega življenja in kolikor mogoče pritiskati na slovenske katoliške liste, da vstrajajo v boju proti namišljenemu liberalizmu Slovencev na Primorskem. Ta način razdvajanja je obče znan, in le politični otročaji verujejo mrtvi črki laških katoliških listov. Italijansko gospodstvo na Primorskem je zavisno od političnega sistema in pa od slovanske nesloge. Čim so Slovenci in Hrvati na Primorskem složni, je lahonstvu odklenkalo. To goriški in tržaški katoliški listi prav dobro vedo, zato si pa na vse možne načine izmišljujejo nove naslove zbadanju, samo da bi razpor nastal v slovenskem taboru. Ali se jim bo to posrečilo, pokaže prihodnjost. Upamo, da se go.
spodje pri »Primorskem Listu" ne bodo dali zvoditi na limanice, saj je laška pretkanost vsem dobro znana. Kolike vrednosti je laško katoličanstvo, se vidi že iz tega, da niti me. zinca ne ganejo pri mestnih volitvah. Ravnokar so se vršile- volitve v goriški mestni zastop. Židovsko • lahonska klika je brez boja zmagala. Ta nebrižnost pri laški katoliški stranki se da razlagati iz tega, da laški katoličani sami ne morejo zmagati brez Slovencev. Ker pa Slovenci brezpogojno ne morejo v boj in bi zahtevali od laških katoličanov kake mrvice narodnih pravic v mestnem zastopu, zato so rajši bojno polje zapustili in trpe, da čifutska stranka neomejeno gospodari. Evo — pri laških katoličanih narodnost na prvem mestu, potem pride še le vera!
Kakor naši laški tako tudi nemški katoliški listi prihajajo s katoličanstvom na dan, samo da bi Slovane razdvojili v državnem zboru. Na Češkem potiskajo naprej husitizem, da bi prestrašili češke veleposestnike in Dipaulijevo stranko, pri nas-na Goriškem pa liberalizem. Že iz pisave „Primorskega Lista" se pozna, da slišijo od laške katoliške stranke očitanje, češ, „Soča" je liberalna, kako more katoliški list ž njo v prijazno zvezo stopiti! Toda gospodje okoli »Primorskega Lista" so konečno prišli do spoznanja, da je vse katoličanstvo laške duhovščine na Primorskem le gola pretveza in gost plašč, s katerim se pokriva pregrešna zagrizenost do Slovencev. Ker jim katoliški Slovenci ne verujejo in so v zadnjem času v zvezo stopili s sedanjim vodstvom, zato jih to silno peče. Najlepša je ta, da so znani slovenski življi, ki so 1. 1889. zakurili ogenj goriškega razpora, preskočili v laški tabor in napovedali boj „ Primorskemu Listu". Posebno v čudni luči se je pokazal bivši vrednik „Primorskega Lista", ki pošilja v „L’ eco" izjave, s kojimi obsoja »rezko" pisavo »Primorskega Lista". Temu se ne čudimo, ker je mož še vedno v službi predobro znanih oseb, ki še nekaj veljajo, ako je prepir na Goriškem. Upamo, da bodo gospodje pri »Primorskem Listu" vstrajali. Z vstrajnim in doslednim preziranjem naj delujejo preko glav onih, ki živijo le ob prepiru. Ako bode »Primorski List" na tej poti krepko stopal in se odpovedal službi znanih osebnih nasprotnikov voditelja goriških Slovencev, tedaj sme pričakovati velikih in izdatnih uspehov.
Iz zlate Prage, 30. junija. Kakor ste že poročali svojim čitateljem, ustanovila se je 24. rožnika tukaj češka podružnica »Slovenskega planinskega društva" (česky odbor »Slov. alpskih o družstva"). Zvečer ob Va9ih pozdravil je dr. Chodounsky, ki ima največ zaslug za ustanovljenje te podružnice, navzočne povabljence in člane s presrčnimi besedami; iskreno je popisal delovanje, pomen in namen „ Slo ven. plan. društva" in v kratkih potezah omenjal krasoto naših planin. V slovenskem jeziku se je zahvalil nato imenom »Slov. plan, društva" inženir Tomšič, naglašujoč, da je ustanovitev podružnice zopet nov dokaz, kako Čehi znajo dejanski izvajati idejo češko-slovenske vzajemnosti. Dr. Franta je poročal o dosedanjem delovanju pripravljalnega odbora in pre-čital došla telegrama od »Slov. plan. društva" in od »pipa rje v". Oba sta izzvala navdušeni plosk in odobravanje, naziv „piparji" pa radovednost, kaj naj pomeni ta beseda; pojasnili so jo prisotni Slovenci. Ko je vstopil v dvorano župan praških mest, dr. Podlipny, dvignila se je vsa družba in pozdravila visokega gosta-člana z burnim, dalje časa trajajočim ploskanjem. Ogovoril ga je predsedujoči prof. dr. Cho-dounsky, na kar se je gosp. župan zahvalil z navdušenimi, zares slovanskimi besedami. Pravil je, kako so se mu priljubile slovenske planine, ko je prišel s češkimi Sokoli pred leti v Ljubljano, očrtal na kratko razmere med Slovenci in Čehi, povdarjal, kako se moramo na vseh poljih vzajemno podpirati, in da je to prav za prav dolžnost Čehov, ker jih je toliko več, nego Slovencev,- in ker imajo tudi sredstva za to. „Vsled tega", končal je govornik, pristopil sem k češki podružnici »Slov. plan. društva", kateri želim mnogo sreče in kateri kličem srčni „Na zdar!" Zopet je donelo navdušeno odobravanje
po dvorani.. . Nazdravil je konečno še inženir Pasovsky, predsednik „Kluba čeških turistov11, potem pa so se soglasno izvolili sledeči gospodje v stalni odbor: prof. dr. Chodounsky,dr. Prachensky, Mareš in dr. Franta. S tem se je izčrpal dnevni red in predsednik je zaključil občni zbor. Mnogo članov je ostalo še pozno v noč v prijazni „Mešt’anski besedi", kjer se je bila razvila prijetna zabava.
Pogajanja o spravi med Cehi in Nemci se še pričela niso, dasi je določal grof Badeni različne veljake in politike, kateri naj bi naredili potom kakih novih punktacij — mir. Razbilo se je vse, kar se je v ta namen pripravljalo, kajti Nemci se boje vrhovnega svojega poveljnika Jurija Schonererja, dasi so ga mnogi že siti do grla. Ta je zagrozil, da bo vsakega izobčil iz nemške občine, kdor bi se hotel pogajati s sedanjo vlado. Jednega je že zadela taka kletev — dr. Lipperta namreč, ki je napisal članek v „N. Fr. Presse", v katerem kaže vladi pot, kako naj uredi jezikovne naredbe, da bi bilo Nemcem všeč. Jezikovne narodbe se morajo omejiti, kajti Čehi so „beati possiden-tes“, so nestrpneži, katerim ni nikdar dosti, — Čehi nasproti povdarjajo, kje je resnica in pravica, kdo so „beati possidentes“, kdo so nestrpneži. Vse to so Nemci. Kako miroljubni in spraveželjni so le-ti, jasno pričajo napadi na Čehe v Chabafovicah, kjer so posipali češke izletnike s kamenjem, pokupili v gostilni, kjer so se hoteli Čehi sniti in zabavati, vse jelo in pilo. Gimnazijce iz kraljedvorske gimnazije, vračajoče se z izleta, so napadli s kamenjem in poleni. V Šteti so napadli dva češka delavca, otvezili jednemu, katerega so pobili na tla, vrv okrog vratu in ga vlekli v ječo, kjer leži ves ranjen in okrvavljen, ne da bi se mu poskrbelo za zdravniško pomoč. Med napadalci se je zlasti odlikoval ondašnji policijski komisar, katerega je vrlo podpiral tamošnji podžupan.
Taki so ti sprave željni Nemci!
Sedaj se sliši, da bodo češke občine vlado kar preplavile s prošnjami, da naj se ona zavzame za češke manjšine v nemških krajih, čisto prav!
Poroča se, da Badeni še ni opustil misli o »spravi". Sedaj bo ukrenil menda drugače: poklical bo glavne češke in nemške državne in deželne poslance, zastopajoče prebivalstvo kraljestva češkega, da se sami pomirijo. Pri posvetovanjih bode navzočih i več drugih odličnih in merodajnih faktorjev. Najbrže tudi iz te moke ne bo nič kruha, ker Nemci nočejo odjenjati, Čehi pa ne morejo.
Zoprnost nemška se menda bliža svojemu višku, 16. julija bodo ustavili nemški župani vse delovanje v prenešenem delokrožju. Direktnih davkov ne bodo več pobirali, dopisov od c. kr. političnih oblastev ne dostavljali, ne sodelovali pri nabiranju vojaških novincev itd. Dr. F u n k e, župafl V Litomčficah, jim je spisal poseben navod, kako naj se ravhajo; on Sam pa je že ustavil svoje delovanje v prenešenem delokrožju. Sledilo mu je sedaj že kakih šest občin. Bog ve, ali bo štrajkalo 300 nemških županov od 17. julija?
V	„Narodnih Listihw je bilo pred kratkim več člankov »Ze slovanskčho jih u11, katere je spisal sourednik »Nar. Listov “ J o s. Holeček, kateri se je mudil dalje časa v Ljubljani. Razpravlja v teh člankih o kulturnih in političnih razmerah slovenskih in o češko-slovenski vzajemnosti, zlasti v politiki. Govoreč o našem časopisju, izrazil je svojo sodbo o »Slovencu", »Slov. Narodu" in o »Slovenskem Listu". O poslednjem je bila jako laskava.
Domače novice. '
Osebne vesti. Preč. gospod goriški knezo-nadškof dr. Zorn je odšel na Dunaj v sanatorij dr. Svetlina. — Papež Leon XIII. je podelil načelniku ljubljanske postaje južne železnice gosp. Evgenu Guttmannu viteški križec Silvestrovega reda. — Na graškem vseučilišču je bil promoviran doktorjem modroslovja g. Karol Tertnik z Vranskega. — Naselil se je v Gorici na Komu kot odvetnik gospod dr. Aloj-
zij Franko, ki je znan kot narodnjak in jurist.
—	V Našicah na Hrvaškem je umrl frančiškan P. Evzebij Fermendžin. Bilje izreden učenjak in marljiv preiskovalec jugoslovanske zgodovine. — V Gorici je umrl 25. junija stolni dekan Franc Mrcina, star 88 let.
Iskreno zahvalo izrekamo vsem tistim cenjenim naročnikom in somišljenikom, ki so vest, da prične naš list izhajati dvakrat na teden, pozdravili s prisrčnimi čestitkami. Prosimo jih, naj nam pridobivajo novih naročnikov, ker le tako je mogoče, da se pokrijejo narasli stroški. List bode i nadalje brez strahu bistril zmedene pojme v kranjski politiki, da bode konečno ven-derle jasno postalo med nami ter bode možna sloga na podlagi starih slovenskih načel. Gospode, ki nam svoje naročnine še niso poslali, pa prosimo, naj to skoro store, da se jim bode mogel list redno pošiljati.
Kdo je uprizoril slavnost »Ljubljane ?“ S
tem vprašanjem se je na slavnostnem komersu bavil gcsp. dr. Tavčar. Želel je, naj si nobena stranka ne prilašča zaslug, da jo je uprizorila. Ta želja je vsakomur vzbudila vprašanje: zakaj g. dr. Tavčar kaj takega želi? ali je morda v Ljubljani stranka, ki bi si lahko prilaščala zaslug za slavnost ? A naj si g. dr. Tavčar še tako želi, da si ne sme nihče prilaščati zaslug za slavnost, jeden je pa slavnost vender le moral uprizoriti. Ker si nobena stranka ne sme prilaščati slavnosti, je logično, da se pripoznajo vse zasluge za slavnost „Ljubljani", kateri je na čelu Anton Trstenjak, tisti Trstenjak, kateremu je gotova gospoda hotela vzeti kruh in uničiti njegovo obitelj, a se je zbala javnega mnenja. Veličastno narodno slavnost dne 27. junija sta torej s pomočjo naroda slovenskega priredila »Ljubljana" in njen predsednik Trstenjak.
Presijajno ! Slavnost »Ljubljane11 je sijajno uspela, tako sijajno, da so še celo tisti, ki so s sabotnim »Narodovim11 podlistkom pokazali, česa ji žele, morali pričeti „iskreno se veseliti11. Nikogar to bolj ne radosti nego nas, ker smo se baš mi slavnosti »Ljubljane" že pred slavnostjo dejanski veselili, in ker nam je »Narodovo" primorano veselje po slavnosti dokaz, da tisti časi minevajo, ko se je vse zgodilo, ako je »Narod" kaj hotel Kljub vsem skritim in javnim nasprotstvom, ki so se pojavljala v gotovih ljubljanskih krogih, došla so k slavnosti vsa naznanjena društva in zgodilo se je, kar smo dejali mi, da bode slavnost »Ljubljane" velikanska, v čast prirediteljem ter vsemu mestu. »Slavnost »Ljubljane11 bode — pisal je »Slovenski List" — sijajen pojav slovanske misli11. In bilo je tako. Samo „mežnar" je pozvonil in zbral se je narod v jednodušnosti, kakor še nikdar ne od časa taborov. Zastonj so prvaki prepovedovali svojim hčerkam, udeležiti se slavnosti, prav ti prvaki, ki niso znali, ali pa niso hoteli za narod otvo-riti »Narodnega Doma", so morali gledati, kako si ga zna otvoriti narod sam brez njihovega vabila. Uspeh je dosežen! Ogenj narodnega navdu šenja je zopet visoko zaplapolal in s tem bodo morali računati tisti, ki niso hoteli izobesiti zastav, in tisti, ki prestopajo meje narodnega programa.
Svoji k svojim! Ljubljansko nemško trgovstvo ima tako zlate čase med nami, da bi
o	priliki naših narodnih slavnosti pač pričakovali, da se nam v svojo lastno korist ne pokaže odločno nasprotno. Pri slavnosti »Ljubljane11 smo opazili, da so nekateri nemški trgovci demonstrirali z odprtimi prodajalnicami, ko je korakal mimo njih slavnostni sprevod. Ti trgovci žive od slovenskih grošev, sosebno dežela jim da ogromnega zaslužka, častna izjema med nemškimi tvrdkami je bila pri naši slavnosti tvrdka Krisperjeva, ki je svojo hišo tudi z zastavami okrasila, najbolj nasprotni pa sta se nam pokazali tvrdki Kenda in Hamann, kar naj si Slovenci v mestu in na deželi zapomnijo. Svoji k svojim!
Stari tetki „Laibacherici“ se tudi pozna, da je bila narodna slavnost »Ljubljane" velikanska. Same žalosti in pa menda tudi strahu minila jo je vsa jezičnost, katero iztresa, kadar nemški turnarčki ali biciklisti priredijo kako jetično slavnost. Slavnost »Ljubljane11 vzela ji je sapo in zato poroča o tej slavnosti par vr-
stic! Mi nimamo proti toliki pristranosti vladnega glasila prav ničesar. Le tako naprej!
Tudi pred svojim pragom je treba pome-tati! Jeden glavnih vzrokov, da je narodna stranka pridrčala skoro na rob propada, je ne-dostajanje pravega demokratizma med njenimi prvaki, še sedaj, ko bi bil skrajni čas, da spoznajo svoje grehe, nosijo glave po koncu ter prezirajo narod, Slavnosti »Ljubljane" je bila naša »elite-inteligencija" v Narodnem Domu" ves čas odločno nasprotna, kar je pokazala tudi s tem, da se čitalnica ni hotela vdeležiti slavnosti z zastavo. »Slovenski Narod" se sedaj pritožuje, da se ljubljanska duhovščina demonstrativno slavnosti ni vdeležila. Vemo, da se je jeden del ljubljanske duhovščine slavnosti iskreno veselil, očetje frančiškani so na pr. okrasili svoj samostan, predno pa »Narod11 obžaluje drugi del ljubljanske duhovščine, ki je narodnemu slavlju pokazal obžalovanja vredno mrzloto, naj potrese za nos svojo čitalniško »inteligencijo", katere na slavnosti tudi nismo dosti videli, in ki za slavnost tudi ni prav nič prispevala, pač pa povsod, kjer je mogla, intrigovala proti njej.
Demonstracijo so nazvali ljubljanski prvaki dohod tržaških Slovencev v Ljubljano. Ako pokrajinski Slovenci prihite v naše središče, da se ogrejejo ob naših prsih, je to torej — demonstracija. Komu neki ? Ali imajo g. dr. Tavčarjevi pristaši tako slabo vest, da se boje demonstracije nemško-slovenski zvezi? Da, da slaba vest, to je huda bolezen, gospodje, kaj ne?
„Narod“ žali tji in s6m. »Slov. Narod" je mojster v napadanju oseb in stanov. Urednik Malovrh, duša »narodne11 politike, napada vse, kar ni študiralo visokih šol na Gradu. V zadnji številki smo omenili drznega napada na naše trgovstvo in obrtništvo ter osvetlili »Narodov" podlistek o »našem pratru11. »Narodu" se je pa zdelo, da »široke hlače v družbi delavk" še niso dobile dosti. Zadnjo soboto je torej pisal tako: „Ako rečeš, da si videl koga v družbi delavk, protestiral bo ogorčen ter trdil, da si ga hotel
—	žaliti. In Če mu še dokazuješ, da delavska družba vender ni sramotna, da so delavci — zlasti pa lepe mlade delavke! — neprecenljiv sloj. Ali pa če komu omeniš, da je bil sam delavec, ki je pred nekaj leti vozil in rinil po mestu vozičke, prenašal zabojčke in ovitke, umazan in strgan ter i sedaj služi kruh z rokami, — o, če greš celo tako daleč, da mu rečeš: tudi sam sem delavec, služeč si v potu svojega obraza svoj košček kruha, — vso zaman. Protesti ne prenehajo, saj razžaljenec ne preriva več vozičkov i t, d., nego hodi že v širokih modernih hlačah, in v dolgi elegantni suknji. Čuti se »gospoda" in zagrizen buržvazijec je v potencirani meri! Žalostna nam majka"! — Pa res žalostna, da izhaja na Slovenskem list, ki tak6 preriva vozičke svojim naročnikom!
„Taki smo bili vedno!“ Pod tem naslovom je spisal v ponedeljek, po slavnosti ^Ljubljane", »Slov. Narod", dolg članek, ki se konča z obupnimi besedami, da je narodni stranki (recte »Narodovi stranki") bolje, častno umreti, kakor sramotno životariti, in da se bodo njeni sedanji pristaši, ko bi stranka kapitulirala in ne imela v narodu nobene zaslombe več, razdelili na dvoje: jeden del bi ustanovil novo narodno in svobodomiselno stranko, drugi bi pa prestopil v tabor socijalne demokracije. — Da, taki so bili vedno »Narodovci", taka pa nikdar ni bila narodna stranka, ki ima od nekdaj na svojem praporu brezverski svobodomiselnosti in so-cijalni demokraciji nasprotna načela. Prav je, da je »Narod" javno povedal, iz katerih faktorjev obstoja njegova stranka. Ko se razkroji v prvine, porečemo Slovenci brez solze: »Vzemi, zemlja, kar je tvojega!"
„Asperges“ je dobil »Slovenski List" od g. dr. Aleša Ušeničnika v »Katoliškem Obzorniku", Osupnila nas je zadeta kaplja, da če kdo dela iz domovinske ljubezni za slogo med brati, je to »petošolska ljubezen". — No, in vender daj Bog, da bi se ta ljubezen nikdar ne izpremenila, če bi se tudi kdaj prišolala do »doktorske ljubezni11! Nadalje dokazuje gosp. dr. Ušeničnik iz »Naroda", zoper katerega se baje tudi mi borimo, da je sloga nemogoča, nemoralna in po
gubna, ker nas ločijo načela, in trdi, da »Slov. List" hoče spojiti program narodno-napredne in katoliško-narodne stranke, ker sta si programa „podobna“, a smešno se mu zdi, da bi si bila podobna program liberalizma in program kato-ličanstva. Na to odgovorimo za danes samo nastopno: Narodni program ni program libera lizma, ampak je in ostane krščansk program, četudi so ga „Narodovci“ popustili, ter je kato-liško-narodnemu podoben. S tem pa ni rečeno, da bi načela ne ločila »Katol. Obzornika" in „Slov. Naroda", dr. Ušeničnika in Malovrha. Takih ljudij ne bodemo zlagali, naj le ostanejo, kjer so! Tudi programov nam ni treba zlagati; mi kličemo k slogi le poštene Slovence na podlagi slovenskega programa. Pod praporom „Slov. Lista" se tedaj zbira stara in mlada slovenska stranka, ki se pa loči od jedne stranke na Kranjskem v tem, da uvaja mesto sicer dobre, a dandanes nemogoče teokraške vlade narodno in kr ščansko-socijalno republiko, in od druge stranke v tem, da se hoče očitno držati sklenjenega slovenskega programa, kakor se ga drže v sosednih kronovinah, kjer je zato sloga mogoča.
Ljubljanski Nemškutarji so se zbali vseslovenske slavnosti »Ljubljane11 ter 30 27. t. m. zbežali v Brežice, da se ne razburijo ob glasovih slovenskih pesmi. Ondi so jih tolažili pristni Germani: Žnidaršič, Mravljak, Drolec, Kavčič, Faleschini, Žurbi, Stepišnik itd. Pri povratku so se srečali na Zidanem mostu s „Kolaši“, ki so se od slavnosti „Ljubljane“ vračali v Zagreb. Ko so Hrvatje zaznali ljubljansko Nemškutarijo, zaf.ulo se je mnogo vsklikov: »Abzug'Nemšku-tari! Živili Slovenci!"
„Gruss aus Laibach!‘' Dopisnic s tem naslovom je vse polno po Ljubljani. Dopisnic s slovenskimi naslovi imamo tudi, a nekateri trgovci uprav vsiljujejo nemške dopisnice. Naj bi noben Slovenec ne kupil dopisnice z nemškim pozdravom!
Iz Škofje Loke se nam poroča, da je bil dne 1. julija za mestno občino izvoljen soglasno županom g. notar N. Lenček, in za svetovalce gg. dr. Ant Arko, Val Sušnik, Avg Sušnik in B. Krenner. Občina Zminec si je izvolila županom g. Luko Dagarina, posestnika v Puštalu. Prvo izvolitev so pozdravili topiči s Kamnitnika in drugo s Sten Oba gospoda župana bodeta imela mnogo dela, da pomoreta občinama na noge.
Izlet v Škofjo Loko. V nedeljo poleti ljub ljanski »Sokol" v Škofjo Loko Izleta se udeleži tudi »Gorenjski Sokol" in pevsko društvo »Ljub ljana"; nadejati se je pa, da se pridružijo tudi druga gorenjska društva. Odhod iz Ljubljane je z opoludnevnim vlakom.
Ciril Metodova slavnost se vrši jutri zvečer na Drenikovem vrhu. Sodeluje pevsko društvo »Slavec."
Prošnja. Odbor z« izvršitev priprav za veliko ljudsko slavnost, katera se bode vršila ob priliki blagoslovljenja zastave »Celjskega Sokola" in otvoritve »Narodnega Doma" v Celju dne 7. in 8. avgusta t. 1., naznanja, da je razposlal te dni dotična povabila vsem onim društvom, ka terih imena so mu znana. Ker je pa pri velikem številu naših narodnih društev lahko mogoče, da se je to ali ono prezrlo, in ker odbor želi, da dobe dotična povabila vsa narodna društva, prosi, da naj mu društva, katera se bodo vde ležila te slavnosti, naznanijo čim prej svoja imena, da jim zamore poslati vabila in pozneje vspored. Ob enem odbor prosi vsa ona društva, katera se nameravajo slavnosti dne 7. in 8 av gusta t. 1. vdeležiti, da mu svojo vdeležbo in prilično število vdeležencev v kratkem naznanijo, da bode mogoče preskrbeti še pravočasno vse potrebne priprave,
Strašilo za vrabce. „Domovina“ je potipala nadzorništvo deželne naklade na Kranjskem, ker je neki celjski odvetnik dobil na „kranjsko" prošnjo iz kranjske dežele nemšk odlok. „S1. Nijrod" je nato lopnil „Domovino" jako pogumno tpr na koncu nekako zagrozil, da pri tej soli darnosti „Narodovci" skoraj ne morejo iti v Celje k otvoritvi »Narodnega Doma". Ne vemo, kako ae Celjani pred tem strašilom kaj tresejo, vemo pa, da se Kranjci pred jednakimi strašili iz »Na-lodne tiskarne že tresejo — od smeha.
„Dom delavskih stanov" se namerava se zidati v Ljubljani. Zadnji „Glasnik" je prinesel vabilo g. dr. Kreka, da bi občinstvo podpiralo to podjetje. Z veseljem pozdravljamo sklep krščansko socijalnili delavskih stanov, da si zgradb svoj dom, vender se ne moremo iznebiti misli: Čemu bodeta potem Katoliški in Narodni Dom?
Primorskim Slovanom preti nova nevarnost na gospodarskem polju, V Trstu se je ustanovila „Banca agrlcola" za vse Primorsko, ki hoče dajati kmetom na posodo denar, ob času volitev jim pa zadrgati vrat. Jedino sredstvo ostaja Slovencem, da proti tej laški banki brž ustanove kolikor je mogoče veliko slovenskih posojilnic.
V Podnartu na Gorenjskem so odprli novo brzojavno postajo z omejeno dnevno službo.
Državni poslanec nadsprevodnik Ferdinand Tusel pride julija meseca v Ljubljano, da poroča pri društvenem shodu »prometne zveze"
o	zboljšanju železničarskega stanja in se osebno razgovori o tukajšnjih razmerah.
V Kropi so 28. junija blagoslovili novo zadružno tovarno, v kateri se bode pod vodstvom g. Valentina Šolarja izdelalo U000 vojaških postelj. Pod načelništvom g. V. Klinarja zadruga vrlo napreduje.
V tržaški okolici je tržaško policijsko ravnateljstvo prepovedalo zažigati kresove pred praznikom sv. Cirila in Metoda.
Obsodbe tržaških okoličanov še ne bodo pri kraju. V ponedeljek se je vršila kazenska razprava proti šestim Svetoivančanom, obtoženim radi volilnih izgredov. Obsojeni so bili na 7, a, 12, 14 in dva na 10 mesecev: Vrlo jih je zagovarjal g. dr. Gregorin. Slovenci, skrbite za njihove rodbine!
Kje so naši poslanci? V Pulju je 8000 vojakov pri mornarici. V prejšnih letih so za te vojake kupovali živila pri hrvaških kmetih, to je pri domačinih. Danes pa Avstrija hodi za svoje vojake po krompir v Italijo! Čožoti vozijo vsak dan pridelke iz svoje domovine, naš kmet pa ne ve, kam bi prodal svoje pridelke. Zakupnik mornarice je - žid Thorsch, ki pa je dal le svoje ime, pravi zalagatelj mornarice pa je italijanski podanik Beltrame.
Slovanski svet.
V Zagrebu so se sešli škofje Posilovic, Strossmayer in Mavrovic na važen političen dogovor v brambo duhovščine.
»Narodna misao“ je naslov lepi, 352 stra-nij debeli knjigi, katero so izdali zjedinjeni hrvaški in srbski dijaki v Zagrebu. Namen knjigi je, da bi se zjedinili Hrvatje in Srbi. Ne zado šča samo složno delo, ampak treba je jedin-stvenega dela in jedinstvenih idealov. Jedna je misel, namreč narodna, ki je skupna Hrvatom in Srbom. To je sok te knjige, ki ima natisnjenih tudi 27 pisem, v katerih so veljavni ro doljubi, na čelu škof Strossmayer, razložili svoje mnenje v tem predmetu. Dobro bi bilo, ko bi sedaj med počitnicami kako podobno misel dobili tudi slovenski dijaki. Tudi pri nas nam je sloge in narodne misli neobhodno potreba. Užgi ji ti, idealna mladina!
Društva.
Šentjakobsko - trnovska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, uljudno vabi vse čč. člane in prijatelje družbe k sv. maši, katera se bode brala v ponedeljek 5. t m. ob G, uri zjutraj na Rožniku.
Slovensko planinsko društvo priredi v četrtek dne 8. julija izlet v Vrata, v prekrasno dolino pod Triglavom, ako se oglasi do dne 5. julija vsaj 20 izletnikov. Za udeležnike, ki 3e prijavijo pravočasno odboru, preskrbi jed in pijačo gosp. Šmerc iz Mojstrane.
Zveza slovenskih kolesarjev je imela dne 29. junija v eNarodnem Domu" v Ljubljani občni zbor. Celjane je zastopal g dr. Vrečko in Tržačane gosp dr. Abram. Pozdravil je t>3 zbranih članov g. predsednik zveze dr. Jos. Kušar. Zborovanje je bilo jako živahno in veselostno.
Klub dolenjskih biciklistov se snuje. Do sedaj je oglasilo svoj pristop že 24 članov.
Novo gasilno društvo se je ustanovilo v N o r š i n c i h pri Ljutomeru Udov je pristopilo že nad 50. Naj bi zanimanje za potrebno društvo vedno bolj naraščalo!
Veselica v Radečah se je dne 29. junija izvrstno obnesla Kraj za veselico je gostom jako ugajal, namreč idilično ležeči Potočinov vrt nad Savo poleg novega mosta. Jako dobro je zabaval občinstvo ljubljanski kvartet: Štefančič, Štamcar, Nolli, Pucihar. Prav lepo je godla vojaška godba in od bližne pečine je veličastno odmevalo gromenje topičev. G. Peter Koprivec, tajnik radeškega bralnega društva, je v tehtnih besedah navduševal Radečane, da naj ustanove podružnico sv. Cirila in Metoda. Pojasnil je obširno delovanje družbe tudi g. A. Koblar. Posebno zanimanje sta vzbudila tudi celjanska atleta M Benčan in J. Kapus, ki sta res prava slovenska korenjaka. V čast si lahko štejejo Radečani, ako njih trg glede naše slavne družbe stopi v vrsto drugih slovenskih trgov. Sramotno bi pa bilo, ako bi svet govoril: v Radečah še vedno nosi zvonec stara nemškutarija.
„Glasbene Matice" v Ljubljani XXV. redni občni zbor bode dne 15. julija, zvečer ob 8. uri v dvorani »Glasbenega doma v Vegovi ulici. Dnevni red: 1. Poročilo tajnikovo. 2. Poročilo blagajnikovo 3. Poročilo revizorjev. 4. Poročilo loterijskega odseka. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev 13 odbornikov. 7. Posebni predlogi.
Viško-Glinška čitalnica napravi veselico in prižge jutri zvečer kres v čast sv. Cirilu in Metodu. Kresovi v čast sv. Cirilu in Metodu se na Kranjskem množe.
»Delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru" priredi v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda in v spomin triletnega društvenega obstanka na vrtu in v dvorani gospoda Nekrep-a, gostilna »pri južni železnici", v soboto dne 3. julija veselico. Vstopnina za ude 10 kr , za neude 25 kr.
»Slovensko planinsko društvo" snuje reklamni odsek. Novemu odseku je odprt širen delokrog.
»Slovensko planinsko društvo" opozarja, da je »Vodnikova koča" na Velem polju, ki’ slovi kot najkrasnejši gorski hotel avstrijanski, prav pripravna za daljše bivanje. Za dobo 8 dnij plača se 40 kr. na dan, za daljše bivanje se po dogovora računa še ceneje. Na planini vele-poljski se dobi izvrstno mleko. Podrobnosti se poizvedo pri osrednjem društvu v Ljubljani in pri radovljiški podružnici v Radovljici.
Književnost in umetnost.
Slovenska slikarica gdč. Kobilca je razstavila svoje slike v deželnem muzeju v Sarajevu. Nadškofu dr. Stadlerju so bile slike jako všeč in je tudi sam sebe dal naslikati tej slovenski umetnici.
»Slovanske knjižnice" snopiča G2-63, prinašajoča povest »Marica", sta izšla.
Planinski vestnik, glasilo »Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani, ima v 6. številki tole vsebino: Dvakrat črez Ture. Spisal J. M. (Dalje). Iz Borovnice v Cerknico. Spisal J. C. Oblak. (Konec.) Piparji na Dobraču. Spisal Nad-pipar. O odpravi planinskih koč. Spisal Fr. Koc-beck. Društvene vesti.
Deutsch-slovenisches W6rterbiichlein zum Gebrauche beim Unterrichte in den weiblichen Handarbeiten an Volkschulen mit slovenischer Unterriclitssprache. Verfast von H. Schreiner und Dr. J. Bezjak. Marburg 1897. Im Selbstverlage. Cena 50 kr. Take knjižice smo pogrešali Slovenci že dlje časa; zato jo radostno pozdravljamo ter priporočamo vsem učiteljicam kar najtopleje. Zadnji čas je že, da izginejo iz naših šol zoperni izrazi »štrikajne", »heklajne", „grad pa ferkert-mašna" i t. d. ter se nadomeste s pravilnimi lepodonečimi slovenskimi izrazi. V ta namen je spisana ta knjižica, brez katere ne sme biti nobena učiteljica ženskih ročnih del. Torej, le pridno po nji! — V kratkem bodo pa izišla v Ljubljani »Ženska ročna dela", spisala Pavla pl. Renzen-berg, učiteljica ženskih ročnih del na c. kr. učiteljišču v Ljubljani.
\
Razne stvari.
Židje v Avstriji napredujejo. L. 1848. je bilo v Avstriji 6 sinagog in židovskih terapeljnov, danes jih je 57l.Ako bi se v istem razmerju ne bili pomnožili tudi kapitalistični zavodi in naprave, v katerih imajo Židje nastavljene svoje sesalke na krščansko ljudstvo, bi se še ne bil porodil antisemitizem.
Nov dnevnik na Dunaju snujejo slovanski poslanci. Izhajal bode v nemškem jeziku in zastopal interese Slovanov. Želimo, da bi ta potrebni list kmalu začel izhajati.
Potres v Indiji je napravil dne 12. junija precej škode. V Kalkuti se je podrlo več hiš in ubitih je bilo 8 ljudij ter mnogo poškodovanih.
Zopet velik požar v Parizu. V mednarodnem gledališču v Parizu so dne 13. junija igrali veliko senzačno igro: „Požar bazarja Rue Jean Goujon". Gledišče je bilo polno, naenkrat je nastal vsled eksplozije plina požar, ki je povsem vpe-nelil gledišče, 13 oseb se je hudo ranilo, 12 pa se jih je zelo opeklo.
Kralj siamski potuje po Evropi z veliko razkošnostjo. Dne 22. t. m. je prišel tudi na Dunaj in je stanoval v cesarskem dvorcu. To je bila zopet „Hetz“ za Dunajčane.
Slovenski vojaki na Kreti. „Frankfurter-Zeitung" piše: Dočim so kristijani v Kaneji ogorčeni nad Nemci, so avstrijski vojaki zelo priljubljeni. Turki, kristijani in Evropci so edini v sodbi, da so med tamkajšnimi vojaškimi krdeli najboljši avstrijski vojaki. Iz turške šole, kjer so Avstrijci nastanjeni, često done vesele pesmi v tiho noč. Posluša jih sosebno rad tudi Tevfik Paša, .ki stanuje na nasprotni strani luke. Avstrijce se nikdar ne vidi v nizkih krčmah ob luki.
Karlota Wolter, znamenita nemška gledališka igralka, je umrla dne 14. junija na Dunaju in zapustila nad pol milijona premoženja. Ljubljanski igralci in igralke zapuščajo po nekoliko manj.
Furlanska železnica je imela v 1896. letu 24.004 gld. dohodkov in 43 562 gld. izdatkov. Ker znašajo obresti glavnice 62.036 gld., je bilo torej primanjkljeja 81.193 gld., katere plača država. V kratkem se bode ta železnica podaljšala
čez laško mejo do postaje San Giorgio di Nogaro.
S tem bode skrajšana zveza med Trstom in Benetkami za pet ur.
Zmaga nad rudečimi bratci. V Viškovu na Moravi so sklicali o binkoštih socijalisti ljudski shod. V predsedstvo so bili voljeni sami socijalisti. Shoda se je udeležil tudi moravski kršč,-socijalni prvoboritelj dr. Stojan, član naše slov. kršč. zveze v državnem zboru. Ta je pojasnil, kaj je storil in kaj še misli storiti vzlasti za uboge tkalce. In glej čudo! Shod mu je izrekel svoje zaupanje in je potrdil njegov program.
Šiba v šoli. V „rajhu“ strahu božjega ni šiba v šoli taka hudodelka, kakor pri nas v Avstriji. Učitelj in katehet smeta poredne učence v šoli in zunaj šole precej dobro našvrkati. Tožiti se smeta učitelj ali katehet le tedaj, ako sta učenca znatno poškodovala, da bi bilo nevarno za njegovo zdravje in življenje. Same »klobasice* pa še ne dajo povoda za tožbo. Tako je nedavno odločilo prusko nadupravno sodišče.
Občinski svet v Frankobrodu na M. je odločil, da so njegovi delavci odslej stalno nastavljeni, kakor so nastavljeni uradniki. Vsprejel je predloge o penziji delavskim vdovam in sirotam, določil, katera plača sme biti najnižja, ter se izrekel, da dobe delavci tudi v praznikih isto plačo, kakor v delavnikih.
Ne v Ameriko! Časopisi vedno poročajo da so v Ameriki premogokopi in z njimi sklenjene tovarne tu in tam delo ustavili, ali pa vsaj, delavcem plačo znižali. Slednji so jeli vsled premajhne plače štrajkati, in naravna posledica je, kakor večkrat, pomanjkanje in beda. Razun druzih amerikanskih držav godi se to tudi v Pitsburgu, Novem Jorku in Čikagi, kjer je največ naših rojakov. Po poročilih časopisov je bilo minolo zimo v Čikagi nad 50 tisoč delavcev brez zaslužka, brez denarja. Osnovala se je dobrodelna družba, da je te siromake rešila, da niso lakote konec storili. In poleg vsega tega se že od 1. •‘1892. ni toliko ljudij izselilo v Ameriko, kakor preteklo leto. Z Avstrijskega se je izselilo 34.205 in iz ogerske polovice 30.898 oseb. Prav silno je tedaj svarilo: „Ne v Ameriko!“
Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov.
Zobozdravnik
AVGDST SCHWEIGER
ordinira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoludne.
v hotelu „pri Maliču“, II. nadstropje
štev. 25—26.
Umetelni zobje v zlatu brez neba (takozvana
kronska in mostovna dela) ostanejo trajno v ustih. Istotako v kavčuku posamni zobje In oela zobovja. Kavčukovi komadi se na nebni strani oblože z zlatom, ne pro-vzročujejo nikakeršnega duha ali vtisa na nebni zlezni mreni. .
Nova emajlova plomba, nerazrušljiva, za katere trpežnost se jamči, po plombiranju se nikdar ne pojavijo bolečine, sprednji zobje se ž njo lahko na polovico nadomestijo.
Nova amerikanska zlata zobna plomba za
vsak zob.
Vsa dela in operaoije se Izvršujejo solidno in reelno s popolnim jamstvom.
gV Ostane trajno tukaj,
%
i
Lekarna pri Mariji pomagaj
IVI. Leusteh,
Ljubljana, Reseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta.
Ob sedanjem času za uživanje najbolj pripravno pristno-sveže in čisto
^ Dorš. medeč, ribje olje. ^
1 steki. SO kr. , dvojna 1 gld.
Neprekosljivega učinka je
Taniio-Chiniii tinktura za lase
katera ohranjuje lasišča, odpravlja luske in preprečuje izpadanje las.
1	steklenioa SO kr. z navodom.
Jedina zaloga: lekarna pri Mariji pomagaj
M. Leusteh.
LJUBLJANA, Reseljeva ccsta št. 1,
zraven mesarskega mosta. Levčeva hiša.
?
k
Pleskarska in lakirarska obrt
Josipa Makovca
Breg št 20. LJUBLJANA Breg št. 20.
se priporoča spoštovanemu p. n. občinstvu za prevzemanje vseh v njegovo stroko spadajočih del, kakor v mestu tako na deželi
zlasti vseh novošegnili vrst lesa s prosto roko iinitovanih.
Točno in solidno izvrševanje, pri uporabi najboljšega materijala in po kolikor mogoče najnižjih cenah.
Prej
M. IM
Albert Robida
Prej
M.Učak
v Ljubljani, Rožne ulice št. 5
izvršuje po najnižjih cenah
sobna slikarska dela
v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo ob vsakem času. — Priporoča se sosebno za slikanje cerkev in kapel. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom.
oooooooooooooooooooooooooc
o n
u
'S
stavbeni in galanterijski klepar,
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 21.
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za 'vse v njegovo stroko spadajoča dela. IKjf” Zagotavlja najsolidnejšo postrežbo in zmerne cene.
Obrtno naznanilo.
Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem začel izvrševati na svojo roko
gleskarsk« ofejpt
ter izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela vestno, točno in po naj-nižjih cenah.
Priporočuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila, bi-lježim	s	spoštovanjem
AVGUST TOMEC
pleskarski mojster
začasno V
Gruberjevih ulicah št. 13 (hiša Hanuš)
kamnosek,
v Ljubljani, Poljske ulice 2 8.
Priporoča se prečastiti duhovščini za vsa
kamnosedka cerkvena dela
oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d.
Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih
nagrobnih spomenikov
preskrbljuje na željo cele rakve.
Priporoča se tudi stavbinskim mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, katera točno, solidno in po nizkih cenah napravi.
Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavbinska dela.
priporoča
J. Blasnikova tiskarna.
XXXXXXXXXXXXX*
F. P. VIDIC & C«, v Ljubljani -
ponujajo po najnižjih cenah vsakokoli množino
* zidarske opeke,
zarezane strešne opeke (Falzziegel)
(izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajočo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa
lončene pedi in štedilnike
(lastnega izdelka)
HP Roman - cement "Vi
Dovški Portland-cement kakor vse v stavtoinsko stroko spadajoče predmete. Itfajnlžje cene!!!
;XXXKXXXXXXXX XXXXXXXXXXXXXX
FRANC ČUDEN,
Njegova Svetost
Slovenci! Pristopajte slovenskemu pla 11 inskemu društvu!
urar,
Mestni trg. LJUBLJANA. Mestni trg.
Letošnja slaba kupčija primora me, ker mi je ostalo veliko blaga, prodajati po naj nižji cini in deloma pod svojo ceno, da razprodam nekaj svoje velike zaloge. Priporočam torej vsakemu svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih in stenskih ur, verižic vsakovrstne zlatnine in srebrnine ter vabim slehernega, naj si blagovoli pri nakupovanju ogledati mojo zalogo. Zagotavljam najsohdnejšo postrežbo po kolikor mogoče nizkih cenah.
Spoštovanjem
FRANC ČUDEN.
naročil je po svojem zdravniku profesorju dl’. Lapponij-ju lekar-
nariu wocoli-ju v
Ljubljani najsrčnejšo zahvalo za Njegovi Svetosti vposlano
&T tinkturo za želodec.
Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so Plocoli-jevo tinkturo za
želo de o preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, ktera krepča želodec, pomnožile tek ter pospešuje prebavanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 kr., liJ steklenic,z zavitjem I gld. 36 kr., poštna pošiljatev 70 steklenic 6 gld. 50 kr.
Najvišje priznanje (28,- 2)
lekarju PICCOLI-ju v Ljubljani kot prirejevalcu kapUlo za želodec, ktere je z zadovoljnim uspehom Nj. c in kr. Visok, prejasna gospa preslolonasledmca-vdova nadvojvodinja
Janez Jax
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
priporoča svojo veliko zalogo
šivalnih strojev
in
s	strojev za vozarenje.
v	(biciklov,	velocipedov.)
/itWy Ceniki franko na razpolago.
L. Mikusch,
Mestni, tr« št. 1;
^ Štefanija. 4
izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 kr., 10 steklenic I gld. 50 kr.
Naročila izvršuje točno proti podvzetju lekarna G Piccoli v Ljubljani.
Brata Eberl
Andrej Rovšek, o
Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4.
kipar in izdelovatelj altarjev,	0
A LJUBLJANA, Kolodvorske ulice št. 34, Q
J	priporoča
I	svojo	delavnico	q
rt vsem preč. cerkvenim predstojništvom in Q
I	vsem ljubiteljem domače umetnosti. Q
Pripoznano umetniško dovršena dela. •ooooooooooooooooo«
Pleskarska mojstra c. kr državne in c. kr priv. južne železnice.
Slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, lak in pokost. Zalojga originalnega karbolineja
Maščoba za konjska kopita in usnje.
Alojzij Večaj
V	Ljubljani na Starem trgu 21 v Rudeževf hiši pri
Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in uknsen kruh, fino namizno in sladičlčarsko pecivo po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago.
Priporoča se za naročila ob primicijah, sva-tovščinali, imendneh in raznih slovesnostih.
♦.	preje L. Sverljuga,	<
l	pred škofijo, št. 6, poleg ,Katoliške Bukvarne1	*
J se priporoča v vezanje vsakovrstnih knjig. <
f	Molitvenike družbe sv. Mohorja po več vkup	<
*	poslanih	veže po primerno znižam ceni. V zalogi	J
1	ima tuji	za vse družbine knjige lepo izdelane plat-	<
J	nice za knjigoveze po deželi.	'
2	Opozarja tudi še na svoje krasno izvršene	]
4	platnice	za „Dom in Svet‘‘, Wolfov slovar itd. —	<
*	Naročila	na kakoršnesibodi platnice izvršuje po	'
5	želji ali načrtu natančno in ceno.	1
-	♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
pečarski mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta št. 51. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejših do najfinejših rnjave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvrSuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
—	Cene nizke.
ključavničarski mojster,
Francovo nabrežje št. 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13,
Priporoča svojo delavnico za naročanje vseh -3^1-t. ključavničarskih del
ter napeljavo
hišnih telegrafov in telefonov.
Postavlja strelovode in prevzema tudi posamezna dela te stroke.
  Cene nizke. —>——
Slavneniu občinstvu najuljudneje priporočam svojo
bogato zalogo
naj raznovrstnejSih
klobukov, cilindrov čepic i. t. d.
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. Velespoštovanjem
J. Soklič,
Stari trg st. 1 (pod Trančo).
I. kranjski
laneno-oljnati firnež
I. kranjsko
čisto laneno olje.
Siccativ-firnež (sušilo)
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9/10.
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega v železarijo spadajočega blaga.
Štedilnike, lonce, pozlačene nagrobne križe, drevesa za oranje, vodne žage in pile, kovanja za okna in vrata, vsakovrstno orodje za mizarje, tesarje, ključavničarje in kovače, cement, traverze in še veliko drugih za rabo v hiši ali pri obrtu potrebnih stvari. f-JT Poštena postrežba, a*-*
priporoča najcenejše
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežov, lakov in kleja v Ljubljani.
Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani,
Odgovorni urednik. S v ir,osla v Breskvar. Izdajatelj: Konzoroij , Slovenskega Lista