Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XX oktober 2014 št. 8
Izdajatelj:
Občina Ivančna Gorica
Sokolska 8
1295 Ivančna Gorica
Aktualno dogajanje v občini.
Vabljeni na internetne strani: www.ivancna-gorica.si
d
Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica
Zmaga on ®dg®w®ffm®gG
Letošnje lokalne volitve so nam postregle s prepričljivo zmago dosedanjega župana Dušana Strnada. Zmagovalni rezultat pomeni veliko potrditev njegovemu dosedanjemu delu, hkrati pa pomeni tudi obilo odgovornosti' do volivcev, ki so župana množično podprli na volitvah. Škoda le, da smo tudi v naši občini volivci, podobno kot večina Slovenk in Slovencev, nekako oddaljeni od želje po uresničevanju svoje volilne pravice. Več kot polovica volilnih upravičencev je tudi tokrat namreč ostala doma. A ne glede na udeležbo, se županova odgovornost nič ne zmanjšuje. Od predstavnikov, ki smo jih izvolili, sedaj vsi upravičeno pričakujemo, da bodo na mestih, ki jih zasedajo, zagovarjali skupne interese vseh prebivalcev naše lepe občine. Čeprav v realnem življenju mnogokrat ni tako idilično, vseeno pospremimo novega župana in novi občinski svet v nov mandat z veliko mero optimizma in zagnanosti! Vsem izrekamo čestitke tudi v uredništvu Klasja.
Matej Šteh, urednik
V Ivanen! Gorici sedaj najsodobnejši salon vozil Škoda
Voda, blato, zabava in dobrodelnost - Aviratek 2014
v podporo
Rokometnemu klubu SVIŠ lvančna'Gorica
Cena vstopnic je
10,00 EUR z DDV
petek 21. 11. 2014; 19.00
dvorana OŠ Stična v Ivančni Gorici
Vabljeni!
pokrovitelja dogodka
'	Robert Kuhar
ELVEZ Korporativno Oblikovanje
Nastopajoči: ... TomažAhačič Big Band RTV Slovenije " Nuša Derenda NuškaDrašček Katri nas , Romana Krajnčan Stiski kvartet Omar Naber Marko Vozel Zborallica Sašo Hribar m Tilen Artač
Obeina Ivanena Gorica se naprej pod vodstvom župana Dušana Strnada
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije obiskal podjetje Elvez

AVTO MOTO CENTER Kocjančič
*	l^a^FJAVILÜ VÜifiL + WtOVLEHfl
*	TflMVINA Z 4VT10DCLI
TS?: CH/7a 77 333 C3M. 041 777 333, tJJl 651 7ZZ Lotiafteic ¥i	fial DO val pvrs njjj skrtf
Izdelava in montaža: plise zaves, žaluzij, rolet, tend, komarnikov
1 - K ^ I
SENČILA OVEN, Pot v resje 1, 1295 Ivančna Gorica GSM: +386 31 679 079, Tel./Fax: +386 1 7878 266 sencilaoven@gmail.com, www.sencila.oven.si
Biološke čistilne naprave - brez elektrike In z elektriko
Sistemi za zbiranje in uporabo deževnice
ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica
www.cistilnenaprave-dezevnica.si

Prva ( konstitutivna) seja novega Občinskega sveta
V sredo, 22. oktobra, je potekala konstitutivna seja novega Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica v mandatnem obdobju 2014-2018, na kateri so po pričakovanju brez zapletov potrdili vseh 21 mandatov občinskih svetnikov in mandat župana Dušana Str-nada. Izvoljeno je bilo tudi že prvo delovno telo Občinskega sveta, Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, katere predsednik je postal Janez Mežan.
Občina Ivančna Gorica še naprej pod vodstvom župana Dušana Strnada
Občanke in občani smo na lokalnih volitvah 5. oktobra 2014 izvolili novega (starega) župana, nove občinske svetnike in člane Svetov krajevnih skupnosti. Na šestih županskih volitvah v zgodovini občine (1994, 1998, 2002, 2006, 2010, 2014) je prepričljivo zmagal dosedanji župan Dušan Strnad (Slovenska demokratska stranka), ki je osvojil rekordnih 81,77 odstotka glasov. Volitev se je udeležilo 43,3 odstotkov volilnih upravičencev.
Novoizvoljeni župan Dušan Strnad se je na volitvah pomeril z dvema protikandidatoma, Jurijem Kosom (Stranka Mira Cerarja), ki je dosegel 12,41 odstotka glasov in Milošem Morettijem (Socialni demokrati), ki je dosegel 5,81 odstotkov glasov. Rekordna zmaga v dosedanji zgodovini Občine Ivančna Gorica je bila očitno odraz Strnadovega dobrega dosedanjega dela na mestu župana. Na nekaterih voliščih je dosegel več kot 90-odstotno podporo, manjšo kot 70-odstotno pa le na dveh voliščih. Strnadov volilni uspeh sodi tudi med uspešnejše na ravni celotne Slovenije, kar mu zagotovo vliva veliko optimizma tudi za delo v prihodnjem štiriletnem mandatu.
Izvolili smo tudi nov Občinski svet
Uspeh župana Strnada je še toliko večji, ker je s kandidati liste Slovenske demokratske stranke (SDS) uspešno kandidiral tudi na volitvah za mesta občinskih svetnikov. Tako je kar 11 od skupno 21 svetniških mest na volitvah pripadlo listi SDS. Izmed njih jih je pet že bilo občinskih svetnikov, (Ignac Kastelic, Janez Mežan, Tomaž Smole, Alojz Šinkovec in Janko Zadel), novinci v svetniških vrstah pa so Franc Koželj, Anja Lekan, Irma Lekan, Bri-gita Primc, Maja Strnad in Tina Zajec.
Druga najuspešnejša stranka na volitvah v Občinski svet je postala Stranka Mira Cerarja (SMC), ki se je v sorazmerno hitrem času sestavila tudi na ravni naše občine in dosegla s petimi svetniki uspešen rezultat. Županski kandidat Jurij Kos, ki je bil v zadnjem mandatu občinski svetnik, kot nosilec neodvisne liste tokrat ni bil ponovno izvoljen, se je pa po neuspehu pred štirimi leti kot kandidatu stranke Zares, tokrat uspelo prebiti med občinske svetnike Alešu Tomažinu. V občinski svet sta se ponovno vrnili tudi Sonja Maravič in Nataša Lukman, obe že z izkušnjami v vrstah Občinskega sveta, kot svetnici Liberalne demokracije Slovenije (LDS). Novinki v občinskem svetu pa sta Kristina Zadel in Biljana Gartner.
Po številu izvoljenih svetnikov sledi Slovenska ljudska stranka (SLS), ki ima tudi v tokratni sestavi dva svetnika. To sta postala predsednik občinskega odbora SLS Cvetko Zupančič in Jože Glavič. Zupančič z bogatimi političnimi izkušnjami je prvič postal občinski svetnik, medtem ko je bil Glavič že član Občinskega sveta v mandatnem obdobju 1994-1998. Zanimivo je še to, da je imel Glavič enako število preferenčnih glasov, kot prvi kandidat v šentviški volilni enoti Jože Anžlovar in je tako o mestu v Občinskem svetu odločal žreb, ki ga je opravila Občinska volilna komisija. Z mesta občinske svetnice pa se po letošnjih volitvah poslavlja Milena Vrhovec, ki je bila članica Občinskega sveta v vseh dosedanjih sestavah Občinskega sveta. Z enim članom bodo v Občinskem svetu sodelovala Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), Socialni demokrati (SD) in Nova Slovenija - Krščanski demokrati (NSi). Tu ni novincev, Milena Vrenčur bo v Občinskem svetu drugič, Milan Jevnikar in Marija Koščak pa spadata med najiz-kušenejše člane Občinskega sveta.
Teritorialno gledano prihajajo občinski svetniki iz naslednjih krajevnih skupnosti: KS Ambrus (Alojz Šinkovec), KS Dob (Jože Glavič, Janez Mežan, Tina Zajec), KS Ivančna Gorica (Irma Lekan, Milena Vrenčur), KS Krka (Franc Koželj, Nataša Lukman), KS Metnaj (0), KS Muljava (Aleš Tomažin), KS Sobrače (0), KS Stična (Marija Koščak, Tomaž Smole), KS Šentvid pri Stični (Sonja Maravič, Brigita Primc), KS Temenica (Ignac Kastelic), KS Višnja Gora (Milan Jevnikar, Maja Strnad, Janko Zadel, Kristina Zadel, Cvetko Zupančič), KS Zagradec (Biljana Gartner, Anja Lekan).
Na lokalnih volitvah 5. oktobra so bili izvoljeni tudi člani Svetov krajevnih skupnosti, izmed katerih bodo v naslednjih tednih na konstitutivnih sejah izvoljeni predsedniki in podpredsedniki Svetov krajevnih skupnosti.
Matej Šteh
Na prvi seji so pravzaprav svetniki in svetnice formalno potrdili tisto, kar smo občani in občanke odločili oziroma izvolili na letošnjih lokalnih volitvah. Sejo je sklical dosedanji župan Dušan Strnad, vodila pa jo je Milena Vrenčur, kot najstarejša članica novoizvoljenega Občinskega sveta. Najprej so navzoči občinski svetniki in svetnice imenovali tričlansko komisijo za potrditev mandatov v sestavi Alojz Šinkovec, Milan Jevnikar in Kristina Zadel. Po poročilu o izidu volitev, ki ga je podala predsednica Občinske volilne komisije Občine Ivančna Gorica Elizabeta Žgajnar, je komisija predlagala potrditev mandatov vsem 21 svetnikom. Sledil je ugotovitveni sklep o izvolitvi Dušana Strnada za novega župana občine Ivančna Gorica in ugotovitveni sklep o prenehanju mandata Str-nadu kot občinskemu svetniku, zaradi nezdružljivosti funkcije svetnika in župana. Novoizvoljeni župan je podal izjavo, da sprejme mandat župana in se odpove mandatu občinskega svetnika, s čimer pa je izpraznjeno mesto lahko zasedel naslednji kandidat na listi Slovenske demokratske stranke Janko Zadel.
Sledil je vrhunec konstitutivne seje, nagovor in slovesna zaobljuba župa-
na Dušana Strnada, ki ji je sledila še slovesna zaobljuba članov Občinskega sveta. Župan Strnad je v nagovoru zahvalil volivcem, ki so se udeležili volitev, še zlasti za podporo, ki mu je bila izražena na volitvah. Kot je dejal, je v Občinski svet izvoljenih 11 žensk in 10 moških, mešanica mladostne energije, znanja in življenjskih izkušenj pa je porok, da bodo člani Občinskega sveta več kot upravičili zaupanje, ki jim je bilo dano na volitvah. Župan Strnad se bo zavzemal za delo v dobro celotne občine, pri čemer računa tudi na sodelovanje Občinskega sveta. Poudaril je enakomeren razvoj celotne občine, izpostavil pa blagovno znamko Prijetno domače, ko jo je pomagala ustvariti tudi novoime-novana evropska poslanka Violeta Bulc, poleg turizma pa za prednostna področja izpostavil še kmetijstvo in gospodarstvo. Kot je še dejal, v naši občini ne bomo samo čakali, da nam kdo pomaga uresničiti cilje, pač pa bomo tudi sami dodali svoj kamen-
ček k izhodu iz krize.
Sestavljeno tudi glavno delovno telo Občinskega sveta
Za nadaljnji nemoteni potek delovanja Občinskega sveta je bilo treba na prvi seji imenovati tudi Komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. Na tajnih volitvah so občinski svetniki izvolili sedem članov, izmed katerih je bil za predsednika imenovan Janez Mežan. Člani komisije so postali Tomaž Smole, Anja Lekan, Jože Glavič, Kristina Zadel, Marija Koščak in Milena Vrenčur. Ob imenovanju komisije je nekoliko presenetilo, da vanjo ni bil imenovan Milan Jevnikar, ki je omenjeni komisiji predsedoval v prejšnjem mandatu. Novoizvoljeni Občinski svet pa bo že na naslednji seji moral zavihati rokave in potrditi imenovanja v vsa delovna telesa Občinskega sveta, še pred koncem leta pa sprejeti tudi proračun za leto 2015.
Matej Šteh
Volitve v Ivančni Gorici spremljal tudi župan Hirschaida
V	času letošnjih lokalnih volitev se je v občini Ivančna Gorica mudil tudi župan pobratene občine Hirschaid, Klaus Homann s soprogo Christine. Homannova sta sicer pripotovala na obisk k številnim prijateljem, ki jih imata v Sloveniji, želela pa sta pričakati tudi volilni izid letošnjih lokalnih volitev.
Nemški župan sicer zelo dobro pozna naše kraje, saj v Slovenijo hodi že več kot deset let. Tokratno priložnost je izkoristil za srečanje s predstavniki Rokometnega kluba SVIŠ Ivančna Gorica, za ogled vrtca v Ivančni Gorici ter Osnovne šole Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Z največjim zanimanjem pa si je ogledal tudi gradbišče v Zagradcu, kjer ga je zanimalo, kako nastajajo poslopja nove osnovne šole, vrtca in športne dvorane. Župan Homann se je v soboto skupaj s soprogo srečal tudi s predstavniki PGD Stična, na Turistični kmetiji Grofija, kjer sta bila nastanjena, pa sta se udeležila vodenega ogleda prazgodovinske naselbine Cvinger na Viru pri Stični, ki ga je pripravilo Turistično društvo Stična.
V	nedeljo, na dan volitev, sta Homannova obiskala župana Dušana Strna-da na njegovem domu v Kriški vasi, zvečer pa skupaj z njim in prijatelji pričakala rezultate županskih volitev v Ivančni Gorici. Župan Homann je izrazil veselje ob ponovni izvolitvi Dušana Strnada za župana občine Ivančna Gorica, saj je, kot je dejal, to
dodatna garancija za dobro sodelovanje med partnerskima občinama tudi v prihodnje. Župan Hirschaida je namreč velik podpornik pobratenja in skupaj z našim županom deli prepričanje, da je tovrstne partnerske odnose treba negovati tudi v prihodnje in delovanje razširiti še na kakšno področje, ki bo obema občinama v veselje in korist. Župan Klaus Homann in njegova so-
proga Christine sta ob tokratnem, sicer zasebnim obiskom, želela predvsem utrditi vezi med pobratenima občinama Ivančna Gorica in Hirschaid, lahko pa po njunih besedah sodeč rečemo, da sta tudi tokrat našo občino zapuščala z novimi idejami o povezovanju med občinama v prihodnje.
Miha Genorio
Kolofon
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 15. novembra.
Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Milena Vrhovec, Franc Fritz Murgelj, Jožefa Železnikar, Irena Brodnjak; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana, Časopis KLASJE izhaja v 6.000 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

Dušan Strnad: »Ivančna Gorica bo v naslednjih desetletjih postala ena najbolj razvitih slovenskih občin.«
Z novim starim županom ivanške občine Dušanom Strnadom smo se pred nastopom novega mandata pogovarjali o njegovi oceni opravljenega dela v minulem mandatu, načrtih in usmeritvah v novem in njegovi viziji ivanške občine.
____IL
Ivančna Gorica bo čez dvajset, trideset let štela dvakrat več prebivalcev kot danes in bo ena najbolj razvitih slovenskih občin. Stopnja brezposelnosti bo med najnižjimi v državi po zaslugi uspešnih podjetnikov in obrtnikov.
Čestitke ob ponovni izvolitvi vam izrekamo tudi v uredništvu časopisa Klasje. Volivci so vam že v prvem krogu zaupali mandat z veliko večino. Lahko na kratko komentirate rezultat in dogodke v predvolilnem času v občini?
Hvala lepa za čestitke. Vesel sem, da sem takoj potem, ko so bili znani rezultati, prejel veliko čestitk. Mnogi ljudje so se veselili z menoj in mi čestitali na različne načine, skupna pa jim je bila želja za dobro delo in sodelovanje tudi v prihodnje. Vsem se še enkrat najlepše zahvaljujem in obljubljam, da bom delal tako kot doslej. V dobro vseh. Zahvaljujem pa se tudi vsem kolegicam in kolegom iz Slovenske demokratske stranke in tudi tistim izven nje, ki so mi pomagali v predvolilnem času in s katerimi smo skupaj pripravili program in kandidatne liste za občinski svet. SDS je dosegla izjemen rezultat tudi na volitvah v občinski svet in bo imela v občinskem svetu 5 svetnic in 6 svetnikov. Volilna kampanja je potekala relativno mirno in pošteno, kar me veseli. Bilo je sicer nekaj odklonov v negativno smer, vendar vse v mejah normale. Menim, da so volilni rezultati pričakovani in omogočajo konstituiranje občinskega sveta in drugih organov občine v najkrajšem času in brez posebnih težav. Vse to je pomembno, saj nam vsako nepotrebno izgubljanje časa lahko samo škodi. Glede na nekatere druge občine smo imeli le tri županske kandidate. Čemu pripisujete to, oz. je možno tudi to, da ste predstavljali preveliko konkurenco morebitnim protikandidatom?
Trije kandidati za župana in šest list kandidatov za občinski svet je res manj kot pred štirimi leti, vendar to nikakor ni nujno slabo. Menim, da so politične razmere v občini stabilne, politične stranke zadovoljivo opravljajo svoje poslanstvo, volivci pa so imeli dovolj možnosti izbire. Na tokratnih volilnih lističih ni bilo niti enega t. i. neodvisnega kandidata ali t. i. neodvisne liste. Politične stranke so temelj in pogoj za demokracijo. Tudi županski kandidati smo bili vsi predlagani s strani političnih strank in vsak od nas je ponudil svoj program. Volivci pa so seveda presojali tudi naše dosedanje delo in rezultate. Sam sem v občinski politiki prisoten od ustanovitve občine dalje, sodeloval sem v različnih
projektih in pri številnih prireditvah. Spoznal sem veliko ljudi, njihove probleme in pričakovanja. Protikandidata se s tem nista mogla pohvaliti. Očitno ni dovolj pojaviti se mesec dni pred volitvami, malo pokritizirati in obljubiti tisto, kar ljudje radi slišijo. Zakaj menite, da so ljudje volili vas in vašo vizijo razvoja ivanške občine? Podpora, ki so mi jo volivci izrekli, je ena najvišjih v državi in mi res veliko pomeni. Pomeni potrditev mojega dosedanjega dela in seveda tudi dela vseh, s katerimi sem sodeloval. Posebej bi izpostavil tudi sodelavke in sodelavce v občinski upravi z direktorico Ireno Lavrih na čelu in seveda podžupana Tomaža Smoleta. Bili so mi v res veliko pomoč. Tudi naš občinski svet je bil med najbolj »pridnimi«, saj je opravil kar 34 rednih in nekaj kore-spondenčnih sej. Kot župan sem dal vsem svetnikom priložnost sodelovati v dobro občine. Večino odločitev smo sprejemali soglasno ali pa vsaj z veliko večino.
Ocenjujem, da smo v minulih štirih letih napravili precejšnje korake v smeri približevanja občine občanom in v njeno delo vključili vse, ki so želeli delati v njeno dobro. Dobro smo sodelovali tako s krajevnimi skupnostmi, društvi in zvezami društev, župnijami in drugimi organizacijami civilne družbe kot tudi z občinskimi in državnimi zavodi in ustanovami. Veseli pa me tudi intenzivno vključevanje obrtnikov, podjetnikov in kmetov v okolje v katerem delajo in mnogi tudi živijo. Volilni program, ki sem ga ponudil volivkam in volivcem leta 2010, smo v celoti izpolnili. Ne samo to, v minulih letih smo naredili mnogo več od obljubljenega.
V vašem prejšnjem mandatu so rezultati vašega dela precej otipljivi in množični. Na katere projekte ste še
posebej ponosni?
Eden izmed največjih dosežkov prejšnjega mandata je gotovo sprejem Občinskega prostorskega načrta, ki je podlaga za nadaljnji razvoj občine. Spadamo med tretjino slovenskih občin, ki jim je to uspelo. Sprejeti smo bili v svetovno in evropsko mrežo starosti prijaznih občin, dosegli tretje mesto na natečaju Čebelam prijazna občina, revija Zlati kamen pa nam je podelila priznanje za četrto mesto za najbolje vodeno in razvojno prodorno slovensko občino v minulem mandatu. Vse to so dosežki, na katere smo upravičeno ponosni in ki nas zavezujejo tudi v prihodnje. Čeprav osebno razumem vlogo občine tudi v smeri zagotavljanja ugodnih pogojev za čim boljše družabno življenje občanov, je seveda tudi gradnja infrastrukture ena izmed osnovnih nalog občine. Tega je bilo res veliko, naštel bom samo nekatere večje projekte, ki smo jih dokončali ali začeli v tem mandatu. Šola in vrtec na Krki, prizidek vrtca v Višnji Gori, energetske sanacije šol in vrtcev, modernizacija in gradnja številnih cest in mostov, poslovilni objekti v Šentvidu, Ivančni Gorici in na Muljavi, dve javni otroški igrišči in igrišče za zunanji fitnes, kanalizacija na Muljavi, v Šentvidu, Viru pri Stični, povezovalni vodi od Vira pri Stični in od Višnje Gore proti Ivančni Gorici, nadgradnja čistilne naprave v Ivančni Gorici, vodovodi Korinj, Trno-vica, Podsmreka, kotlovnica na daljinsko ogrevanje in sončne elektrarne na strehah javnih objektov, prenova celotne javne razsvetljave v občini, avtobusna postajališča _ Verjetno pa je še kakšen projekt, ki vam ga v prejšnjem mandatu ni uspelo dokončati?
V	Zagradcu gradimo devetletno podružnično šolo, vrtec in športno dvorano. To je trenutno največja tovrstna investicija na Dolenjskem in bo pomenila pomemben korak k še hitrejšemu razvoju tega dela naše občine. Če bo šlo vse po načrtih, bodo prvi učenci prestopili šolski prag že z začetkom drugega polletja tega šolskega leta, vsi pa z naslednjim šolskim letom. Izgraditev obvoznice okoli Ivančne Gorice z nadvozom pri Malem Hudem je projekt, ki je nujno potreben za prometno razbremenitev Ivančne Gorice in za dostop do industrijske cone. Z sprejemom OPN smo omogočili pogoje, vendar država nima denarja za izgradnjo.
Kakšne bodo vaše usmeritve in prioritete v novem mandatu?
V	tako razgibani občini kot je Ivančna Gorica je nemogoče imeti samo en cilj ali usmeritev. Z nekaj beseda-
mi pa to vseeno lahko opišem kot »enakomeren razvoj vseh delov naše prečudovite občine«. Zavedam se, da bo uresničitev vseh ciljev od marsičesa, volja je velika, upam pa, da bo tudi stanje v državi tako, da nam bo uspelo.
Smo ena izmed redkih občin, če ne edina, ki se lahko ponaša z lastno blagovno znamko »Prijetno domače«. Z enotno blagovno znamko in zelo všečnim logotipom želimo spodbuditi razvoj turizma, kmetijstva in tudi gospodarstva v občini. Še posebej na turističnem področju imamo velike razvojne možnosti, s povečanim številom gostov pa se bodo seveda ponudile velike priložnosti tudi kmetom, obrtnikom, gostincem _ Zavedam se, da brez dobro delujočega gospodarstva in delovnih mest ne bo mogoče doseči zastavljenih ciljev, zato bomo skušali čim prej sprejeti vse potrebno za odprtje nove večje industrijske cone, ki bo omogočila številna delovna mesta. Posvetili pa se bomo tudi mladim podjetnikom in možnostim socialnega podjetništva. Seveda bomo še naprej gradili potrebno infrastrukturo in omogočali kolikor toliko dostojne pogoje za delo društev. V naši občini ljudje še vedno veliko stvari naredijo brezplačno in to se pozna na urejenosti okolja in seveda tudi na uspešnosti občine kot celote. Kateri problemi v občini vam predstavljajo največji izziv? Že zgoraj omenjena izgradnja obvoznice in nadvoza čez železniško progo pri Malem Hudem z nadaljevanjem mimo podjetja Akrapovič proti Stični, pridobitev naziva Mladim prijazna občina, prizidek k zdravstvenemu domu z novo lekarno v Ivančni Gorici, izgradnja prenočitvenih, gostinskih ter turističnih zmogljivosti ob krožni
poti Prijetno domače, logistični center za lesno biomaso, prenova stare šole v Višnji Gori v medgeneracijski center _ Vse to bo seveda potrebno plačati, zato je morda še največji izziv čim bolj uspešno pridobivanje nepovratnih sredstev iz evropskih skladov. Zdaj so pogoji še bolj zahtevni, zato se bo treba pošteno potruditi. Kakšna je vaša vizija naše občine recimo čez dvajset ali trideset let? Občina Ivančna Gorica bo takrat štela dvakrat več prebivalcev kot danes in bo ena najbolj razvitih slovenskih občin. Stopnja brezposelnosti bo med najnižjimi v državi po zaslugi uspešnih podjetnikov in obrtnikov in uspešnega sodelovanja s pobrateno občino Hirschaid. Ker bodo naselja, narava in okolje nasploh čisti in ohranjeni, naravna, kulturna in zgodovinska dediščina pa bogata in urejena, bo turizem eden izmed glavnih virov prihodkov. Lokalna samooskrba s hrano bo pokrivala več kot polovico potreb po hrani, lesna biomasa, toplotne črpalke in sončna energija pa bodo skoraj v celoti nadomestili kurilno olje in plin kot vir ogrevanja naših domov in tudi kot pogonsko gorivo za stroje in avtomobile. Srednja šola Josipa Jurčiča bo praznovala 90-letnico delovanja kot ena izmed najbolj priznanih slovenskih srednjih šol, vsi otroci pa bodo dobili prostor v vrtcih in lepo urejenih osnovnih šolah. Starejši pa bomo uživali sadove svojega dela v enem izmed štirih modernih medgeneracij-skih centrov z bogatimi programi in z različnimi dejavnostmi.
Hvala za čas, ki ste nam ga namenili in Vam želimo nadaljnje uspešno delovanje, ki bo v veselje vseh občank in občanov.
Franc Fritz Murgelj
V Zagradcu trenutno poteka ena največjih občinskih investicij na Dolenjskem

Kratke občinske
Občina Ivančna Gorica uspešna na 8. javnem pozivu za nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj
Občina Ivančna Gorica je v septembru prejela sklep Ministrstva za gospodarski razvojin tehnologijo o dodelitvi nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj- razvojne prioritete »Razvoj regij« v višini 594.565,92 € za sofinanciranje izgradnje vrtca v Zagrad-cu. Pogoji za kandidiranje na razpisu so bili zelo zahtevni, saj je bil zadnji v tej finančni perspektivi in je treba projekte zaključiti do 30. 9. 2015. Pridobljena sredstva bodo občini omogočila lažji zaključek projekta izgradnje šole, vrtca in športne dvorane v Zagradcu. Dela sicer potekajo z manjšimi odstopanji glede na zastavljene roke.
V Valični vasi se gradi vodo-hran z napajalnim cevovodom
Po podpisu pogodbe o izgradnji vo-dohrana v Valični vasi so se jeseni začela gradbena dela, ki jih izvaja izbrani ponudnik z javnega razpisa, podjetje Rekon d. o. o. Trenutno se izvajajo betonska dela, rok za izvedbo del pa je konec novembra. Gre za izgradnjo vodohrana v velikosti 99 m3 z napajalnim cevovodom v dolžini cca 300 metrov, izvedbo dostopne ceste ter vgradnjo strojnih in elek-tro instalacij. Po trasi cevovoda je že napeljana tudi elektrika, za samo funkcioniranje vodohrana, s čimer se bodo tudi zmanjšali izpadi vodooskr-be in zagotovila enakomerna tlačna
dobava vode za krajane Valične vasi in vse krajane, ki se oskrbujejo z vodo iz tega sistema. Vrednost izgradnje znaša 116.628,48 EUR + DDV.
Tudi v naslednjem mandatu se obetajo energetski projekti
Župan Dušan Strnad se je ob koncu mandata srečal z energetskim ma-nagerjem dr. Simonom Muhičem in predstavniki podjetja Eltec Petrola. Pogovor je tekel o ključnih energetskih projektih minulega mandatnega obdobja: sončna elektrarna na strehi OŠ Stična, ki je največja na strehi javnih zgradb v državi, prenova javne razsvetljave, ki je bila ena izmed prvih v državi, kotlovnica na lesno biomaso, ki je postala primer dobre prakse in Energetske sanacije javnih objektov.
Vsi projekti so bili sofi'nancirani preko različnih razpisov in poleg izboljšanja vplivov na okolje, omogočajo tudi prihranke pri rabi energije ter s tem manjše stroške. Pomemben pa je tudi prehod na obnovljive vire energije, še posebejlokalne (biomasa). Prav tako je pomemben tudi socialni vidik.
Srečanja se je udeležil tudi Jože Vahčič, Zoja d. o. o., ki je ob tej priložnosti doniral solarno svetilko za osvetlitev območij, kjer še ni javne razsvetljave, da se zagotovi večja varnost v prometu.
Direktor Beograjskih elektrarn na obisku v Ivančni Gorici
25. septembra je minilo leto dni, odkar sta Občina Ivančna Gorica in družba Petrol odprla kotlovnico na lesno biomaso v šolskem centru Ivančna Gorica, s katero je zagotovljeno ogrevanje za vrtec, osnovno in srednjo šolo. Ob tej priložnosti se je v Ivančni Gorici mudil direktor Beograjskih elektrarn Goran Aleksič, ki si je skupajs predstavniki Eltec Petrola prišel ogledat primer dobre prakse. Aleksič si je v sklopu obiska na »Ljubljana forumu« želel še ogledati primer dobre prakse ogrevanja na biomaso, zanimal se je tudi za potek javno-zasebnega partnerstva.
Kot je dejal Aleksič, prihaja iz enega največjih energetskih podjetij v tem delu Evrope. Podjetje, ki šteje več kot dva tisoč zaposlenih, se ukvarja še s proizvodnjo in distribucijo toplotne energije in tople sanitarne vode, transformacijo električne energije, izgradnjo in vzdrževanje toplotnih in plinskih postaj ter distribucijo naravnega plina. Letna povprečna poraba znaša 350 milijonov kubičnih metrov plina, letno pa proizvajajo 3.500.704 MWh toplotne energije. Ob ogledu kotlovnice na biomaso in Osnovne šole Stična je župan izrazil zadovoljstvo, da je Aleksič, ki vodi neprimerno večje projekte, prišel pogledat primer dobre prakse ravno v Ivančno Gorico.
»Bazne postaje ob železnici pomenijo napredek in so varne«
V ponedeljek, 29. septembra, je v sejni sobi Občine Ivančna Gorica potekala predstavitev projekta »Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju«. Namen predstavitve je bil dati širši javnosti verodostojne podatke s strani strokovnjakov o projektu in morebitnih vplivih baznih postaj, ki se gradijo vzdolž železniških prog.
Predstavnik Ministrstva za infrastrukturo Peter Dolenc, ki je vodja projekta, je povedal, da gre za nadgradnjo transportnih sistemov, saj so naši koridorji del vseevropskega železniškega sistema. Brez uvedbe tega sistema bomo ostali osamljen otok v Evropi. Gre za telekomunikacijski radijski brezžični sistem, zato bodo povsod ob železniški progi na razdalji 3 do 9 km postavljeni oddajniki. Projekt je vreden 120 mio EUR, od tega je zagotovljenih 85 mio EUR nepovratnih evropskih sredstev.
Predstavnik Slovenskih železnic Bojan Vučko iz Službe za načrtovanje in tehnologije je povedal, da je projekt pomemben tudi za izboljšanje varnosti na železniških progah, ker omogoča govorno komunikacijo med strojevodjo in operaterjem, poleg tega pa tudi upravljanje in vodenje lokomotiv z enega mesta in tudi intervencijsko ustavljanje več lokomotiv na določenem območju. Skrajšal se bo tudi čas čakanja pred zaporami na železniških prehodih in čas vožnje. Tehnologijo je predstavil dr. Blaž Va-lič iz Inštituta za neionizirna sevanja (INIS) in znanstveno podkrepil varnost delovanja baznih postaj za ljudi. Ob strokovni razlagi je svoj prispevek zaključil z izjavo: »Vpliv baznih postaj je bistveno (tisočkrat) manjši od vpliva mobilnih telefonov, ki jih vsakodnevno uporabljamo«. Predstavitve se je poleg župana, predstavnikov občinske uprave in prejomenjenih strokovnjakov udeležil zgoljen občan. Predstavnikov Neodvisne liste Jureta Kosa in Neodvisne liste Optimist na predstavitev ni bilo, kljub temu, da so na to temo hoteli sklic izredne seje, za katero pa ni bilo izpolnjenih več pogojev.
Izjemen odziv na tečaju »Družinska oskrba starejšega svojca«
Na povabilo Občine Ivančna Gorica k sodelovanju na tečaju »Družinska oskrba starejšega svojca«, ki ga bo izvajal Inštitut Antona Trstenjaka, se je prijavilo kar 43 občanov. V ok-
tobru je s tečajem v prostorih vrtca Polžek v Višnji Gori že začela prva skupina. Tečaj je sestavljen iz desetih srečanj, posamezno srečanje pa traja dve uri in pol. Na prvem srečanju je udeležence nagovoril tudi podžupan Tomaž Smole. Najprej je izrazil zadovoljstvo, da se je na pobudo občine, odzvalo toliko občank in tudi nekaj občanov. To pomeni, da sta medge-neracijsko sodelovanje in želja, da se naše onemogle ali bolne družinske člane ter druge ljudi čim dlje neguje doma, še kako živa v naši občini. Z zbranimi je podelil tudi svojo lastno izkušnjo z nego bolne osebe in dejal, da bodo udeleženke in udeleženec tečaja gotovo navdušeni nad pridobljenim znanjem, osvojitvijo praktičnih veščin, prav tako tudi z medsebojno izmenjavo izkušenj ter oporo pri napornem in plemenitem delu. Udeleženci tečaja so prejeli tudi priročnik Družinska oskrba starejšega svojca.
Kakovostna starost - Občina Ivančna Gorica v strokovno--znanstveni publikaciji
1. oktobra, ob mednarodnem dnevu starejših, ki je potekal letos pod geslom »Nikogar ne smemo spregledati - zavzemimo se za družbo vseh«, je občino Ivančna Gorica obiskal dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka. Skupaj z županom Dušanom Strandom in podžupanom Tomažem Smoletom se je srečal s člani Sveta za starosti prijazno občino in jim ob koncu mandatnega obdobja izročil najnovejšo številko strokovne publikacije Kakovostna starost. V njej so tudi trije prispevki posvečeni občini Ivančna Gorica. Dr. Ramovš je podrobno in znanstveno predstavil raziskavo, ki je bila izvedena pri nas in pohvalil anketarje, za katere je tudi prinesel po en izvod v zahvalo. Izrazil je tudi veselje nad povezanostjo ter solidarnostjo ljudi v naši občini in zaželel, da bi tako ostalo v prihodnje. Drugi članek je namenjen arhitekturnim rešitvam Medgeneracijskih središč, za katere so bile narejeni idejni projekti. Tretji pa je poljudnoznanstveni in osvetljuje nekatere druge vidike.
O rezultatih občine Ivančna Gorica v Srcu Slovenije
Osnovno sporočilo srečanja na Pristavi nad Stično, ki sta ga pripravila Razvojni center Srca Slovenije in Občina Ivančna Gorica je bilo »Skupaj smo načrtovali, skupaj smo uresničevali, skupaj slavimo«. Namen srečanja je bil pregled aktivnosti in dosežkov sodelovanja naše občine v Srcu Slovenije ob koncu mandata 2010-2014.
Srečanje, ki so se ga udeležili nekateri udeleženci pri projektih, delavnicah in drugih aktivnostih v okviru Srca Slovenije je potekalo na Pristavi nad Stično, na Izletniškem turizmu Okorn, kar pa ni bil slučaj. Navzoče je v uvodu nagovoril župan Dušan Str-nad, ki je izrazil zadovoljstvo nad iztekajočim obdobjem, podžupan Tomaž Smole pa je predstavil nekaj konkretnih dosežkov. Občina Ivančna Gorica je namreč v mandatu 2010-2014 dosegla in presegla zastavljene cilje v Lokalnem razvojnem programu s poudarkom na ključnih štirih ciljih:
1.	Ivančna Gorica je po metodologiji določeni z Uredbo o metodologiji za določitev razvitosti občin in izračunu pristojnega Ministrstva za finance za leto 2013 in 2014 uvrščena na 23-29 mesto skupajz Izolo, Celjem, Koprom, Naklim, Novo Gorico ...
2.	Ivančna Gorica je izboljšala kazalce
za merjenje socialnega kapitala, kar jo je uvrstilo na visoko 4. mesto, med 211 slovenskimi občinami, po metodologiji Zlati kamen, kot razvojno prodorno in uspešno vodeno občino.
3.	V mandatu 2010-2014 je Občina Ivančna Gorica s sklepi pristojnih organov pridobila 5.700.071,94 EUR nepovratnih sredstev.
4.	Občina Ivančna Gorica je 27. avgusta 2013 na seji občinskega sveta sprejela Občinski prostorski načrt. Ob tej priložnosti sta direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije Aleksandra Gradišek in Mojca Štepic izpostavili naslednje podatke:
• Na območju Srca Slovenije je bilo v obdobju 2011-2013 izvedenih 175 izobraževanj / usposabljanj /delavnic, ki se jih je udeležilo 7.120 ljudi, tudi iz udeležencev iz Ivančne Gorice, ter tako okrepilo znanja in kompetence. Samo
v letu 2013 se je prav v občini Ivančna Gorica odvilo preko 20 različnih izobraževanj.
•	8 rokodelcev iz občine Ivančne Gorice je vključenih v Mrežo rokodelcev Srca Slovenije.
•	Skozi občino Ivančno Gorico pelje 11 od 32 kolesarskih poti, na katerih je zabeleženih 25 namigov za ogled v občini.
•	Na karavaning poteh je vključenih 9 točk iz občine Ivančna Gorica.
Župan Dušan Strnad in direktorica Aleksandra Gradišek sta ob tej priložnosti Izletniškemu turizmu Okorn podelila zahvalo za odlično sodelovanje, saj so se vključevali v projekt lokalne samooskrbe in so stalno prisotni na tržnici, vključili so se v avtodomarsko mrežo in vzpostavili postajališče, aktivno so se vključevali
v turistične in podjetniške delavnice ter izobraževanja, vključeni pa so tudi v Krožno pot Prijetno domače, kot osrednji vseobčinski turistični projekt. V spodbudo pa sta Mateja Okorn in Borut Žaren prejela tudi
priznanje za zagon t. i. Turistične vasi Pristava, ki so si jo navzoči v prelepem vremenu z veseljem tudi ogledali.
Gašper Stopar

Rezultati volitev župana po voliščih, dne 5. oktobra 2014:
	DUŠAN STRNAD		JURIJ KOS		MILOŠ MORETTI	
Volišče	Št. glasov	% glasov	Št. glasov	% glasov	Št. glasov	% glasov
KULTURNI DOM IVANČNA GORICA I.	500	75.30	109	16.42	55	8.28
KULTURNI DOM IVANČNA GORICA II	159	73.61	48	22.22	9	4.17
DOM KRAJANOV METNAJ I.	65	60.19	14	12.96	29	26.85
DOM KRAJANOV METNAJ II.	45	75.00	7	11.67	8	13.33
DOM KRAJANOV METNAJ III.	29	93.55	2	6.45	0	0.00
KULTURNI DOM MULJAVA	306	83.84	42	11.51	17	4.66
GASILSKI DOM STIČNA I.	286	68.75	80	19.23	50	12.02
GASILSKI DOM STIČNA II.	68	81.93	12	14.46	3	3.61
MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA	319	78.00	78	19.07	12	2.93
GD VRH PRI VIŠNJI GORI	146	93.59	6	3.85	4	2.56
GASILSKI DOM VIŠNJA GORA	186	92.54	6	2.99	9	4.48
GASILSKI DOM KRIŠKA VAS	152	76.38	36	18.09	11	5.53
GASILSKI DOM DOB I.	89	86.41	8	7.77	6	5.83
GASILSKI DOM HRASTOV DOL	78	92.86	4	4.76	2	2.38
GASILSKI DOM DOB II., DOB 8	79	90.80	7	8.05	1	1.15
GASILSKI DOM SOBRAČE	61	95.31	1	1.56	2	3.13
KUL. DOM ŠENTVID PRI ST. I.	220	77.19	49	17.19	16	5.61
KUL. DOM ŠENTVID PRI ST. II.	170	90.43	11	5.85	7	3.72
KUL. DOM ŠENTVID PRI ST. III.	50	76.92	10	15.38	5	7.69
KUL. DOM ŠENTVID PRI ST. IV.	130	74.29	34	19.43	11	6.29
DOM KRAJANOV TEMENICA I.	116	85.93	8	5.93	11	8.15
DOM KRAJANOV TEMENICA II.	113	91.13	5	4.03	6	4.84
KULTURNI DOM AMBRUS	317	95.77	9	2.72	5	1.51
KULTURNI DOM KRKA I.	191	77.96	40	16.33	14	5.71
KULTURNI DOM KRKA II.	107	87.70	10	8.20	5	4.10
KULTURNI DOM KRKA III.	44	83.02	8	15.09	1	1.89
KULTURNI DOM ZAGRADEC I.	68	87.18	8	10.26	2	2.56
KULTURNI DOM ZAGRADEC II.	121	93.08	4	3.08	5	3.85
GASILSKI DOM ZAGRADEC	183	92.89	9	4.57	5	2.54
PREDČASNO GLASOVANJE	68	78.16	13	14.94	6	6.90
GLASOVANJE PO POŠTI	7	77.78	1	11.11	1	11.11
		81.77	679	12.41	318	5.81
						
i rezultat udeležbe
Skupno število volilcev z območja občine: Skupaj glasovalo po imeniku: Skupaj glasovalo s potrdili: Skupaj glasovalo: Procent udeležbe v občini:
Udeležba po voliščih
12876 5575 0
5575 43.3 %
Ime volišča	Št. vol. po VI	Glasovalo po VI	Glasovanje s potrdilom	Skupaj glasovalo	Odstotek udeležbe
KULTURNI DOM IVANČNA GORICA I.	1726	679		679	39.34
KULTURNI DOM IVANČNA GORICA II.	630	219		219	34.76
DOM KRAJANOV METNAJ I.	230	109		109	47.39
DOM KRAJANOV METNAJ II.	127	60		60	47.24
DOM KRAJANOV METNAJ III.	50	31		31	62.00
KULTURNI DOM MULJAVA	742	372		372	50.13
GASILSKI DOM STIČNA I.	1057	427		427	40.40
GASILSKI DOM STIČNA II.	173	87		87	50.29
MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA	961	414		414	43.08
GASILSKI DOM VRH PRI VIŠNJI GORI	273	157		157	57.51
GASILSKI DOM VIŠNJA GORA	501	208		208	41.52
GASILSKI DOM KRIŠKA VAS	363	205		205	56.47
GASILSKI DOM DOB I.	286	105		105	36.71
GASILSKI DOM HRASTOV DOL	165	84		84	50.91
GASILSKI DOM DOB II.	204	88		88	43.14
GASILSKI DOM SOBRAČE	143	64		64	44.76
KULT. DOM ŠENTVID PRI STIČNI I.	839	291		291	34.68
KULT. DOM ŠENTVID PRI STIČNI II.	483	193		193	39.96
KULT. DOM ŠENTVID PRI STIČNI III.	217	66		66	30.41
KULT. DOM ŠENTVID PRI STIČNI IV.	471	177		177	37.58
DOM KRAJANOV TEMENICA I.	268	137		137	51.12
DOM KRAJANOV TEMENICA II.	326	126		126	38.65
KULTURNI DOM AMBRUS	611	338		338	55.32
KULTURNI DOM KRKA I.	567	252		252	44.44
KULTURNI DOM KRKA II.	375	124		124	33.07
KULTURNI DOM KRKA III.	101	55		55	54.46
KULTURNI DOM ZAGRADEC I.	212	78		78	36.79
KULTURNI DOM ZAGRADEC II.	342	132		132	38.60
GASILSKI DOM ZAGRADEC	433	198		198	45.73
Predčasno glasovanje	0	88		88	0.00
Glasovanje po pošti	0	11		11	0.0C
Seznam izvoljenih kandidatov v občinski svet
VOLILNA ENOTA 01
Skupno število mandatov: 10
Lista: 1 - SMC - STRANKA MIRA CERARJA
Skupno št. glasov:723 % glasov: 24.39% Št. izvoljenih:2
Zap.št.	Kandidat	Izv./žreb.
1	Aleš Tomažin	Izvoljen
2	Kristina Zadel	Izvoljen
Lista: 2 - NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI		
Skupno št. glasov:253	% glasov: 8.54% Št. izvoljenih:1	
Zap.št.	Kandidat	Izv./žreb.
1	Milan Jevnikar	Izvoljen
Lista: 3 - SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA		
Skupno št. glasov:1254	% glasov: 42.31% Št. izvoljenih:4	
Zap.št.	Kandidat	Izv./žreb.
1	Dušan Strnad	Izvoljen
2	Irma Lekan	Izvoljen
3	Tomaž Smole	Izvoljen
4	Maja Strnad	Izvoljen
Lista: 4 - SD - SOCIALNI DEMOKRATI		
Skupno št. glasov:242	% glasov: 8.16% Št. izvoljenih:1	
Zap.št.	Kandidat	Izv./žreb.
1	Marija Koščak	Izvoljen
Lista: 5 - SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA		
Skupno št. glasov:264	% glasov: 8.91% Št. izvoljenih:1	
Zap.št.	Kandidat	Izv./žreb.
1	Cvetko Zupančič	Izvoljen
Lista: 6 - DESUS - DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPO-		
KOJENCEV SLOVENIJE		
Skupno št. glasov:228	% glasov: 7.69% Št. izvoljenih:1	
Zap.št.	Kandidat	Izv./žreb.
1	Milena Vrenčur	Izvoljen
VOLILNA ENOTA 02
Skupno število mandatov: 6
Lista: 1 - SMC - STRANKA MIRA CERARJA
Skupno št. glasov:221 % glasov: 16.00% Št. izvoljenih:1
Zap.št.	Kandidat	Izv./žreb.
1	Sonja Maravič	Izvoljen
Lista: 3 - SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Skupno št. glasov:682 % glasov: 49.38% Št. izvoljenih:4		
Zap.št.	Kandidat	Izv./žreb.
1	Janez Mežan	Izvoljen
2	Brigita Primc	Izvoljen
3	Ignac Kastelic	Izvoljen
4	Tina Zajec	Izvoljen
Lista: 5 - SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Skupno št. glasov:163 % glasov: 11.80% Št. izvoljenih:1		
Zap.št.	Kandidat	Izv./žreb.
1	Jože Glavič	Žrebanje
VOLILNA ENOTA 03
Skupno število mandatov: 5
Lista: 1 - SMC - STRANKA MIRA CERARJA
Skupno št. glasov:206 % glasov: 16.95% Št. izvoljenih:2
Zap.št.	Kandidat	Izv./žreb.
1	Nataša Lukman	Izvoljen
3	Biljana Gartner	Izvoljen
Lista: 3 - SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Skupno št. glasov:715 % glasov: 58.85% Št. izvoljenih:3		
Zap.št.	Kandidat	Izv./žreb.
3	Franc Koželj	Izvoljen
1	Alojzij Šinkovec	Izvoljen
2	Anja Lekan	Izvoljen

vstveno preventivo in izboljševanje zdravje v prihodnje: kjer ljudje doživljajo težave, so jih pripravljeni reševati. Zato so naslednji podatki zelo dragoceni za našo občino in občane. O svojem zdravju v celoti je dve tretjini (67 %) anketirancev reklo, da so brez težav, dobra četrtina (27 %) ima zmerne težave, 5 % pa hude težave -take, da jih bolezen zelo ovira v vsakdanjem življenju. Ker raziskava reprezentativno predstavlja vseh 12.516 prebivalcev občine, ki so bili v času anketiranja stari 18 let in več, lahko iz vsakega podatka izračunamo, koliko ljudi je za temi odstotki. Nad 600 odraslih občanov se torej čuti zelo bolne, skoraj 3400 čuti zmerne zdravstvene težave na različnih organih. Poglejmo od bliže tri področja, ki so v vrhu težav, obenem pa med najbolj pomembnimi za kakovostno staranje: zdravje srca, gibanje in spanje. Več težav kot na teh treh področjih doživljajo samo še pri vidu in zobeh, toda redno popravljanje zob in skrb za prava očala, je danes redno življenjska naloga večine ljudi skorajda skozi vse življenje.
Zdravje srca in urejen krvni tlak
S srcem, ožiljem ali krvnim tlakom ima hude težave 5 % polnoletnih občanov Ivančne Gorice, zmerne 22 %, brez težav se jih počuti dve tretjini (66 %). Prav zaradi težav s srcem ali krvnim tlakom jih daleč največ jemlje zdravila - kar 12 %; na nobenem od
zgoraj naštetih področij zdravja jih ne jemlje zdravila več kot 2 %. Bolezni srca, ožilja in krvni tlak so najpogostejši vzrok smrti, v Sloveniji jih zaradi tega umre blizu 40 %. Današnja spoznanja so jasna, da lahko bolezni srca, ožilja in krvni tlak v veliki meri preprečujemo z zdravim načinom življenja: z gibanjem, zdravo prehrano, obvladovanjem stresa in notranje napetosti ter z vzdrževanjem primerne telesne teže. Ob srčnih napadih pa je odločilno hitro reševanje življenja. Pri tem je sodobno zdravstvo naredilo izreden napredek. Takojšnji klic na pomoč, pravočasna uporaba defibrilatorja in splošno razširjeno znanje, kako ukrepati pri kapi, reši veliko življenj. Občina Ivančna Gorica hoče pri tem biti v koraku s časom. Mednarodni projekt I-help je namenjen prav temu; naši gasilci so s svojim utečenim prostovoljskim humanizmom pripravljeni sodelovati z zdravstvom tudi na tem področju.
Težave pri gibanju
Pri gibanju doživlja hude težave kar 8 % odraslih občanov - to je 1000 ljudi, zmerne pa 16 %. Kar četrtina odraslih občanov se torej giblje težje ali zelo težko, to je 3000 oseb. Kako si starejši ljudje želijo, da bi ostali gibljivi! Sposobnost, da se človek brez težav giblje, je glavni pogoj samostojnosti. Danes so zanesljiva tudi spoznanja o tem, da je gibljivost v starosti v dobršnem delu odvisna od zdravega
življenja skozi vse življenje. Glavni vzroki za težave z gibanjem so premalo gibanja, nezdravo gibanje, slaba drža telesa, prevelika telesna teža, padci in nesreče. Za vse to pa poznamo učinkovite preventivne programe.
Težave s spanjem
Hude težave s spanjem je navedlo 5 % polnoletnih občanov, zmerne 18 %. Vsak četrti torej spi slabo. Spanec pa je boljši kot žganec, pravi slovenski pregovor. Če človek slabo spi, težje dela in je pri delu manj učinkovit, peša mu spomin, trpijo živci, da je razdražljiv, nezbran, siten in težav-nejši v sožitju z drugimi. Precejšnje število jih je napisalo, da jemljejo zdravila za spanje. Uspavala pa je smiselno jemati le redko in ko je
Staranje in sožitje v Občini Ivančna Gorica (II. del)
Zdravje občanov
Kako ocenjujejo odrasli prebivalci Občine Ivančna Gorica svoje zdravje? Raziskava Zdravo staranje in kakovostno sožitje - stališča, potrebe in zmožnosti odraslih prebivalcev občine Ivančna Gorica daje odgovor. Pogledali bomo težave s srcem, z gibanjem in s spanjem. In zastavili odločilno vprašanje: Kajlahko kot starosti prijazna občina naredimo za zdravo staranje na teh treh ključnih področjih?
V	raziskavi so polnoletni prebivalci naše občine povedali, kako ocenjujejo svoje zdravje na naslednjih področjih: srce, ožilje in krvni tlak, zobe, prebava, presnova (npr. sladkorna), dihala, sečila, gibala, koža, vid, sluh, ravnotežje, spomin, spanje, duševno zdravje, možgani in živčevje, telesna teža, ženske tudi zdravje dojk in rodil ter moški prostate, na koncu pa vsi o svojem zdravju v celoti. Za vsakega od teh organov so povedali, ali ne čutijo nikakršnih težav, doživljajo zmerne ali hude težave, pa tudi, če jemljejo zdravila.
Seveda so to njihove osebne ocene. Natančen zdravniški pregled bi morda pokazal kakšno bolezen, ki se je ne zavedajo ali vedo zanjo pa jim ne dela težav, ali obratno: izvidi bi pokazali zdrav organ, človek pa doživlja težave. Svetovne izkušnje pri krepitvi zdravja v skupnosti kažejo, da so osebne ocene, ki jih dobimo s takim raziskovalnim vprašanjem, ena najboljših usmeritev za uspešno zdra-
Tradicionalno srečanje upokojencev občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje je letos gostila Ivančna Gorica_
V	soboto, 27. septembra, je v športni dvorani Osnovne šole Stična potekalo že tradicionalno srečanje upokojencev in drugih starejših z območja treh sosednjih občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. Srečanje organizira Koordinacija društev Dolenjske, v katero je vključenih sedem društev upokojencev, od tega tudi vsa štiri upokojenska društva iz naše občine.
Kot je že v navadi je več kot 400 prisotnih z dobrodošlico nagovorila predsednica Koordinacije društev upokojencev treh občin Malči Žitnik, ki se je še posebej zahvalila županom in donatorjem, ki vsakoletno pripomorejo pri pokroviteljstvu srečanja starejših. Letos je ponovno pokroviteljstvo prevzela ivanška občina. Srečanja so se udeležili tudi številni gostje, župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič, predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana in predsednik Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev Marjan Sedmak, podpredsednica Mestne zveze društev upokojencev Anka Tominšek in direktorica Doma starejših občanov Grosuplje ga. mag. Marta Gašparovič.
V	nagovoru je župan Strnad izrazil navdušenje nad tem, da se je srečanja udeležilo tako veliko število starejših občanov. Spregovoril je tudi o nazivu Starosti prijazna občina, s katerim se že nekaj let ponaša Občina Ivančna Gorica. Poudaril je pomen Sveta za starosti prijazno občino, ki deluje v občini Ivančna Gorica kot
res nujno. Organizem se nanje kaj hitro navadi, da jih mora človek jemati čedalje več, da je kaj učinka na spanje; med slabimi stranskimi učinki pa je zasvojenost s to vrsto zdravil. Zato je daleč najboljše preventivno osvojiti tiste navade zdravega življenja, ki pomagajo k dobremu spanju. Podobno kot smo dejali zgorajza težave s srcem, ožiljem in krvnim tlakom ter z gibanjem, lahko tukaj ponovimo: tudi za boljše spanje se da dokaj uspešno poskrbeti v skupinah za zdravo staranje s celostnimi preventivnimi programi za krepitev telesnega, duševnega in sožitnega zdravja.
Dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za geron-tologijo in medgeneracijsko sožitje
Zupan nadaljuje z obiski naših jubilantov
Župan Dušan Strnad bo tudi v novem županskem mandatu nadaljeval z obiski naših najstarejših občanov in občank, ki praznujejo visok življenjski jubilej.
11. septembra se je devetdesetega rojstnega dne veselila Albina Plankar z Boja-njega Vrha.
Ob iztekajočem se mandatu je župan obiskal Jožefo Fajdiga iz Sobrač, ki je 29. septembra v krogu svojih najbližjih praznovala okrogli jubilej 90 let.
Še posebej slovesno pa je bilo 16. oktobra v Znojilah na Krki, kjer se je v krogu svojih domačih, vaščanov in krških gasilcev, okroglega jubileja veselil Bregar Franc, po domače Jernikov Frenk.
Županovo voščilo po pošti je prejela tudi Karolina Škofic, ki je 21. oktobra v Domu starejših občanov Grosuplje, prej stanujoča v Velikih Češnjicah, praznovala devetdeset let.
Župan Strnad je bil sredi meseca septembra na povabilo vodstva Doma starejših občanov Grosuplje gost na srečanju z varovanci doma. Predstavil jim je delo občine, občinskega sveta in županstva. Predstavil jim je tudi, kaj vse se je novega zgradilo v zadnjih letih in kakšni so načrti za prihodnost. Kot je še dejal, je v času županovanja spoznal marsikaj, še posebej to, da je treba delati tisto, kar ljudje oziroma občani potrebujejo. Kot svoje najljubše opravilo pa je izpostavil obiske starejših občanov, zlasti jubilante devetdesetletnike.
županov posvetovalni organ za pomoč in proučevanje problematike starejših občanov in iskanje rešitev za lajšanje težav, s katerimi se ta del populacije srečuje. Predstavil je tudi Dnevni center za starejše, ki ga je občina vzpostavila letos v prostorih Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični. V nadaljevanju so kulturni program popestrili glasbeniki in izvajalci iz vseh treh občin. Nastopili so učenci
Glasbene šole Grosuplje - podružnica Ivančna Gorica, Mešani pevski zbor Škrjanček iz DU Dobrepolje, Ženski pevski zbor DU Šmarje-Sap Večerna Zarja, Mešani pevski zbor Sončni žarek iz DU Šentvid pri Stični in Matjaž Marinček pa je navdušil s humoristično stand-up točko. Po kulturnem programu je sledilo veselo druženje.
Gašper Stopar
Skupinska fotografija z ivanškimi varovanci doma v Grosuplju
Gašper Stopar

!!! - nadaljujemo skupaj
naprej, v dobro
Spoštovane občanke in občani,
iskrena hvala za izkazano zaupanje na lokalnih volitvah. Naš kandidat za župana Dušan Strnad je dobil rekordno podporo, Slovenska demokratska stranka pa kar 11 mest v občinskem svetu. V mandatu 2014-2018 vas bodo tako zastopali Tomaž Smole, Irma Lekan, Alojz Šinkovec, Maja Strnad, Janko Zadel, Brigita Primc, Nace Kastelic, Tina Zajec, Anja Lekan, Franc Koželj in Janez Mežan. Naša ekipa se je pomladila vključenih pa je tudi kar nekaj nestrankarskih kolegov, ki so v programu in načinu delovanja prepoznali vrednote in cilje, ki jih zasledujejo tudi sami. Poleg hvaležnosti čutimo ob tako dobrem rezultatu tudi odgovornost do vas, zato se bomo trudili, da v največji meri uresničujemo interese prebivalcev občine Ivančna Gorica. Z delom bomo začeli takoj po konstitutivni seji, nekatere stvari pa smo že začeli pripravljati. Zagona in volje ne manjka, poleg že začetih projektov pa bomo zastavili nove in pri tem vključevali vse, ki želijo sodelovati. Verjamemo, da imate tudi sami ideje, vprašanja morda tudi pohvalo in lahko komunicirate z nami preko el. pošte: ime.priimek@ivancna-gorica.si, npr. janez.mezan@ivancna. gorica.si, ali pa nas kar pocukate za rokav, ko se srečamo.
Verjamemo, da se lahko občina Ivančna Gorica lepo razvija in se bomo trudili zato. Upamo, da se tudi na državni ravni kmalu začne premikati v pravo smer. Uvodno prerivanje okoli mesta evropskega komisarja, izpostavljanje mandata prvaka SDS kot prioritetnega problema te države in utrjevanje oblasti na lokalni ravni, namesto reševanja državnih problemov, žal niso najboljši obeti. A pustimo se presenetiti.
Janez Mežan, vodja svetniške skupine SDS
Zahvala za podporo na volitvah in zaupanje
SMC
Stranka
Mira Ceraiia
Hvala volivcem za podporo naši stranki, kandidatu za župana mag. Juriju Kosu in kandidatom na svetniški listi. Zahvaljujemo se vsakemu posebej, kandidatom na listi, zaupnikom in predvsem vsem volivcem za zaupanje in prispevek, ki ste ga vložili na teh volitvah. Z vašo pomočjo smo dosegli uspeh, saj je stranka SMC Ivančna Gorica druga najmočnejša stranka v občini s petimi svetniki v občinskem svetu. Svetniki se obvežemo, da bomo dajali in podpirali dobre predloge za vse občane in na slabe z argumenti opozarjali.
Nismo dajali nemogočih obljub in jih tudi ne bomo. Naredili ne bomo vsega, ampak skoraj vse, da nam bo skupaj tudi z vašim sodelovanjem, predlogi in pobudami uspelo narediti tisto, na kar bomo ponosni in si najbolj želimo za svojo prihodnost. Naše vrednote so in bodo delavnost, poštenost, odgovornost in odločnost. Ne obljubljamo nemogoče, vendar bomo kazali na cilj, vizijo, ki jo bo potrebno skupaj, s trdim delom, z zaupanjem, vztrajnostjo, srčnostjo, predvsem pa modrim vodenjem doseči v naslednjih štirih letih v naši občini.
V SMC-ju smo odprti za nove ideje in znamo sodelovati.
SMC Ivančna Gorica
Za nami so lokalne volitve v občini Ivančna Gorica
Za nami so volitve za župana, občinski svet in svete krajevnih skupnosti. Nekako vsak pri sebi predvsem pa politične stranke ter predstavniki posameznih list delamo analize ter ocene rezultatov o uspehu ali neuspehu posameznega kandidata, stranke ali liste. Po teh volitvah je opazno predvsem dvoje; da več kod polovica volilnih upravičencev ni šlo volit, kar ni nič nenavadnega za slovenske razmere. Drugo pa, da so volivci močno podprli dosedanjo politiko in delo župana, občinskega sveta ter nasploh občine. To potrjuje, da je pot prava in županu ter občinskemu svetu nalaga, da s takim delom nadaljuje.
V Slovenski ljudski stranki smo z volilnim rezultatom zadovoljni, ohranili smo dve mesti v občinskem svetu, enako, kot smo jih imeli v prejšnjem mandatu. Stranka je imela letos kar nekaj težav, zato smo veseli, da ste nas podprli in razumeli, da smo stranka tradicije kmetijstva, podeželja in vrednot ter kot takšni potrebni v občinskem svetu. Naše delo v občinskem svetu bo konstruktivno in predvsem v pomoč in podporo pri zadevah, kjer lahko damo dodano vrednost v obliki pobud, idej, znanja in sodelovanja, to pa predvsem na področju kmetijstva, podeželja in turizma. Seveda ravno tako kot želiš pomagati in podpreti določeno zadevo moraš reči ne, kadar kaj ni dobro. Pred volitvami v SLS nismo veliko obljubljali, želimo in trudili se bomo, da pa bo naš prispevek večji od obljub in da bomo upravičili vaše zaupanje.
Spoštovane volivke in volivci!
V Slovenski ljudski stranki se vam zahvaljujemo, da ste nas podprli in na volitvah 5. 10. 2014 in oddali svoj glas za SLS. Tako sva bila na listi SLS izvoljena v občinski svet občine Ivancna Gorica Cvetko Zupančič in Jože Glavič. Še enkrat hvala in zavedava se, da morava upravičiti' vaše zaupanje.
Predsednik Občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Ivančna Gorica,
Cvetko Zupančič
sobota 8. november 2014 od 8. - 13. ure
Tržnica Ivančna Gorica v soboto 1. novembra zaradi praznika ne obratuje.

Spoštovane volivke in volivci,
zahvaljujem se vam za glas, ki ste mi ga, kot kandidatu za župana občine Ivančna Gorica, namenili na letošnjih lokalnih volitvah. V imenu vseh kandidatk in kandidatov za svetnike v Občinskem svetu se vam zahvaljujem za glasove, ki ste nam jih namenili.
Naše medijsko izpostavljanje v predvolilnem obdobju je bilo skladno s situacijo, v kateri je trenutno naša država, zato se plačljivih soočenj in oglaševanja nismo posluževali. Prepričani smo, da zato vašega zaupanja nismo izgubili.
Ne, nismo zadovoljni z rezultatom volitev, vseeno pa nam to ne bo vzelo energije, želje in volje za nadaljnje delo na občinskem nivoju. V občinskem svetu bo svoje delo nadaljevala in zastopala vrednote Socialnih demokratov Marina Koščak.
Vse občanke in občane bi v imenu Občinskega odbora Ivančna Gorica želel ponovno povabiti, da se nam pridružijo, veseli smo tako novih članov kot simpatizerjev. Vse generacije v občini si zaslužijo napredek, zato za vaše ideje in predloge ostajamo odprti in se veselimo sodelovanja z vami!
Predsednik Občinskega odbora SD Miloš Moretti
NSi na volitvah edina
stranka z višjo podporo
N=Si
V Novi Sloveniji se vsem, ki ste nam na 5. oktobra 2014 na lokalnih volitvah namenili svoj glas, iskreno zahvaljujemo za zaupanje in podporo.
Kljub nizki volilni udeležbi smo skupaj dosegli dober rezultat in povečali število županov ter občinskih svetnikov. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da je NSi edina parlamentarna stranka, ki je - glede na rezultate lokalnih volitev leta 2010 - izboljšala rezultat in dosegla 6,61-odstotno podporo.
OO N.Si Ivančna Gorica

V Ivančni Gorici sedaj najsodobnejši Predsednik Gospodarske salon vozil Škoda	zbornice Slovenije obiskal
podjetje Elvez
V četrtek, 9. oktobra 2014, je v podjetju Elvez d. o. o. v Višnji Gori potekala 14. redna seja Upravnega odbora Podjetniško trgovske zbornice v sklopu Gospodarske zbornice Slovenije.
Uvodni pozdrav sta imela direktorica podjetja Elvez d. o. o. Simona Petrič ter ustanovitelj podjetja zdaj prokurist Marjan Petrič. Prisotnim sta na kratko predstavila družinsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo specializiranih izdelkov za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo ter industrijo bele tehnike. Sledil je ogled proizvodnje, za tem pa začetek 14. redne seje UO Podjetniško trgovske zbornice.
V petek, 12. septembra, je v obrtni coni v Ivančni Gorici trebanjsko podjetje Pan-Jan v že obstoječem lastnem poslovno - trgovskem objektu odprlo nov prodajni salon vozil Škoda. Podjetje, ki zadnje dve leti v Ivančni Gorici izvaja tehnične preglede za osebna in tovorna vozila, registracijo, sklepanje zavarovanj in cenitev škode za vsa vozila, je svojo
dejavnost sedaj dopolnilo še s prodajo Škodinih avtomobilov.
\
Slavnostni prerez traku so opravili, direktorica Jelka Salehar, predstavnik podjetja Porsche Slovenija Peter Brajnik in župan Dušan Strnad.
Nov salon v Ivančni Gorici je sploh prvi Škodin salon v Sloveniji, opremljen v skladu z novim, poenotenim videzom. S svežim, boljvabljivim videzom je tako še prijaznejši do strank. V prenovljenem salonu lahko spoznamo celotno linijo Škodinih avtomobilov, med katerimi sta tudi Škoda Octavia - Slovenski avto leta 2014 in Škoda Superb - poslovni avto leta 2014.
Kot je ob otvoritvi salona dejala direktorica podjetja Pan-Jan Jelka Ša-lehar, s Škodo sodelujejo že 20 let. Znamka je od njihovega začetka pa do danes pokazala velik razvojni preskok, zlasti so pri Škodi dali velik poudarek novim tehnologijam in znanju. Tako je podjetje Pan-Jan leta 2004
začelo sodelovati z novim uvoznikom vozil Škoda, to je Porsche Slovenija. Prisotni vodja prodaje vozil Škode pri Porsche Slovenija Peter Brajnik pa je ob tej priložnosti predvsem poudaril dobro desetletno sodelovanje z družbo Pan-Jan, s katero so ustvarili že ogromno uspešnih zgodb. Ena od teh je prvi najsodobnejši Škodin salon v Sloveniji, ki je kot že rečeno zrasel v Ivančni Gorici.
Otvoritve sta se poleg številnih poslovnih partnerjev, izvajalcev del, gostov in občanov udeležila tudi domači župan Dušan Strnad in župan Trebnjega Alojzij Kastelic. Župan Strnad je v svojem nagovoru uspešnemu družinskemu podjetju čestital za dosedanje poslovne uspehe in jim
Salon v Ivančni Gorici je prvi v Sloveniji skladen z novimi Škodinimi poslovnimi smernicami
zaželel tudi v prihodnje uspešno delovanje v Ivančni Gorici. Ob ogledu salona, so župana poleg sodobnega in prijetnega videza še posebej fasci-nirali novi najsodobnejši Škodini jekleni konjički, ne nazadnje pa znamka Škoda tudi županu ni tuja, saj tudi sam vozi Škodino osebno vozilo. Ob odprtju salona so bili obiskovalci deležni širokega gostoljubja in pogostitve, za zabavo pa so poskrbeli člani Stiškega kvarteta, Nuša Derenda, Matjaž Javšnik, DJ Yoco in povezovalec programa Tadej Bricelj.
Matej Šteh
Ze tretja podjetniška priložnost v PVSP 2014_
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je v petek, 17. 10. 2014, na svoji spletni strani www.rralur.si objavila že tretji javni poziv za vključitev v operacijo Podjetno v svet podjetništva 2014 (PVSP 2014) za Ljubljansko urbano regijo.
Z omenjenim razpisom vabi visoko izobražene mlade brezposelne osebe iz regije, da se vključijo v omenjeni program, si zagotovijo zaposlitev za določen čas in si odprejo možnost, da v družbi vrstnikov in s pomočjo mentorjev razvijejo svojo podjetniško idejo. Deset izbranih kandidatov bo namreč RRA LUR predvidoma decembra 2014 zaposlila za čas štirih mesecev. V obdobju vključitve v program jim bo nudila strokovno pomoč v obliki podjetniškega usposabljanja ter razvijanja in uresničevanja njihove podjetniške ideje, kar po dosedanjih izkušnjah bistveno pripomore k hitrejšemu in uspešnejšemu preboju na trgu. Končni cilj udeležencev pa bo samozaposlitev, zaposlitev v lastnem podjetju ali zaposlitev pri drugem delodajalcu.
Poziv je prednostno namenjen brezposelnim, ki imajo šesto ali višjo stopnjo izobrazbe katerekoli smeri, so stari manj kot 35 let in imajo stal-
no bivališče v eni od 26 občin Ljubljanske urbane regije (tudi v občini Ivančna Gorica). V primeru, da bo premalo prijavljenih kandidatov izpolnjevalo vse tri pogoje, lahko posebna komisija za izbor kandidatov omili izobrazbeni in starostni pogoj, kar lahko stori tudi po lastnem preudarku. Na poziv se ne morejo prijaviti kandidati, ki so v preteklosti že bili vključeni v katerokoli operacijo Podjetno v svet podjetništva.
Strokovna komisija bo pri izboru upoštevala izpolnjevanje pogojev ter podjetniške lastnosti, znanje in izkušnje kandidatov, poslovno idejo in njeno uresničljivost, karierne cilje in motiviranost kandidatov. Zadnji rok za oddajo vlog je 7. november 2014.
Operacijo Podjetno v svet podjetništva 2014 financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Enake razpise je istoča-
sno objavilo še enajst regionalnih razvojnih agencij iz vseh slovenskih statističnih regij, saj se projekt, katerega aktivnosti vodi in koordinira Regionalni center za razvojiz Zagorja, izvaja po vsej državi. Tokratni poziv je tretji v operaciji PVSP 2014 - svojo priložnost bo tako letos dobilo 360 mladih, ki svojo prihodnost povezujejo z razvojem lastne podjetniške ideje in podjetja.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani Regionalne razvojne agencije LUR rralur.si, dobiti pa jo je mogoče tudi na sedežu agencije, kjer kandidati dobijo tudi vse dodatne informacije in pojasnila (Roman Medved, tel. 01 306 1905 e-pošta: in Meta Koprivšek Tomažič, tel: 01 3061904, e-pošta: meta.ko-privsek-tomazic@ljubljana.si).
Posebna predstavitev razpisa za vse zainteresirane bo v ponedeljek, 27. 10. 2014, ob 13. uri v prostorih Tehnološkega parka Ljubljana, stavba B.
Seje so se poleg članov upravnega odbora udeležili tudi nekateri podjetniki iz občine Ivančna Gorica, podžupan Tomaž Smole in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar-Milič. Prav za podjetnike iz Ivanč-ne Gorice sta bili zanimivi dve točki dnevnega reda, in sicer Agenda malega gospodarstva pod novo Vlado RS, ki jo je predstavil predsednik GZS in tretja točka dnevnega reda, krediti SID banke za poslovanje malih in srednje velikih podjetij in investicije v učinkovito rabo energije.
Gašper Stopar
Območna obrtno - podjetniška zbornica Grosuplje
organizira
frizersko delavnico kolekcije »SILENCE«, Mateja Komarja, slovenskega frizerja leta 2008, z Mosquito academy.
Delavnica se bo odvijala v SOBOTO, 8. 11. 2014, ob 15.00 uri v Domu obrtnikov, Ob Grosupeljščici 1B v Grosupljem.
Udeležba je za člane OOZ Grosuplje in njihove zaposlene BREZPLAČNA, za vse druge znaša 40 EUR. Prijavnice so na voljo na www.ooz-grosuplje.si Dodatne informacije po telefonu: 01/786 51 30 ali po ooz.grosuplje@ozs.si
Rok za prijave: najkasneje do 3. 11. 2014 oz. do zapolnitve prostih mest!

Jesensko nedeljsko popoldne na Lučarjevem Kalu v znamenju naj pridelkov in najlepših krajevnih središč v občini
V nedeljo, 28. septembra, je na Lučarjevem Kalu potekala tradicionalna prireditev »Naj pridelki občine Ivančna Gorica«. Že trinajstič zapored jo je organiziralo Turistično društvo Grča z Lučarjevega Kala v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Stična. Ob tej priložnosti' je Občinska turistična zveza Ivančna Gorica v počastitev Svetovnega dne turizma (27. september) podelila priznanja najlepše urejenim krajevnim središčem v občini Ivančna Gorica.
Zbrane je najprejnagovoril predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Pavel Groznik, ki je predstavil pomen Svetovnega dne turizma. Letošnje geslo praznika »Turizem in povezovanje skupnosti« se odraža tudi v delovanju naše občinske turistične zveze in turističnih društev. Dokaz temu je tudi tradicionalna prireditev na Lučarjevem Kalu. Turizma, kot ene najpomembnejših panog v občini Ivančna Gorica se je v nagovoru dotaknil tudi župan Dušan Strnad. Še posebej pa je pozdravil vse navzoče pridelovalce, ki so se udeležili izbora za naj pridelke in jim čestital za njihove dosežke. Izpostavil je pomen doma pridelane hrane in delovanje tržnice v Ivančni Gorici. Prvi izmed dveh vrhuncev prireditve je bila slovesna razglasitev rezultatov letošnjega ocenjevanja urejenosti in vzdrževanja turistično informacijskih točk in njihove bližnje okolice v vseh 12 krajevnih središčih v naši občini. Ocenjevanje je v juniju in septembru opravila Občinska turistična zveza Ivančna Gorica, ki je tokrat prvič kraje razdelila v dve kategoriji, in sicer glede na njihovo obiskanost in turistični pomen. V kategoriji manjših krajevnih središč so mesta od prvega do tretjega zasedli kraji Sobrače,
Temenica in Zagradec, v kategoriji večjih krajevnih središč pa Ivančna Gorica, Višnja Gora in Muljava. Tudi letos pa so naši občani in vneti pridelovalci najrazličnejših vrtnin in sadja na ocenjevanje za naj pridelke pripeljali vrsto svojih pridelkov. Na prireditvenem prostoru TD Grča so bile razstavljeni raznovrstni rekordni pridelki, od buč velikank do najrazličnejših vrst pese, čebule, česna, korenja in drugih pridelkov, pa tudi arašidov, topinamburja in našija. Naj pridelke in njihove lastnike je v imenu ocenjevalne komisije predstavila direktorica KZ Stična, Milena Vrho-vec. Vsak ponosni lastnik naj pridelkov v posamezni kategoriji je prejel priznanje in praktično nagrado, pokal za vsakoletno sodelovanje in pester izbor pridelkov pa je letos prejela Marija Bregar z Bojanjega Vrha.
Lastniki
»Naj pridelkov 2014«:
MARIJA MOSTAR (Velike Češnjice)
-	NAJ JEDILNA BUČA (185 cm)
ANDREJ ŠKUFCA (Spodnje Brezovo)
-	NAJ ČEBULA (1,30 kg)
IVANKA URBANČIČ (Tolčane)
-	NAJ RUMENO KORENJE (127 cm)
-	NAJ SIREK
-	NAJ BUČE STEKLENICE
-	NAJ KOLERABA (5,52 kg)
FELIKS KRALJ (Velike Vrhe)
-	NAJ JEDILNA BUČA (4,85 kg)
-	NAJ ČEBULNA IN ČESNOVA VEZ
PETER ERJAVEC (Polje pri Višnji Gori)
-	NAJ BUČA (59 kg)
ANICA BREGAR (Muljava)
-	NAJ ČESEN (200 cm)
-	NAJ GROZDJE (1,90 kg)
-	NAJ PAPRIKA (0,5 kg)
ANICA NOSE (Ivančna Gorica)
-	NAJ LUBENICA (12 kg)
-	NAJ RADIČ ŠTRUCAR (1,35 kg)
JOŽEFA ZAJC (Malo Globoko)
-	NAJ KRMNA PESA (9,26 kg)
STANKA SADAR (Šentvid pri Stični)
-	NAJ JEDILNA BUČA BIG MAX (17 kg in 23 kg)
-	NAJ JEDILNA BUČA DELICA (11 kg)
-	NAJ POR (1,25 in 1,33 kg)
-	NAJ KUMARA (1,14 kg)
MARIJA BREGAR (Bojanji Vrh)
-	NAJ KORENJE (1,15 kg)
-	NAJ ZELJE (7,2 kg)
VINKO ŽIBERT (Kriška vas)
-	NAJ ARAŠIDI
JANJA MEDVED (Lučarjev Kal)
-	NAJ BUČA HOKAIDO (2,27 kg)
DRAGICA STOPAR (Pokojnica)
-	NAJ JEDILNA BUČA (95 cm/9,73 kg)
MILENA STRMOLE (Grm)
-	NAJ JEDILNA BUČA (13,7 kg)
MARINKA BERČON (Lučarjev Kal)
-	NAJ RDEČE ZELJE (3 kg)
Matej Šteh
Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije
KMETIJSKO GOŽCsARSKl 2ÄVOD LJUBLJANA
www.lj.kgzs.si
Enota Ivančna Gorica
C. II. Grupe odredov 17
1295 Ivančna Gorica
Tel.: 01/786-93-10
E - mail: darka.zupancpus@lj.kgzs.si
OBVESTILO
Od leta 2015-2020 bo potekal nov program razvoja podeželja. S tem je povezano precej vsebinskih sprememb pri izvajanju kmetijske politike, še posebej pri vstopu v nov program KOPOP (kmetijsko okoljsko podnebni program) saj je potrebno za ta program predhodna priprava. Kmetijsko gospodarstvo, ki bo želelo vstopiti v KOPOP, bo moralo pred samim vstopom izpolnjevati določene zahteve (analiza zemlje za vse GERK--e, kjer se uporabljajo umetna gnojila in gnojilni načrti, narejen program aktivnosti kmetije za naslednjih 5 let in opravljeno 6 urno izobraževanje). Izobraževanje se bo izvajalo samo od novembra do konca decembra 2014.
Kdor namerava vstopiti v ta program, se mora za izobraževanje predhodno obvezno prijaviti Kmetijski svetovalni službi. KOPOP bodo lahko izvajale tudi ekološke kmetije.
Brez opravljenega izobraževanja v prihodnjem letu ne bo mogoče pristopiti k izvajanju KOPOP programa, ki se bo izvajal v okviru naslednjih shem:
-	okolju prijazno poljedelstvo in zelenjadarstvo
-	okolju prijazno sadjarstvo
-	okolju prijazno vinogradništvo
-	okolju prijazno gospodarjenje na travinju z živalmi
-	gospodarjenje z naravovarstveno pomembnimi travišči
-	varovanje vodnih virov
-	ohranjanje krajine
-	ohranjanje genskih virov
Kmetovalce, ki bodo vstopili v ukrepe KOPOP, opozarjamo, da naj preverijo veljavnost svojih analiz in po potrebi vzamejo vzorce tal. Veljavnost analize tal je 5 let.
Po spravilu poljščin, vrtnin, spravilu jabolk, je pravi čas za jemanje vzorcev tal.
Vzorce na njivskih površinah odvzamemo s sondo na več mestih, do globine oranja. Odvzet vzorec tal pravilno opremimo s podatki (priimek in ime, naslov, GERK-PID, domače ime, navedbo dejanske rabe tal, npr. njiva, travnik, sadovnjak ...).
Povprečni vzorec naj tehta od 0,5-1,0 kg (zračno suhih tal) odvzet na najmanj 20 do 25 mestih, enakomerno po celi parceli.
Globina jemanja vzorcev:
-	na njivah jemljemo vzorce do globine oranja
-	na travnikih po odstranitvi ruše do globine 6 cm
Vzorce oddate v agrokemijski laboratorij na Kmetijski institut LJ - Hacque-tova 17, Ljubljana vsak delovnik med 7.00 in 15.00 uro. Cena je od 20 do 30 EUR odvisno od nabora analiz.
Darka Zupanc Puš Kmetijska svetovalna služba Ivančna Gorica

Prireditev ob zaključku del v KS Temenica
Leto je naokoli in v Temenici smo se krajanke in krajani zbrali 19. 9. 2014 ob zaključku del v KS. Program je pripravilo kulturno društvo v sodelovanju s podružnično šolo Temenica. Kljub kratkemu času so otroci 1. In 2. razreda pripravili dve točki pod vodstvom učiteljic Lidije Oštir in Alenke Ivanjko, program je povezovala Ana Kotar, v krajevnem pogovornem jeziku ob prebiranju časopisa Klasje pa sta nanizali nekaj pridobitev v Temenici Anita in Melita Sinjur.
Zbrane krajane je pozdravil predsednik KS Temenica g. Ignacij Kastelic, ter povedal, da so dela letos potekla po vsej KS, saj je bilo asfaltiranje cest v Bukovici od cerkve do gozda, na Čagoški gori, v Brezovcu, v Rada-nji vasi, v Bratnicah in Dragi ter cesta proti Trznarju. Postavljen je bil tudi doprsni kip našemu rojaku Tonetu Kozlevčarju.
Ker se je zaključevalo mandatno obdobje, je povzel tudi štiriletna dela, ki so poleg asfaltiranja v KS obsegala še narejen most v Radanji vasi, utrditev ceste na Cerovec, odmera pešpoti od Praproč do Temenice, igrišče za odbojko na mivki, največja pridobitev pa je bila ureditev zgornje etaže ter obnova strehe in položitev izolacije na Domu krajanov. Postavljena je bila tudi info točka v Temenici. Vse to
pa ne bi bilo mogoče brez finančne pomoči občine Ivančna Gorica in dobrega sodelovanja z županom g. Dušanom Strnadom s sodelavci. Tudi g. župan je pohvalil dobro sodelovanje in g. Ignacija Kastelica ter njegovo vztrajnost pri nalogah, ki jih prevzema v krajevni skupnosti. Prav posebno je poudaril obstoj podružnične šole Temenica, ki je velikega pomena za razvoj kraja. Povedal je tudi, da je v Temenici res velikokrat, sajse s pomočjo krajanov mnogo naredi in da je tudi on vesel vsake pridobitve v kraju in s tem tudi v občini. Blagoslov asfaltiranih cest pa je opravil g. Janez Petek že v četrtek,
Dejavnosti KS Metnaj v letu 2014
V	začetku leta 2014 je bilo največ dela povezanega z žledolomom, posebno v hribovitem delu KS Metnaj, kjer so se krajani Obolnega, Debeč, Poljan in Metnaja še posebej izkazali s prostovoljnim delom in odpravo posledic žleda. Zahvala tudi požrtvovalnim gasilcem in vzdrževalcu cest KG Grosuplje.
V	marcu smo predstavniki KS Metnaj očistili traso poteka Viridine poti, vsak na svojem območju, in namestili nove table za označitev pohoda, ki je potekal zadnjo nedeljo v marcu. Viridin pohod je postal tradicionalen v naši KS in je tokrat potekal že štirinajstič.
Maja je po območju KS Metnaj potekal Rally Saturnus.
V	poletnih mesecih so bile zaradi neurij in neviht poškodovane vse makadamske ceste, posebno v hribovitih območjih, zato je bila sanacija neizbežna. Dela so se začela avgusta na Dobravi, kjer so sami krajani Dobrave poskrbeli za sanacijo, zbrali sredstva za razširitev ovinka proti novemu naselju na Dobravi, del ceste pa se ie tudi preplastil z asfaltno prevleko.
ker je bil v petek odsoten. Napisal je tudi pismo, v katerem se je zahvalil g. županu in predsedniku KS, ki delata za dobrobit ljudi.
Po zaključku programa pa smo se krajanke in krajani srečali in poklepetali ob hrani in pijači v sloganu »Prijetno domače«.
Na koncu naj se še zahvalim v imenu sveta KS predsedniku KS Temenica g. Ignaciju Kastelicu za ves trud in delo, ki ga opravlja za dobro krajanov in županu občine g. Dušanu Strnadu in občinski upravi za dobro sodelovanje in za sredstva za našo krajevno skupnost.
Za svet KS Anica Osvald
Končana je celovita rekonstrukcija Ulice Dolenjskega odreda v Ivančni Gorici
V sredo, 1. oktobra, je bilo v Ivančni Gorici slovesno ob zaključku del na Ulici Dolenjskega odreda. Zaključena je bila celovita rekonstrukcija ulice z obnovljenim vodovodom, vgrajenimi cevmi za optični kabel, javno razsvetljavo in kabelsko televizijo, ulica pa je dobila tudi novo asfaltno prevleko.
Ena večjih investicij v Krajevni skupnosti Ivančna Gorica letos je bila uspešno izvedena s pomočjo sredstev Občine Ivančna Gorica in Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, ki je upravljavec vodovodnega sistema. Na otvoritveni slovesnosti so prisotne krajane nagovorili njihov predstavnik v svetu KS Ivančna Gorica Franci Zajec, predsednik KS Ivančna Gorica Anton Kralj, župan občine Ivančna Gorica Dušan Str-nad in direktor grosupeljske komunale Tomaž Rigler. Kot je dejal Kralj, so številni krajani s svojo udelež-
Obolno, obsipanje bankine po preplastitvi dela ceste
Na začetku septembra so se začela zemeljska dela na makadamski cesti na Obolnem, ki jo je neurje najbolj poškodovalo. Zemeljska dela je izvajalo podjetje Pušljar Milan, s. p., v delo pa smo se vključili tudi krajani Obolnega in Poljan ter opravili veliko ur prostovoljnega dela (namestitev drenažne cevi za odvodnjavanje, betoniranje jaškov in prepustov, po zaključku asfalterskih del obsipanje bankin). Zbrali smo tudi prostovoljna denarna sredstva za sanacijo makadamske ceste. Najbolj problematičen del makadama se je asfaltiral, izvedla pa se je tudi preplastitev dela ceste na Obolnem. V Kačnah proti Belen-tinu se je del ceste asfaltiral, saj je bila cesta še makadamska, Žurgovi pa so sami opravili vsa zemeljska dela, prav tako so sami krajani opravili najnujnejšo drenažo v vasi Debeče. Pod Osredkom smo podaljšali cevi prepusta ob cesti izvira Sladka voda, saj je prišlo že do vdora ob cesti (cca 20 m). Na tem mestu se je potrebno zahvaliti osebju Turistične kmetije Obolno, ki je za vsa dela na območju Obolnega in Poljan poskrbelo za brezplačno prehrano. Po prošnji, ki sem jo podal na sestanku na Občini Ivančna Gorica, so bila s pomočjo župana g. Dušana Strnada pridobljena sredstva na račun postavitve električnega omrežja na območju Debeč. Opravila so se dela na odseku Go-ričica-Debeče v Kačnah, kjer je lastnik zemljišča podal soglasje, da so se dela lahko začela, za kar se vsem skupaj lepo zahvaljujem! Dela je opravilo podjetje KG Grosuplje, ki je izvedlo tudi vsa zemeljska dela v okolici Debeč, asfalterska dela pa je opravilo podjetje	Mapri d. o. o. Tudi sam se zavzel, da se
pridobljena denarna sredstva za ceste v okolici Debeč smotrno porabijo in se dela kar se da uspešno opravijo.
V središču Metnaja pod cerkvijo pa se je zaradi udora vode vdrla cesta pod vaškim vodnjakom, zato je bilo treba vse odkopati, sanirati vodnjak, namestiti odtočne cevi in ponovno nasuti ter asfaltirati poškodovani del ceste. Zemeljska dela je izvajal domačin Luka Adamlje s pomočjo krajanov, asfalterska dela pa se bodo dokončala v prihajajočih dneh. V prihajajočih dneh pa se bo saniral tudi del plomb oz. multne v Mekinjah (Lesterjev ovinek), kjer bo v prihodnje treba urediti tudi celotno odvodnjavanje.
Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, se lepo zahvaljujem za pomoč in uspešna opravljena dela, ki jih je bilo v tem letu veliko. Člani KS Metnaj delamo vsak po svojih močeh za dobrobit vseh krajanov.
Anton Grčman, dosedanji podpredsednik in novi predsednik KS Metnaj
bo na slovesnosti pokazali, da trud in sredstva, ki so bila vložena v obnovo ulice, niso bila zaman. Tudi župan Strnad je bil navdušen nad gostoljubnostjo krajanov in ob tem izrazil zadovoljstvo, da Ivančna Gorica dobiva podobo modernega občinskega središča, v katerem se z investicijami, kot je bila letošnja na Ulici Dolenjskega odreda, izboljšuje kvaliteta bivanja. Kot je povedal, je celotna investicija stala cca 160.000 evrov. O napeljavi javne razsvetljave na ulici pa bo odločal že novi Občinski svet pri sprejemanju proračuna za prihodnje leto.
Po slovesnem prerezu traku je sledil še ogled ulice in veselo druženje ob zvokih harmonike.
Gašper Stopar
Metnaj, sanacija udora ceste in vaškega vodnjaka

Krajani Sušice se veselijo obnovljene ceste
V petek, 26. septembra, je bilo slovesno na Sušici v krajevni skupnosti Muljava, kjer so krajani skupaj z županom Dušanom Strnadom prerezali trak ob otvoritvi približno 500 metrov dolgega prenovljenega cestnega odseka skozi vas.
Prisotne so nagovorili župan Dušan Strnad, predsednik Krajevne skupnosti Muljava Janez Drobnič ter predstavnik krajanov in član sveta KS Muljava Tone Rogelj. Župan Strnad je v nagovoru še posebej izpostavil dobro sodelovanje občine s krajevno skupnostjo. Kot je dejal, je v občini še veliko ljudi, ki znajo veliko postoriti v dobro kraja, krajevne skupnosti in občine, kjer živijo. Med njimi so tudi krajani Sušice, saj so odstopili zemljišča za razširitev ceste, ob tem pa opravili še veliko prostovoljnega dela. Kot so povedali tamkajšnji krajani, je obnovljena cesta za njih velika pridobitev in so veseli, da so bili kljub temu, da je njihova vas med manjšimi v občini deležni pozornosti širše lokalne skupnosti. Ob tej priložnosti se je nekdanja vaščanka Meta Travnik zahvalila predstavniku vasi Tonetu Roglju za večletno požrtvovalno delo, ki ga je opravil za Sušico in Krajevno skupnost Muljava.
Slovesnemu prerezu traku je sledila še skupna vožnja po novi cesti s traktorsko prikolico ter pogostitev, za katero so seveda poskrbeli krajani Sušice. Prebivalcem Sušice pa s tem še ni zmanjkalo načrtov za prihodnost. Zlasti mladi se zavzemajo, da bi v bližnji prihodnosti v vasi postavili športno igrišče, kar bi še dodatno popestrilo dogajanje v kraju.
Gašper Stopar
Voda, blato, zabava in dobrodelnost -Aviratek 2014_
V soboto, 4. Oktobra, je Prostovoljno gasilsko društvo Šentvid pri Stični že drugo leto zapored uspešno izpeljalo prireditev v vzdržljivostnem teku, poimenovano Aviratek. Udeleženci teka so premagovali na 8-kilometrski progi najrazličnejše ovire, z udeležbo na teku pa so sodelovali tudi v dobrodelni akciji, v kateri so organizatorji skupaj z Zavodom za pomoč socialno ogroženim Anina Zvezdica in Občino Ivančna Gorica zbrali 2200 kg hrane za nedavno poplavljene družine v občini Kostanjevica na Krki.
Prizadevni člani PGD Šentvid pri Stični so se lani prvič lotili zahtevne organizacije atraktivne prireditve v teku čez ovire in tako poskrbeli za novost v dogajanju v naši občini. Tovrstne prireditve postajajo v Sloveniji sicer vse bolj priljubljene, letošnja izvedba Avirateka pa je dokaz, da tudi šentviška različica teka čez ovira postaja vse boljpriljubljena v širšem slovenskem prostoru. Organizatorji so kar nekaj mesecev aktivno delali na pripravi trase, promociji prireditve in ostalih organizacijskih zalogajih, kar se jim je na koncu tudi obrestovalo. Teka se je udeležilo kar 365 tekačev iz vseh koncev Slovenije. Tudi letos je imela prireditev dobrodelni priokus, kar gasilcem seveda ni tuje. Tako so del startnine namenili nakupu hrane, ki so jo v sodelovanju s humanitarnim zavodom Anina zvezdica darovali
ne druge načine premagati. Najbolj atraktivne ovire so bile tiste, kjer se ni dalo izogniti vodi in blatu in teh je bilo letos res veliko, tako da ni bilo junaka, ki bi na cilj pritekel popolnoma suh.
Tek ni imel tekmovalnega značaja, vsak udeleženec pa je dobil praktično darilo pokroviteljev in spominsko medaljo in seveda tisto najvažnejše, notranje zadovoljstvo in obilo zabave. Organizatorji so poskrbeli tudi za mini Aviratek, ki so se ga udeležili najmlajši udeleženci teka. Prireditev si je ogledal tudi podžupan Tomaž Smole, ki je ob tem izrazil zadovoljstvo, da se naša društva sposobna tudi tako zahtevne organizacije. Še posebej ga veseli, da znajo gasilci iz Šentvida tako domiselno pridobivati dodatna sredstva za svojo dejavnost. Aviratek je sicer potekal v
sklopu dvodnevne glasbeno-zabavne prireditve Ta veseli Oktoberfejst, s katero so zbirali prepotrebna sredstva za prevzem novega sodobnega gasilskega vozila.
Odzivi udeležencev pa že kažejo na to, da bodo gasilci iz Šentvida morali »pogasiti« njihova pričakovanja s ponovitvijo Avirateka tudi prihodnje leto.
Matej Šteh
prizadetim v septembrskih poplavah v občini Kostanjevica na Krki. Blato, blato in še enkrat blato Tudi letos je start teka potekal na travniku pri gasilskem domu v Šentvidu pri Stični. Letos je bila trasa dolga kar 8 kilometrov in je potekala od Šentvida čez Velike Češnjice in Male Češnjice do motokros steze v Dolini pod Kalom, nato pa skozi Petrušnjo vas do cilja pri gasilskem domu. Na zadovoljstvo udeležencev pa je organizator poskrbel tudi za večje število izvirnih in domiselnih ovir, skupaj se jih je nabralo 20. Udeležence so tako pričakale različne ovire, narejene večinoma iz lesa, slamnatih bal in drugih naravnih materialov, katere pa je bilo potrebno preplezati ali na različ-
Letos so organizatorji zbrali kar 2200 kg hrane in jo namenili prizadetim v septembrskih poplavah v Kostanjevici na Krki.

Ekipa NMP CZ Ivančna Gorica na srečanju v Ljubljani
V začetku leta 2011 je GZ Ivančna Gorica organizirala 71-urni tečaj za gasilce bolničarje - prve posredovalce. Udeležilo se ga je (in ga uspešno zaključilo) 30 gasilk in gasilcev iz skoraj vseh gasilskih društev GZ Ivančna Gorica. Za slabo polovico udeležencev se je usposabljanje s tem zaključilo, drugi pa nadaljujemo z utrjevanjem znanja in dodatnim usposabljanjem. Najmanj dvakrat mesečno se namreč dobimo v prostorih PGD Stična, kjer pod vodstvom Antona Posavca, svojega mentorja, poglabljamo znanje in vadimo postopke posredovanja ob različnih scenarijih nesreč, ki bi jim lahko bili priča v realnem življenju.
Občina Ivančna Gorica nam je preko štaba Civilne zaščite priskrbela potrebno opremo, med drugim tudi več avtomatskih električnih defibrilator-jev (AED). V občini je organiziranih 5 ekip gasilcev bolničarjev iz različnih prostovoljnih gasilskih društev, ki so hkrati tudi člani ekip prve pomoči civilne zaščite. V vsakem trenutku so sposobne nuditi prvo in nujno medicinsko pomoč prebivalcem občine, za zdaj le v okviru gasilskih intervencij. Že tretje leto zapored smo šli svoje znanje preverit tudi na srečanje ekip prve pomoči Rdečega križa in prvih posredovalcev iz mestne občine Lju-
bljana, kamor so nas organizatorji prijazno povabili. Letošnje srečanje je bilo sicer že peto po vrsti, mi pa smo se ga udeležili že tretjič. Letos je bila ekipa prvih posredovalcev CZ Ivančna Gorica sestavljena iz članov PGD Ambrus, (Anton Zoran), PGD Vrh nad Višnjo Goro (Peter Dremelj), PGD Sobrače (Helena Adamlje), PGD Krka (Aleš Globokar), PGD Kriška vas (Kristina Potokar) in PGD Stična. PGD Stična sva zastopala Peter Gnidovec, kot vodja ekipe in moja malenkost. Vsako leto vodi ekipo drug bolničar, v tekmovanje pa želimo vključiti vse gasilce bolničarje.
Srečanje je potekalo v soboto, 13. septembra, na štirih različnih lokacijah v središču Ljubljane. Glavno vodilo tekmovanja je bila varnost na intervenciji. Organizatorji so nam pripravili štiri različna delovišča, na vsakem nas je čakala ena naloga, scenarij dogodka, kjer je bil nekdo ogrožen in je bilo treba ukrepati. Na prvi lokaciji smo bili soočeni s prometno nesreče, v kateri sta bili udeleženi dve vozili z 10 poškodovanimi osebami. Potrebno je bilo izvesti SIEVE primarno triažo in ponesrečene pravilno rešiti iz vozil. Na drugi lokaciji je bila inscenirana nesreča, v kateri sta bila mati in mladoletni otrok ujeta v garaži ob delujočem avtomobilu, oba nezavestna. Šlo je za zastrupitev z monoksidom. Poleg izvedenega varnega iznosa iz nevarne garaže, smo mater in otroka tudi oživljali.
Tretja lokacija je postregla s primerom družinskega nasilja, kjer je prišlo do uporabe strelnega orožja, dve osebi sta bili težje poškodovani, medtem, ko je storilec onemogočal izvajanje pomoči. Posredovala je tudi policija. Treba je bilo uskladiti delo različnih intervencijskih služb in varno ter pravilno ukrepati. Problem, ki ga vsak dan lahko srečamo na naših intervencijah.
Na četrti lokaciji so nam organizatorji pripravili scenarij delovne nesreče,
kjer so bile poškodovane tri osebe na težko dostopnem terenu. Po oskrbi ponesrečenih je bilo pomembno organizirati varen prenos na zbirno mesto.
Srečanje sicer nima tekmovalnega namena, pa je bilo pri nekaterih ekipah kljub temu zaznati dobršno mero tekmovalnosti. Naša ekipa je srečanje vzela kot odlično vajo. Dobili smo vpogled, kakšno je naše znanje in pripravljenost za tovrstna posredovanja. Po tekmovanju se vedno usedemo in naredimo analizo. Ugotovljene pomanjkljivosti bomo
lahko popravili, da bomo v resničnih intervencijah še bolj učinkoviti. V dobrem vzdušju smo preživeli sobotni dan. Veseli nas, da vsako leto več znamo in da smo pripravljeni in usposobljeni pomagati tudi v resničnih situacijah. To smo mnogi med nami tudi večkrat dokazali. Naš mentor g. Anton Posavec je bil z nami zadovoljen. Zahvaljujemo se mu za vse ure prostega časa, ki ga je na pripravah preživel z nami.
Gregor Arko
Uspešno tekmovalno leto za članice PGD Kriška vas
Ekipa v sestavi l\/larinl<a Virant, Simona Erjavec, Janja Germ Jaklič, Darja Šušteršič, Kristina Potokar, Jasmina Erjavec, Irena Virant, Anita Erjavec, Martina Virant ter mentor Uroš Jer-šin smo se na tekmovanja pripravljali skozi celo leto. Mnogokrat smo se morali odreči svojemu prostemu času, da smo se tudi večkrat na teden dobili na gasilskih vajah ter trenirali tehnično ter fizično zahtevno vajo za Memorial Matevža Haceta. V zimskem času smo v garaži vadili sesalni del vaje, ko pa je vreme dopuščalo, smo se odpravili na poligon, kjer smo začeli vaditi celotno vajo. Poleg vaje pa so dekleta vadila tudi vprašanja za teoretični test ter razvrščanje, ki so sestavni del celotne vaje. Članice so lansko leto zmagale na občinskem ter prav tako na regijskem tekmovanju kar je pogoj za uvrstitev na državno gasilsko tekmovanje. Državno gasilsko tekmovanje je letos potekalo 24. 5. 2014 v Ormožu. Dekleta so se ga udeležila ter uspešno in ponosno zastopala društvo ter
Preventivni test
avtomobilskih
amortizerjev
V želji, da bi se občani vozili kar se da varno, je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ivančna Gorica v sklopu aktivnosti ob začetku šolskega leta, v sodelovanju z ZŠAM Ivančna Gorica, KS Ivančna Gorica ter ob pomoči Občine Ivančna Gorica in Trgovine Potokar, pripravil preventivno akcijo testiranja avtomobilskih amortizerjev.
Tako smo lahko občani 19. septembra svoje jeklene konjičke pripeljali pred trgovino Potokar v Ivančni Gorici na brezplačni pregled amortizerjev in ugotovili, v kakšnem stanju so amortizerji na vašem avtomobilu. Amortizerji so, kar se varne vožnje tiče zelo pomemben del avtomobila. Pomembno vlogo igrajo pri učinkovitosti zaviranja, legi na cesti, aquaplaningu, osvetljevanju cestišča in tudi pri udobju v vožnji.
Vsak lastnik bo s potrdilom o testu amortizerjev ob morebitnem nakupu novih amortizerjev lahko izkoristil v trgovini Potokar tudi popust pri nakupu.
Matej Šteh
Članice A na letošnjem občinskem tekmovanju v Šentvidu pri Stični
vanju, ki je letos potekalo v sektorju Šentvid pri Stični. Na tekmovanju so dosegla odlično 1. mesto. Članice so
gasilsko zvezo. Na omenjenem tekmovanju so izmed 34 najboljših ekip v Sloveniji dosegle odlično 9. mesto. Dne 13. 06. 2014 so se članice udeležile tekmovanja v Radohovi vasi, kjer so dosegle 2. mesto. Proti koncu tekmovalne sezone so dekleta nastopila na občinskem tekmo-
Mali oglasi
Prodamo več hladilnih vitrin, zamrzovalno-hladilno vitrino in zamrzovalno vitrino. Informacije: 041 770 835._
Prodam zazidljivo parcelo z veljavnim gradbenim dovoljenjem, plačanim komunalnim prispevkom in urejenimi služnostmi. Velikost je 608 m2, urejen vpis v zemljiško knjigo, k. o. Temenica, št. par. 494/8. Cena 19.000 €. Informacije: 031 304 569 (Natalija)
V	Spodnji Dragi pri Ivančni Gorici ugodno prodamo parcelo s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, v izmeri 1151 m2, asfaltni dostop, služnosti urejene, mirna lokacija ob gozdu, na koncu vasi. Informacije: 041 221 051
V	najem oddam lokal v Ivančni Gorici. Površina 50 m2. Informacije: 051 613 861
se prvega mesta neizmerno veselile, saj je to njihova tretja zmaga zapovrstjo na občinskem tekmovanju. Kot mentor ženske tekmovalne desetine sem izjemno ponosen na rezultate, ki ste jih dosegle skozi celo leto. Še posebej sem ponosen na uvrstitev na državnem in občinskem gasilskem tekmovanju. Dekleta ste dokazala, da se s potrpežljivim, zagnanim ter vestnim delom na koncu vse trud poplača. Še naprej želim, da bi se družili na vajah, tekmovanjih ter v prostem času, v prihodnje pa vam želim še veliko tekmovalnih uspehov.
Uroš Jeršin

Zmaga grosupeljske ekipe prve pomoči na državnem preverjanju v Kopru
V soboto, 27. 9. 2014, je v Kopru potekalo XX. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Preverjanja se je udeležilo 14 ekip, od tega 13 prvo uvrščenih na regijskih preverjanjih in ena drugo uvrščena ekipa z najboljšim rezultatom. Ekipa RKS Območnega združenja Grosuplje je po zmagi na regijskem preverjanju, ki je potekalo 7. junija v Polhovem Gradcu, zastopala Ljubljansko regijo.
Ekipe so na sedmih deloviščih v različnih situacijah (v množici na javni prireditvi, na ladji, na mestnem kopališču, v rovu, v prometni nesreči) na realistično prikazanih primerih nudile prvo pomoč več poškodovanim osebam istočasno. Samo preverjanje je pokazalo visoko usposobljenost ekip. Ekipa prve pomoči RKS Območno združenje Grosuplje je v močni konkurenci dosegla najboljši rezultat in osvojila prvo mesto. S tem uspehom bo naslednje leto zastopala Slovenijo na Evropskem preverjanju (FACE) v Parizu. Ekipi je za uspeh že čestital župan Občine Grosuplje dr. Peter Ver-
lič, l<i dejavnost Rdečega križa in ekipe tudi podpira. Ekipi želimo tudi uspešno zastopanje v Franciji!
Da je ekipa dosegla odličen uspeh in bo zastopala Slovenijo. Na Evropskem preverjanju so usposabljanje finančno in materialno podprli z donacijami Občina Grosuplje, Elektro Ljubljana d. d., Pigo d. o. o. pisarniški material, D-design.si Damjan Kocman s. p., Kemofarmacija d. d. in Mercator d. d. Vsem navedenim se iskreno zahvaljujemo za pomoč.
Rdeči križ Slovenije Območno združenje Grosuplje
Dobro delo dobro dene
Sodelavci radia Ognjišče letos vsakega 20. v mesecu pripravijo dobrodelno akcijo. V soboto, 20. septembra 2014, so prišli v Ivančno Gorico, v trgovino Mercator. S svojim nastopom so pritegnili pozornost nakupovalcev. Hkrati so jih nagovorili za skromen dar in priboljšek družinam v stiski.
Odziv je bil velik in naložili smo veliko nakupovalnih vozičkov, ki smo jih sodelavci Karitas in radia Ognjišče zapeljali v prostore župnišča. Na to dobrodelno akcijo so se odzvali tudi ljudje izven našega kraja. To pove, kako veliko moč ima medij, kot je radio Ognjišče.
Veliko hrane in higienskih pripomočkov smo še isti dan zapakirale v kartonske škatle. Prejemnike pomoči smo predhodno skrbno izbrali in vsi so bili deležni bogatih darov.
Še enkrat bi se radi zahvalili sodelavcem radia Ognjišče, ki so darovali prosti čas, spodbudo in uspešno nagovarjanje kupcev. Tudi sodelavke naše župnijske Karitas smo pri svojem delu ugotovile, da dobro delo res dobro dene, tako nam kot tudi prosilcem. Če bi se socialno ogroženi še med seboj povezali in si pomagali, bi bil uspeh samopomoči še lepši in večji.
Sodelavka Karitas Ema Grünbacher
V spomin naši sodelavki babici gospe Karolini Štrubelj - Niniki
Zdi se nam, da še ni dolgo od tega, ko smo se v zdravstvenem domu poslavljali od svoje sodelavke Ninike (tako smo jo vsi ljubkovalno klicali), ko je odhajala v pokoj. V soboto, 6. septembra, pa smo se od nje poslovili za vselej. Mnogi smo z njo sodelovali več let, desetletij. Bila je naša učiteljica, svetovalka in prijateljica - hvala ji.
Njeno življenje se je v glavnem odvijalo v vasici Malo Hudo, na terenu in v zdravstvenem domu. Beseda hudo je res kruta - tako je bilo večkrat tudi njeno življenje. Toda s pridnostjo, optimizmom in dobro voljo je šla naprej. Vsi njeni sodelavci smo vedeli, da bolj misli na druge kot nase, predana svoji družini in poklicnemu delu, prijateljem in prostovoljnemu delu.
Delo je ni zanimalo samo kot gola stroka kateri je bila predana z vsem srcem. Mnogokrat je ob skrbi za mamico in novorojenčka poskrbela kar za vso družino, tudi širšo.
Neizbrisen pečat je pustila pri Rdečem križu, kjer je delovala več desetletij. Ninika je bil zelo mehkega srca - do vseh ljudi in živali je čutila usmiljenje.
Leta 1945 se je na željo svoje mame prijavila na razpis za vpis v babiško šolo v Ljubljani. Bila je sprejeta in jo uspešno končala. Večkrat je pripovedovala, kako težko ji je bilo med šolanjem v Ljubljani. Vso skrb za hčerko in sina je morala prepustiti mami in bratu, kajti moža in očeta otrok ji je vzela druga svetovna vojna. Po končani babiški šoli se je zaposlila v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica, kjer je delala do upokojitve.
Za svoje življenjsko delo je bila leta 1980 odlikovana z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Zaspala je mirno in spokojno, vse drugače, kot je bilo njeno življenje.
S spoštovanjem in ljubeznijo, njeni sodelavke in sodelavci iz ZD Ivančna Gorica
Prečudovit večer dobrodelnosti
V soboto, 20. septembra, smo se prostovoljci in krajani občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica udeležili tradicionalnega koncerta RK Slovenije »Lepo je deliti'«, kjer smo z nakupom vstopnic in prispevki gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija zbirali sredstva za nakup osnovnih prehrambenih paketov, del sredstev pa je namenjen tudi letovanju otrok na Debelem rti'ču.
Letošnji program je bil zelo občuten, tudi s strani izvajalcev, saj so s svojimi skladbami predstavljali dobrodelnost, ljubezen, mir in prijateljstvo med ljudmi. Vsi nastopajoči so se honorarju odpovedali, kakor tudi prostovoljci na telefonskih linijah, ki so med koncertom zbirali prostovoljne prispevke. Zbranih je bilo 65.414 evrov za ljudi v stiski. Koncerta iz treh občin se je udeležilo 100 oseb, veliko je bilo starejših, obisk koncerta smo omogočili tudi nekaterim socialno ogroženim, saj menimo, da obisk koncerta pomeni nekaj uric sprostitve, brez misli, kako poravnati položnice in preživeti mesec. Tudi letos smo imeli brezplačen prevoz do Cankarjevega doma in nazaj. Zahvaljujemo se županu Občine Dobrepolje gospodu Janezu Pavlinu za donacijo sredstev za en avtobus, sredstva za drugi je zbralo Območno združenje Grosuplje.
Polni lepih doživetij in občutka, da smo naredili nekaj lepega in dobrega za ljudi v stiski, smo se poslovili z obljubo, da se tudi drugo leto udeležimo koncerta. Hvala vsem, ki imate srce za soljudi.
Stanka Pajk
Na drugem prazniku
krompirja
Na prijazno povabilo Občine Ivančna Gorica in društva podeželskih žena Ivanj-ščice, smo se odzvali tudi prostovoljci KORK Ivančna Gorica in na stojnici pripravili brezplačne meritve krvnega tlaka in sladkorja v krvi. Hkrati smo povabili občane na donacije v hrani in šolskih potrebščin. Žal se je našemu pozivu odzvala samo gospa Mari Okoren, s hrano in šolskimi potrebščinami, za kar se ji iskreno zahvaljujemo.
Smo pa zadovoljni s prostovoljnimi prispevki obiskovalcev in obljubljamo, da jih bomo v teh razmerah porabili racionalno. Opravili smo 84 meritev. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem in gospe Anici Kozinc za opravljene meritve.
za KORK Ivančna Gorica Stanka Pajk

Višnjanska sejmarska tradicija
Višnja Gora je bila nekoč mesto sejmov, ki pa so po drugi svetovni vojni zamrli. Turistično društvo Višnja Gora si zato skupaj z drugimi lokalnimi društvi že 17 let v času godovanja sv. Ane pred cerkvijo oz. na Mestnem trgu zelo uspešno trudi obuditi bogato sejmarsko vzdušje in oživljati mestni trg. Prireditve v sklopu Aninega sejma so letos potekale med 25. in 27. julijem 2014.
v petek, 25. julija, zvečer, smo na Mestnem trgu lahko najprej prisluhnili nastopu pevskega zbora Bongo, ki deluje v okviru Centra aktivnosti Fužine. Ubranemu petju fužinskih upokojencev je v Mestni hiši sledilo slovesno odprtje razstave klekljanih izdelkov z naslovom Živalski svet, ki so nastali pod spretnimi prsti kle-kljaric Centra aktivnosti Fužine in domače klekljarske skupine Polžkice, ki deluje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica. Sobotna prireditev, ko najbi obiskovalcem na Mestnem trgu zapeli Preloški muzikantje in zaplesali člani Folklorne skupine Stična, je zaradi dežja žal odpadla, zato pa je bil glavni nedeljski sejmarski dan toliko bolj živahen.
Po obeh mašah je pred cerkvijo Sv. Ane razglas z oznanilom prireditve že tradicionalno prebral mestni klicar Lojze Rus. Sledil je kulturni program, ki ga je tudi letos zelo iskrivo vodil Pavel Groznik. Skozi mestno jedro so se popeljali vozovi s konjskimi vpregami, ponovno smo lahko med nami pozdravili tudi kulčarje iz Ivančne Gorice, na ogled pa so svoje stare jeklene konjičke postavili tudi lastniki starodobnikov.
Na stojnicah so obiskovalci lahko izbirali med najrazličnejšimi izdelki domače in umetne obrti. Poleg domačega TD Višnja Gora so se na stojnicah predstavljala tudi nekatera druga turistična društva naše občine. Članice TD Višnja Gora so se kar nekaj časa intenzivno pripravljale na ta sejemski dan, saj smo želeli obi-
skovalcem ponuditi najrazličnejše unikatne tekstilne izdelke z motivom višnjanskega polža. Tako so v dneh pred sejmom članice šivale predpasnike, prte, pogrinjke, nakupovalne torbe ter še zlasti kuhinjske podstavke v obliki polža in izdelovale obeske s polžki. Njihov trud ni bil zaman, sajso izdelke obiskovalci navdušeno kupovali. Ker pa polžev še ni bilo dovolj, je bilo na stojnici TD mogoče poskusiti tudi prav posebno polžjo jed, imenovano Višnjanska polžja fantazija. Za vse, ki polžev niso želeli poskusiti, pa so prizadevni člani PGD Višnja Gora kot vsako leto poskrbeli za odlično ponudbo hrane in pijače, člani Planinskega društva Polž pa za bogat srečelov.
Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše obiskovalce sejma, saj sta jih z animacijo zabavala Brata Malek, ki sta
otrokom omogočila igro na napihljivem gradu, hojo s hoduljami, risanje ter številne druge igre z zabavnimi rekviziti. Neža Nježič pa je uprizorila gledališko predstavico Ela Polžela Vi-šnjegorska v režiji Melite Garvas. Otroke so zelo navdušile tudi višnjan-ske klekljarice Polžkice, ki so skupaj z mentorico Majo Štefančič Hribar obiskovalcem v živo kazale, kako nastajajo njihove klekljane mojstrovine. Klekljarice so bile neprestano obdane z radovednimi obiskovalci in še zlasti s podmladkom domačega turističnega društva. Klekljanje je na ta način v Višnji Gori vzbudilo veliko zanimanje, saj so se mentorici Maji otroci že pridružili na tečaju kleklja-nja v teh jesenskih dneh.
Nataša Slapničar, TD Višnja Gora
Oratorij v Šentvidu pri Stični
Zadnji avgustovski teden je bil za 49 otrok in 24 animatorjev iz župnije Šentvid pri Stični malo drugačen od ostalih počitnic. Skupaj smo oblikovali še en uspešen oratorij, ki je letos ponovno oživil župnijsko dvorišče, zadnjih nekaj let je namreč zaradi gradbenih del potekal na podružnici - na Gradišču nad Stično. Mladi smo pod geslom Na tvojo besedo spremljali življenje velikega svetopisemskega moža svetega Petra. Zgodbo o tem, kako je iz navadnega ribiča postal apostol in ribič ljudi, smo animatorji preko vsakodnevne igre in poučnih katehez na zanimiv način približali otrokom. Popoldan je bil čas na oratoriju posvečen ustvarjanju na raznolikih delavnicah in zabavnim aktivnostim, kot so Velika igra, kviz, obiskal pa nas je tudi prometni policist na motorju. Nestrpno smo pričakovali četrtek, ko smo se z vlakom odpeljali na izlet na ranč Aladin, kjer smo si ogledali različne eksotične živali, zvečer pa je sledila še Nočna igra, po kateri smo prespali v župnišču. Zaključek oratorija je bil v petek s sveto mašo.
Za pomoč pri izvedbi se zahvaljujemo našemu župniku Jožetu Grebencu, našim sponzorjem Mesarstvu Marinček, Šentviškemu peku, Slaščičarstvu Kova-čič, Elva Elektroinštalacije in staršem, ki so nam zaupali svoje otroke v varstvo. Srečni in zadovoljni smo se razšli, bogatejši za nove izkušnje in prijatelje ter z željo, da bi znali izpolniti sporočilo oratorijske himne in zaobjeti cel svet z Božjo ljubeznijo. Upamo, da se vidimo tudi prihodnje leto v še večjem številu.
Animatorji, zanje Erik Rojec
Biserna poroka Olge in Jožeta Kramar
2. oktobra pred 60 leti sta si Olga in Jože Kramar iz Škoflja pri Šentvidu pri Stični obljubila zakonsko zvestobo. Pred 10 leti sta praznovala zlato poroko, zdaj pa so v krogu domačih in prijateljev obred ponovili pri zaplaški Mariji, kjer je zahvalno mašo daroval gospod Janez Gril, z glasbo in besedo pa so slovesnost dopolnili njuni otroci, vnuki in pravnuki. Njuna življenjska pot je takole potekala:
Leta 1922 rojeni deček Jože je bil prvi preživeli otrok staršev Marije in Antona Kramar, doma na Gornjih Ponikvah pri Trebnjem. Družina se je glede na očetovo službo na progi kar naprej selila: v Višnjo Goro, Lju-bljano-Polje, Brestanico, Mirno Peč in spet Ponikve. Zato je imel velike težave pri vključevanju v šole. Kot najstarejši v družini z dvema sestrama se je moral zgodaj spoprijeti z življenjem. Dopolnjevanje pomanjkljive izobrazbe, ki jo je pred vojno dobil v podeželskih šolah, je ob delu na železnici vzel zelo resno. Že pred vojno je postal telegrafist, nato pa vlakovni odpravnik. Trdno verjame, da ga je vedno vodila Božja previdnost, saj je med vojno srečno preživel veliko usodnih preizkušenj in si rešil življenje. Močno ga je zaznamovala smrt 10-letnega brata Stanka, ki je bil žrtev igre z bombo, kasneje pa še očetov odhod in tragična smrt. Odgovorno je skrbel za mater in pomagal sestrama Milki in Mari, da sta se osamosvojili. V svinčenih letih po vojni je bil, predvsem zaradi zvestobe svojim vrednotam, premeščen v Bosno učit železničarje, od tu pa se je srečno vrnil le zaradi pokončne drže in poštenega življenja. Šele po vseh
teh preizkušnjah si je 32-leten začel spletati družino.
V družini Olge Uhan v Mirni Peči pa je bilo ljubeče in prijazno vzdušje. Olga je bila drugi od desetih otrok, rojena 1932 materi Frančiški in očetu Jožetu. Kaj vse je oče čevljar načrtoval za svojo veliko družino! Koliko lepih spominov nanj imajo starejši otroci, pa ga je svoboda v juliju 1945 vzela z obljubo, da se čez tri dni vrne. Nikoli več ga ni bilo nazaj, zato je mati z nadčloveško močjo sama poskrbela za preživetje in šolanje svojih 9 otrok. Morala se je zaposliti in zdaj je najstarejše dekle Olga postalo odgovorno za najmlajše tri: Klaro, Katarino in Jožeta. Z ljubeznijo se spominja dela za družino, vendar je zato morala pustiti gimnazijo in svoje načrte. Ko so najmlajši zrasli, pa se je zaposlila kot bančna uslužbenka v Novem mestu. Tu pa sta se križali njuni poti. Kar štiri leta sta se spoznavala in načrtovala skupno življenje. Delovno mesto šefa postaje v Radohovi vasi je določilo njun skupni dom. In tako sta si davnega 2. oktobra pred 60 leti obljubila zvestobo v dobrem in hudem. Žena Olga se je dobri bančni službi v Novem mestu kmalu odpovedala, saj se je zavestno posvetila najlepšemu
poklicu - materinstvu. Z veseljem in odgovornostjo sta sprejemala otroke: sina Stanka, hčerke Darinko, Bredo, Marto in Vido. Očka Jože se je posvečal svoji odgovorni službi na železniški postaji in ljudem, ki so ga potrebovali za drobne usluge in nasvete, mamica Olga pa je bedela nad otroki, bila njihova učiteljica in vodnica, vedno pri roki. Oba sta ljubeče spremljala svojih pet otrok in vanje z lastnim zgledom polagala življenjske vrednote. Čemu vse sta se morala odpovedovati, da sta z lastnimi žulji zgradila hišo in otrokom nudila izobrazbo! Ti pa so odraščali in odhajali v svet, zato so se skrbi matere in očeta še povečale, saj se je njuna 7-član-ska družina pomnožila. Kar precej vnukov sta z ljubeznijo tudi varovala. Danes ju obkroža 13 vnukov in vnukinj in že 5 pravnukov. Tako sta zdaj upravičeno ponosna na prehojeno življenjsko pot.
Skromna kot vedno, a zadovoljna in hvaležna Bogu za vse prejeto, se znova in znova veselita tako novega dne kot dosežkov svojih vnukov. Za njun zgled, zvestobo in požrtvovalnost se jima vsi njuni iskreno zahvaljujemo.
Breda Kramar

Udeležba članov OZVVS Grosuplje na pohodu od Ribnice do Nove Štifte
Prvi letošnji jesensl<i pohod veteranov vojne za Slovenijo je organizirala Območna organizacija ZVVS Ribnica. Bilo je v soboto, 13. septembra, obetal pa se je deževen dan. Toda veterani se ne damo. Zbralo se nas je ravno za en avto in odpravili smo se proti Ribnici.
V Ribnici so nas kot vedno gostoljubno sprejeli naši gostitelji in organizatorji pohoda, člani OZVVS Ribnica. Najprej smo si ogledali muzej suhe robe in drugih zanimivosti v Ribniškem gradu. Po ogledu gradu pa je na srečo prenehalo deževati in dobre volje smo se odpravili proti Novi Štifti.
Med potjo smo se ustavili v vasi Saje-vec, kjer smo obiskali Franceta Jakliča, ki je že kar naš stari znanec. Ogledali smo si izdelovanje suhe robe in poslušali njegovo zanimivo pripoved o dogodivščinah, ki jih doživljajo Rib-ničani, ko s svojimi krošnjami potujejo po svetu.
Preden smo nadaljevali pot, so nas naši gostitelji pogostili z okusno malico. Med potjo smo se ustavili v Ravnem Dolu, v Etno hiši pri Ivanu Šegi. Tudi tu je bilo kot vedno zanimivo poklepetati z našim gostiteljem. Končno smo prišli do Nove Štifte. Tam smo si ogledali cerkev in frančiškanski samostan. Z zanimanjem smo poslušali pripoved predstavnika samostana o zgodovini cerkve. Po koncu ogleda in krajšem počitku smo se odpravili nazaj proti Ribnici, kjer so nam gostoljubni domačini pripravili okusen golaž. Tako okrepčani
in polni lepih vtisov smo se poslovili od naših prijateljev - Ribničanov in drugih pohodnikov ter krenili proti domu.
Zagotovo bomo še prišli.
Jelka Janežič, OZVVS Grosuplje
Čeprav letošnje vreme ni prizanašalo paradižniku, je takšnega lepotca uspelo pridelati Bojanu Kuhlju iz Gabrovke priZa-gradcu. Tilen Kuhelj v rokah drži 95,5 dag težak paradižnik. (Foto: Gašper Stopar)
Prijetno domače
Ohflita lyipfnj Gorka

KRKA
Sliši se, govori se ... PRAV JE, DA SE IZVE!
Spoštovani sokrajani! Približujejo se jesenski dnevi in ob vedno daljših večerih bo več časa za ustvarjanje. Zato je to čas, ko se bomo ponovno srečali. Lahko se nam pridružite pri delavnicah, ki jih bomo pripravili za rumen-rdeče-rjave jesenske in bele zimske dni. Pripravili smo celo paleto delavnic, ki se bodo odvijale v prostorih stare šole na Krki.
•	Naučimo se izdelovati nakit - uhani, verižice, prstani
Delavnica je namenjena vsem, pomoč pri usvajanju izdelovanja nakita (žica, preja, perle ...) vam bo nudila Barbara. Začnemo 7. 11. 2014 ob 18. uri in bodo potekale vsak petek. Zaradi nabave potrebnega materiala Vas prosimo, da se predhodno prijavite na telefonsko številko: 040/702-173 (Barbara). Delavnica je plačljiva in vključuje material v vrednosti 20,00 euro/ mesec.
•	Naučimo se kvačkati' in plesti'.
Delavnica je namenjena vsem začetnicam in profesionalkam. Začnemo 4. 11. 2014 ob 18. uri v prostorih stare osnovne šole in bodo potekale vsak torek. Mesečni prispevek za delavnico je 10 euro. Material nabavite sami skladno z dogovorom med seboj. NOVO - 18. 11. 2014 vam bomo pokazali, kako sami naredimo bombažno prejo (zpagetti) in iz nje izdelamo igrače, predpražnik _ S seboj prinesite ta dan škarje.
•	Izdelovanje izdelkov iz papirja
Potekalo bo vsak četrtek ob 18. uri. Prvič se dobimo 6. 11. 2012 ob 18. uri. S seboj prinesite škarje in dobro voljo. Mesečni prispevek za delavnico je 10 euro. Material nabavite sami skladno z dogovorom med seboj. V delavnice bomo vključili tudi origami, izdelovanje butaric, kvačkanje igračk- amigurumi, izdelovanje voščilnic _
Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. 041/308-308 (Nataša). Želimo vam prijetno jesen in pridružite se nam na delavnicah, kjer boste v naši družbi preživeli nekaj prijetnih uric na teden.
Nataša Lukman, predsednica TD Krka

Štorklji spet ostali brez naraščaja, na lagunah pa kar prekipeva od življenja
sice in dihurji, kakšnega mladička pa je verjetno odnesla tudi lisica, vendar so vztrajno valile še enkrat in izvalilo se je kar nekaj novih mladičkov tako, da je tudi teh kar nekaj. Gospa čaplja ima dva potomca, medtem ko se mali ponir-ki ponašajo s kar velikim zarodom, dva para vsak vsaj po tri potomce. Tudi drugi obvodni prebivalci se imajo dobro. Letos sem opazila novo vrsto kačjega pastirja. Pa še nekdo se je priselil na lagune.
Potem ko je Ivanški par štorkelj letos za spremembo prišel ob pravem času, se pravi zadnji teden marca, smo upali, da bomo letos ugledali mlade štorklje v gnezdu. Stvari se spet niso iztekle, kot smo si želeli in pričakovali. Težava se je pojavila že takoj na začetku, ko se par ni vedel kot je običajno. Ali se ni povezal ali pa gre celo za drug par, saj sem nekaj časa opazovala tri štorklje, ki so preletavale gnezdo. Par tudi ni dograjeval gnezda, kot to štorklje počnejo vsako leto. Ko je gospa štorklja končno začela gnezditi in je lepo obračala jajca, se je vendarle utrnila misel, da nekaj pa bo. Prišel je junij, sredi junija sem nestrpno pogledovala proti gnezdu, saj je začela valiti pravočasno, vendar mladine ni in ni bilo. In za letos je tudi ne bo. Gnezdo je večinoma prazno, saj se par potika po poljih in travnikih, v gnezdu ni nikogar, ki bi ga hranila. Kadar pa se peljete po avtocesti proti Novemu mestu, se ozrite na cestno tablo, ki označuje izvoz za Bič (velika rumena tabla, pred nadvozom nad avtocesto pri Biču), tam je doma še en par štorkelj, temu pa že nekaj let uspeva vzrediti zarod malih štorkelj, letos sta v gnezdu vsaj dva mladiča, lahko pa je še tretji. Vendar previdno, ste na avtocesti. Našemu paru pa lahko le zaželimo več sreče prihodnjič.
Živahno na Marofu
Na marofških lagunah pa so letos očitno vzredili veliko majhnih ptičkov. Zelenonoge tukalice imajo obilen zarod, vsak par ima vsaj dva do pet mladičkov. Letos je nekaj manj mlakaric, saj jim je prvi zarod nekdo pojedel, no ne vse, je pa izginilo veliko majhnih piščančkov in pa tudi jajc, le kdo bi bil ta tat, očitni osumljenci so kune, podla-
Prišel je par nutrij, ki pa niso naša avtohtona vrsta (prišle so iz Južne Amerike, tako da so pobegnile ali so jih spustili iz ujetništva, ko so jih gojili za krzno). Značilnost te vrste je, da v naših ekosistemih z vidika varovanja dela škodo, saj poje obrežno vegetacijo, ki pa jo naše avtohtone živali potrebujejo za zavetje, valjenje in tudi hrano. Nutrije k sreči ne prenašajo dobro mraza in se v okolju z mrzlimi zimami ne obdržijo dolgo. Odrasli skoraj nimajo sovražnikov, mladiče pa radi plenijo psi, lisice, kune, ujede. Nutrija ali bobrovka (zelo je podobna bobru) je velik rastlinojedi glodalec, ki živi v vodi ali na obvodnih področjih. Živijo v rovih, ki jih izkopljejo v obrežje. Na videz spominja na veliko podgano. Odrasle živali tehtajo med 5 in 9 kg in merijo od 40 do 60 cm v dolžino brez repa, ta meri dodatnih 30 do 45 cm. V prerezu je rep okrogel in ne ploščat kot pri pižmovki. Parjenje poteka prek celega leta, samica ima letno 2- 3 legla s po 2- 9 mladičev. Spolno dozori nutrija že pri 4- 6 mesecih. Mladiči so ob kotitvi že dobro odlakani in vidijo. Nutrije imajo grobo dlako, temno rjave barve s svetlim predelom okrog smrčka. Najbolj izstopajo njeni veliki živo oranžni sekalci. Med prsti zadnjih nog ima plavalno kožico, kar tudi priča o prilagojenosti na vodo in življenje v njej. Nutrija je dokaj podobna tudi pižmovki, a je veliko večja. Niso plašne in so dokaj priljudne. Na pogled simpatične.
Blanka Markovič, univ. dipl. biol.
SIMPLY CLEVER
NOV PRODAJNI SALON VIVANČNI GORICI
Pan-Jan d.o.o., Stantetova ul. 25, 1 vančna Gorica, tel: 01 /32 04 709
PAN^ JANr
TEHNIČNI PRE6LEDI REGISTRACIJE IN ZAVAROVANJE SALON VOZIL BAR
Lasersko beljenje zob v ZD Ivančna Gorica
Od oktobra dalje zobne ambulante v ZD Ivančna Gorica ponujajo novo storitev - lasersko beljenje zob.
Beljenje zob je postopek, s katerim dosežemo posvetlitev in dobimo bolj zaželeno barvo zob. Zabarvanje zob samo po sebi ne pomeni patološkega stanja. Če so zobna in obzobna tkiva zdrava oz. sanirana, je to izključno estetski problem.
Zabarvanje zob je lahko zunanje ali notranje. Najpogostejši vzroki zunanjega zabarvanja so slaba ustna higiena, kajenje, kromatogena hrana in pijača (rdeče vino, čaj, kava, barvila v hrani). Najpogostejši vzroki notranjega zabarvanja so, poleg že naštetih, staranje, poke sklenine, tetraciklinski antibiotiki, karies, amalgam, nekroza pulpe. Zunanja zabarvanja lahko pogosto odpravimo že s profesionalnim odstranjevanjem zobnih oblog, notranja pa samo z beljenjem.
Obstajajo različne metode beljenja zob, vse pa temeljijo na uporabi belil-nih gelov, ki vsebujejo ali sproščajo vodikov peroksid. Učinek beljenja je posledica sproščanja kisikovih radikalov iz gela, ki prodirajo skozi zobna tkiva in razbarvajo različne kromatogene organske spojine. Učinkovitost belilnega gela je odvisna od koncentracije glavne učinkovine in časa delovanja, ki ga lahko skrajšamo z uporabo različnih luči ali laserja. Vsi geli za beljenje v ordinaciji ali doma povzročijo mikroskopske poškodbe sklenine, ker je sproščanje kisikovih radikalov iz belilnega gela počasno. Lasersko beljenje zob
V ZD Ivančna Gorica uporabljamo diodni dentalni laser Wiser in pripadajoči LWS belilni gel. Ta, za razliko od drugih, vsebuje titanijev dioksid (TiO2), ki poveča učinek beljenja, hkrati pa preprečuje neželeno segrevanje zobne pulpe. Njegova prisotnost omogoča uporabo manjše količine vodikovega peroksida, saj s pomočjo laserske svetlobe zagotovi hitro sproščanje kisika iz gela in tako ne pride do sprememb na sklenini. Gel je zelo učinkovit, hitro deluje, rezultat je viden takoj, stranski učinki so majhni (ni poškodb sklenine, ni segrevanja pulpe, občutljivost zob po beljenju je manjša). Postopek beljenja po potrebi ponavljamo, dokler ne dobimo želenega rezultata. Različne vrste zabarvanja se različno odzivajo na beljenje. Nekaterih vrst zabarvanja ne moremo povsem odpraviti, ampak jih lahko le omilimo. Pred beljenjem moramo zagotoviti popolnoma zdrava ali sanirana zobna in obzobna tkiva ter popolnoma čiste zobe, brez oblog. Beljenje ni primerno za ljudi, ki imajo že prej zelo občutljive zobe (skelenje), za otroke (njihove zobne pulpe so velike in bolj občutljive), za nosečnice (te so bolj dovzetne za vnetje dlesni).
Avitalne (mrtve) zobe, ki velikokrat potemnijo zaradi ostankov nekrotične pulpe, lahko zelo učinkovito pobelimo z notranjim beljenjem, brez uporabe laserja (belilni gel nanesemo v notranjost zoba in zapremo za nekaj dni, po potrebi ponovimo).
Po beljenju je možen pojav preobčutljivosti zob (skelenje), vendar je možnost za to z uporabo LWS gela zelo zmanjšana. Dodatno jo zmanjšamo s posebnim gelom za desenzibilizacijo ali z zaščitnimi premazi. Preobčutljivost po beljenju izzveni in ni trajna. Beljenje ne vpliva na barvo obstoječih zalivk ali prevlek na zobeh, zato jih je pozneje lahko treba zamenjati, da ustrezajo novi barvi zob. Učinek beljenja lahko traja več let, vendar pa se lahko zabarvanje zelo hitro ponovi, če nadaljujemo s kajenjem in pogostim uživanjem kromatogene hrane in pijače.
Če si želite imeti bolj bel nasmeh, povprašajte svojega zobozdravnika o možnosti beljenja zob. Ta bo ugotovil vzrok zabarvanja, poskrbel, da bodo zobje in obzobna tkiva pred beljenjem zdravi, in določil najprimernejšo metodo beljenja za posameznika.
Beljenje zob je v našem zdravstvenem domu samoplačniška storitev. Vse dodatne informacije lahko dobite pri vašem izbranem zobozdravniku. Če še nimate izbranega zobozdravnika, si ga lahko izberete v našem zdravstvenem domu.
Petra Gracar Pekolj, dr. dent. med.
Letos poleti smo nad avtocestnim izvozom Bič lahko opazili, kako si je štorklja uredila domovanje. Živali ne najdejo več mirnega zavetja ...(Foto: Jelka Agnič)

Dan varnosti za šentviške šolarje
Osnovnošolci in srednješolci smo v Hirschaid pripeljali sonce
V torek, 7. oktobra, smo imeli vsi učenci OŠ Ferda Vesela tehniški oz. naravoslovni dan na temo varnosti. Namen dopoldneva je bil poglobiti in utrditi znanja s področja varnostnih vsebin in natančneje spoznati delo gasilcev, vojakov, policistov in članov Rdečega križa.
Dan se je začel v učilnicah s predstavitvijo vsebin in poteka dneva dejavnosti, nadaljeval pa z vajo evakuacije iz šolskih prostorov. Ob osmi uri se je oglasil alarm za požar in opozoril učence in šolske delavce, naj se kar najhitreje in po najbližji varni poti umaknejo na zbirno evakuacijsko mesto ob šoli. Na kraj požara so prišli gasilci PGD Šentvid pri Stični, zaščitili območje, pogasili požar in se prepričali, da v šoli ni nikogar več. V vaji so sodelovali tudi mladi gasilci šentviškega gasilskega društva, ki so v nadaljevanju dneva prikazali svoje spretnosti ravnanja z gasilsko opremo oz. orodji.
Dogajanje na šolskem igrišču je bilo zaznamovano s posredovanjem in sprejemanjem novih znanj ter z veliko mero radovednosti. Gasilci so predstavili svoje delo in opremo ter nas opozorili, kako ravnati v primeru požara. Na ogled je bilo gasilsko vozilo, zelo zanimivo pa se je bilo preizkusiti v vaji brizganja vode v tarčo.
»Hallo!« so nas pozdravili Nemci, ko smo z veliko zamudo zaradi zastojev na cesti prispeli v Hirschaid. V šolski kantini so nas razdelili po družinah, ki so nas medse toplo sprejele. Drugi dan smo se zopet zbrali na šoli, kjer smo naše druženje pričeli z zanimivimi spoznavnimi igrami, v katerih smo vsi sodelovali. Zatem smo si ogledali film, med katerim smo se stiskali, predvsem zaradi pomanjkanja prostora ©. Kosilo tistega dne je bilo tipično nemško, za nas malce nenavadno. Po kosilu smo v skupinah odkrivali znamenitosti Hirschaida. Kot dokaz, da smo določeno znamenitost res našli, smo morali pred njo posneti »skupinski selfi'«. Utrujeni smo se vrnili v šolo, kjer so nas pričakale dobrote z žara. S hrano se je tako program tega dne zaključil.
V	sredo smo se odpravili v Nürnberg, kjer smo si ogledali znamenitosti, kot so npr. cerkev sv. Lovrenca, nürnber-ški srednjeveški grad, različne vodnjake _ Tudi tega dne je bilo kosilo za nas malce nenavadno. Jedli smo tradicionalne nürnberške klobasice. Vrnili smo se okoli šeste ure in odšli k družinam.
V	četrtek smo bili prvi dve šolski uri prisotni pri rednem pouku, ki so ga
imeli Nemci, pri katerih smo bili na izmenjavi. Nato smo se razdelili v štiri skupine in izdelali plakate. Po kosilu smo imeli veliko prostega časa. Medtem se je na igrišču odvijala nogometna tekma med gosti in domačini. Zmagali smo Slovenci. Bravo, mi! Predhodno so nam učitelji povedali, da smo ob treh naročeni pri »Bürger-meistru« in nekateri od nas so mislili, da gremo na hamburger, a so razočarani ugotovili, da smo namenjeni k županu in ne na hamburger ©. Pri
županu smo izvedeli nekaj o občini Hirschaid, potem smo imeli prosto popoldne, ki smo ga preživeli z družinami.
V petek smo se poslovili že okoli osmih zjutraj. Hvala bogu, na cestah ni bilo zastojev, zato smo se vrnili že okoli 17. ure. Izmenjava nam bo ostala za vedno v zelo lepem spominu. Takšnih poti si še želimo. Ela Tekavec, učenka 9. d OŠ Stična, in Tara Marolt, dijakinja 1. letnika gimnazije SŠ Josipa Jurčiča
Obiskali so nas tudi vojaki, pripadniki protioklepne enote, ki so se k nam pripeljali s prav posebnim transportnim vozilom. Spregovorili so o svojem poslanstvu, delu na terenu, opremi in orožju ter preživetju v naravi. Lahko smo poskusili tudi vojaško hrano in uporabili vojaške maskirne kreme. Policisti so povedali, da je njihovo delo - spremljanje prometa, varovanje ljudi in premoženja ter preprečevanje kaznivih dejanj - včasih tudi nevarno, je pa zanimivo zato, ker je raznoliko in dinamično. V posebno veselje nam je bilo videti tudi dva lipicanca konjeniške policije in službeno psičko, ki je izurjena za iskanje prepovedanih drog. Najbolj pogumni učenci so preizkusili zaporniško celico policijskega kombija, vsi ostali pa smo lahko oblekli neprebojni jopič, si nadeli čelade ali sedli na policijski motor.
O uporabni temi so spregovorili tudi člani Rdečega križa iz Grosupljega. Poučili so nas, kako oskrbeti manjše in večje rane, zvine, prikazali pa so tudi postopek oživljanja in uporabo defi'brilatorja.
Nekaj učencev je pod mentorstvom učiteljice Sonje Škof predstavilo užitne divje rastline, njihovo uporabo in uživanje. Presenečeni smo bili nad užitno-stjo mnogih samoniklih rastlin, ki jih sicer dobro poznamo, jim pa nikoli ne bi pripisali tovrstne oznake.
Ob koncu zanimivega in poučnega šolskega dne smo se učenci preizkusili še v reševanju kviza na temo varnosti. Izkazalo se je, da smo si nove vsebine dobro zapomnili.
Pridobljena znanja nam bodo gotovo še kdaj prišla prav, zato smo hvaležni vsem sodelujočim, da so z nami delili svoje izkušnje in spoznanja ter nam omogočili nepozaben dan varnosti.
Nika Bregar, Ana Koželj, Gaja Tamara Medved, 8. razred Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični
Naravoslovni in likovni tabor
Zadnji konec tedna v septembru je bil za devetindvajset učencev OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični zelo intenziven in poučen. Prijavili so se na naravoslovni in likovni tabor, ki ga šola že tradicionalno izpeljuje ob slovenski obali. Letos je bil tabor v CŠOD Burja v Seči pri Portorožu, od 26.-28. 9. 2014.
Tema letošnjega tabora so bile ladje in jadrnice. Naš ustvarjalni in raziskovalni tabor se je začel z obiskom vrhunskega navtičnega arhitekta Andreja Justina, ki je znan oblikovalec tekmovalnih plovil. Predstavil je svoj poklic, pri katerem se prepletajo izsledki fizike, sodobni materiali, zmogljiva računalniška oprema in želje naročnikov. Predstavitev je ogrela nekatere mlade poslušalce in komaj so čakali naslednjega dne, ko so se odpravili na jadranje. Skupina profesionalnih jadralcev je učence prevzela na glavni portoroški plaži, kjer so jih seznanili z osnovami jadranja. Vkrcali so se v dve manjši jadrnici, eno večjo in na raft. Morje je bilo sprva spokojno, kasneje pa prijetno vzvalovano. Užitki na vseh izbranih plovilih so bili izjemni. Ko so se vrnili na kopno, so se s štiricikli odpeljali do razstavišča Monfort, bivšega skladišča soli, kjer so si ogledali razstavo slik, ladij in jader. Seznanjanje z ladjami so dopolnili z obiskom edinega še delujočega škve-ra na severnem Jadranu, ki se po zaslugi Društva Bracera ponosno bori za obstoj ob izteku kanala sv. Jerneja
v Seči. Škver je manjša obrtna delavnica za izdelavo, obnavljanje in vzdrževanje manjših lesenih plovil, na tradicionalen, ročni način. Slikovitost tehnične dediščine v območju škvera s solinarsko panoramo, je pritegnila vse obiskovalce.
Naravoslovci so v času tabora z velikim zanimanjem raziskovali življenje pomembnega znanstvenika Darwina
in njegovo pot okoli sveta z ladjo Beagle. Pripravljali so se na različna tekmovanja, izvajali kemijske poskuse in raziskovali živali in rastline, ki so jih našli na obali in v morju. Likovniki so se seznanjali z likovnimi deli odraslih umetnikov, sami pa so v kratkem času izdelali veliko lepih izdelkov. Vsi so se preizkusili v tehniki strings art, izdelali koloristične ladje na karton, risali, lepili. Izdelali so tudi velika jadra, jih poslikali in razstavili ob morju. Naravoslovci in likovniki so s telesi na portoroški plaži ustvarili pravi likovni performans, saj so v stilu taborske teme oblikovali veliko ferdovsko ladjo.
Povezovanje, druženje in izobraževanje v naravi, s skrbnim načrtovanjem in izvedbo je prineslo udeležencem tabora dragocene izkušnje in nepozabne spomine.
Mentorice: Sabina Rozina, Marija Zajc, Jelka Rojec

Teden otroka na OŠ Ferda Vesela in njeni podružnični šoli Temenica
Otroci se morajo igrati in igrati' še več, kot to počnejo danes. Če se veliko igraš, ko si majhen, odneseš v odraslost zaklade, ki te bogatijo vse življenje. Misli pisateljice Astrid Lin-dgren so nadvse spodbudne, še posebej danes, v tem včasih malce krutem času. In prav zato je bil letošnji moto celotedenskega TEDNA OTROKA: ZA RAZIGRANO IN USTVARJALNO OTROŠTVO!
Razigrano in ustvarjalno je potekal tudi naš celotedenski program. Bilo je malce drugačno. Že v ponedeljek nas je obiskala pravcata akrobatka Anja. S svojimi monocikli je spretno poplesavala ob glasbi in zraven žonglirala. Uf, kakšna spretnost! Marsikdo izmed učencev bo poskusil z dvema ali tremi pomarančami.
V	torek smo na matični šoli izvedli v okviru oktobrske požarne varnosti--prikaz evakuacije iz šolskih prostorov. Sodelovali so šentviški gasilci z vso varnostno požarno opremo, policija s svojimi enotami: konji, psi, motoristi.
V	Temenici pa so nas obiskali: PGD iz Temenice in PGD Sobrače. Prikazali so nam reševanje in evakuacijo iz prostorov, nudenje prve pomoči. Učenci so z zanimanjem in aktivnostjo sodelovali. Bili so ponosni, kajti med gasilci so bili tudi očetje in matere.
Tehniški dan v sredo je bil ta temen-
ške učence nekaj posebnega. Obiskali smo LPP v Ljubljani. Prevoz z avtobusom v Ljubljano in ogled njihovih delavnic je bil izredno zanimiv. Bili smo tudi v pralnici avtobusov. Za konec pa smo se odpravili še v McDonald's, kjer smo se posladkali s sladoledom. Sreda je bila: dan TALENTOV. Vsak učenec je v razredu pokazal svoj talent. Zelo težko je bilo izbrati najboljšega.
Teden se je nagibal v drugo polovico. V četrtek smo se igrali stare družabne in ustvarjalne igre, ki so se jih igrali že dedki in babice. Kako zanimivo je zemljo krast, skakati ristanc, »gospod Kapcinar je kapico zgubil« _ Vmes je bil še filmski maraton z ri-
Jesensko srečanje staršev in otrok iz
vrtca Miška v Stični
■ -v-
Kmalu, ko smo družine zakorakale po gozdni poti proti cilju - kostanjevemu pikniku, nas je na enem izmed dreves pričakala prva smejoča markacija in nam sporočila prvo nalogo, naslednja drugo, nato tretjo vse do petnajste postaje. Tako smo starši in otroci preskakovali suhe veje, se zavezanih oči podali na pot ob vrvici, metali storže skozi obroč, nosili
otroke »štuporamo« in opravili še kar nekaj nalog, ki so jih skrbno pripravile vzgojiteljice. Ko smo (nekateri bolj, drugi manj) prisopihali na vrh Gradišča, je že dišalo po kostanju, saj smo »naprej poslali« nekaj očkov, ki so se izkazali v spretni peki. Otroci so navdušeno stali v vrsti in čakali na prisluženo vrečko kostanjev. V skrinji gradiške koče se je našlo celo še ne-
Groševci aktivno v novo študijsko leto
Vsi, ki ste te dni postali oz. ostali študentje, vabljeni, da prinesete potrdilo o vpisu in postanete člani oz. podaljšate članstvo v Študentskem klubu GROŠ.
Tudi letos smo že tradicionalni Grosupeljski prireditvi Grosuplje v jeseni dali piko na ''i'' prav GROŠevci. Tako se je po pestrem dnevnem dogajanju dan prevesil v večer in na veliki oder sredi drevoreda so okrog 17.00 ure stopili Eks'tra band in Sašo Balant ter dobro ogreli publiko. Sledili so jim veterani grosupeljskega rocka, vsem dobro znani Ansambel Valvasor. Po njihovem odličnem nastopu pa smo Grosupeljčani le dočakali težko pričakovani Rok'n'band! Fantje so s svojimi uspešnicami na noge dvignili stare in mlade. Celotno dogajanje je za mešalno mizo povezoval DJ Yoco, na mikrofonu pa je za dobro voljo skrbel igralec in komik Rado Mulej. Predsednik Študentskega kluba GROŠ, Gašper Kus, se je s svojo ekipo zelo izkazal in smo tako v sodelovanju z Občino Grosuplje pripravili pri-
jeten glasbeni večer, kakršnih bi bilo lahko v Grosuplju še več. Študentje pa ne bi bili študentje, če ne bi študirali. Tako smo se ta mesec že pridno posedli v študijske klopi. Kot pa se za GROŠevce spodobi, bomo tudi tokrat začetek študijskega leta popestrili z boljprijetnimi usposabljanji, letos z naslovom »Z GROŠem do službe«. To bodo usposabljanja bolj praktičnega tipa, kot so jezikovni tečaji, uporaba pisarniških programov, upravljanje raznih delovnih pripomočkov (motorna žaga, viličar, itd.).
Vsi, ki ste te dni postali oz. ostali študentje, vabljeni, da prinesete potrdilo o vpisu in postanete člani oz. podaljšate članstvo v Študentskem klubu GROŠ. To lahko opravite v Študentskem servisu v Grosupljem na Kolodvorski vsak dan med 8:00 in
Naši dijaki atleti zelo solidni na dolenjskem področnem ekipnem tekmovanju v atletiki
Na ekipnem atletskem tekmovanju srednjih šol dolenjske regije so dekleta Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica osvojila zelo dobro 5. mesto med 8 udeleženimi šolami. Fantje naše šole so odrezali solidno in osvojili 7. mesto med 9 ekipami. Na videz ne prav odlične uvrstitve dobijo pravo vrednost šele takrat, ko doseženo število točk naše ekipe primerjamo z dosežki vseh srednjih šol, ki so se tekmovanj udeležile po drugih regijah. Dolenjska regija je namreč v atletiki najmočnejša v Sloveniji. Tako so naša dekleta osvojila 21. mesto v državi med 61 udeleženimi srednjimi šolami, fantje pa 27. mesto med 69 udeleženimi šolami. Glede na to, da imamo zadnja leta precej majhno bazo dijakov, iz katere lahko izbiramo tekmovalce, je to kar lep uspeh.
sankami, lutkami in mladinskimi filmi. Seveda niso manjkale niti kokice. Doživetje kot v Koloseju! In že je bil tu petek ter z njim zaključek veselega tedna- tedna otroka. Z barvnimi kredami smo na asfaltnem igrišču ovekovečili celoteden-ske dejavnosti. Nastalo je mnogo zanimivih ilustracij.
Končna češnja na celotedenski torti pa je bil fi'nalni nastop najboljših talentov. Prav zato, ker jih je med našimi učenci toliko, vemo, da bo naslednji teden otroka, drugo leto še bolj poln otroške ustvarjalnosti, domišljije in vedrega nasmeha. Se slišimo naslednje leto!
Alenka Ivanjko
»Oktobra dozori kostanj, ta sladki sadež, ki je tako dober, pa naj bo pečen ali kuhan.« S tem uvodnim stavkom so nas vzgojiteljice naših otrok iz vrtca Miška v Stični povabile na jesensko srečanje, ki se je 14. oktobra odvijalo na pobočju in vrhu Gradišča.
kaj sladoledov, da je bila pojedina za naše otroke še bolj popolna. Za sodelovanje se lepo zahvaljujemo gradiškemu oskrbniku Maksu, ki nam je prijazno odstopil prostor in pripomočke za peko kostanja, predvsem pa vzgojiteljicam, ki so poskrbele za organizacijo in posrečene naloge na poti.
Barbara Mestnik
Posamično je najboljši rezultat dosegla Tjaša Perpar iz 2.b oddelka z 2. mestom v teku na 400 metrov. Tjaša je odlična atletinja, ki trenira atletiko v Ljubljani. Prav tako odlično so se odrezali še nekateri ostali, ki pa atletike ne trenirajo: Ana Zvonar iz 3.b je bila 4. v teku na 1000 metrov, Barbara Tekavec iz 4.b je bila 5. v suvanju krogle, Denis Gale iz 4.d je bil 6. v teku na 1000 metrov, Žan Žefran iz 4.a je bil 7. v suvanju krogle, prav tako 7. je bila Janja Kresal iz 3.a v teku na 100 metrov. Maša Rački iz 4.b je bila 8. v teku na 1000 metrov, enako mesto pa sta osvojili še Maša Tekavčič iz 2.D v suvanju krogle ter Nina Longar iz 2.a v skoku v daljino. Tudi ostali tekmovalci in tekmovalke so se potrudili po najboljših močeh in častno zastopali ime naše šole.
Simon Bregar
Svetovno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih
Štiri učenke srednje šole Josipa Jurčiča in občanke občine Ivančna Gorica so od 18. do 22. septembra 2014 zastopale barve Slovenije na svetovnem prvenstvu v street dance showu, v češkem mestu Usti nad Labem. Maša Gašparič je z mladinsko veliko formacijo postala svetovna prvakinja. Članice Neža Clemente, Maja in Nika Gjerek pa so v članski mali skupini med hudo konkurenco dosegle odlično 9. mesto. Vse štiri plešejo v PLESNEM MESTU v Ljubljani.
Na splošno pa je za tekmovalkami ena najuspešnejših sezon. Dosegle so odlične rezultate na državnem prvenstvu,udeležile so se mednarodnega tekmovanja INTER DANCE FEST v Sarajevu. Nastopale so v nedeljskih oddajah Raketa na planetu in na zaključni oddaji za izbor naj točajke v Tivoliju. Za zaključek leta 2013 so s Čuki odštevale zadnje minute pred vstopom v novo leto 2014 na TV Golica.
Mislimo, da so občino Ivančna Gorica zelo lepo zastopale tako doma kot v tujini. Z resnim delom pridejo tudi resni rezultati in sanje postajajo resničnost.
Neža Clemente, Maša Gašparič, Maja in Nika Gjerek
16:00 (ob petkih do 15:00). Vse, kar moraš storiti, je da prineseš originalno dijaško ali študentsko potrdilo o vpisu. Članarine seveda pri nas ni, je pa za člane veliko ugodnosti. Naj jih nekajnaštejem. Cenejša prehrana, subvencionirana vpisnina v knjižnico in fitnes ter vodene vadbe in še mnogo drugih.
Če te zanima še kaj, nas obišči v ponedeljek, sredo ali petek od 18.00 do 20.00 na naši Info točki v ŠK GROŠ v Grosupljem in vsak torek od 18.00 do 20.00 v Jakličevem domu v Dobrepo-lju, kjer se seveda lahko tudi včlaniš. Za vse tekoče informacije spremljaj GROŠevo spletno stran (http://www. klub-gros.com/) in FB stran (Študentski klub GROŠ).
Študentski pozdrav in veliko študijskih uspehov ti želi GROŠeva ekipa! Ambrož Volek, Študentski klub GROŠ


						
	1	1	_N<			
Čaša bogov iz Malega Črnela (1. stol. n. št.)
Malo Črnelo z rimskim najdiščem ob vznožju Že ime Malo Črnelo pove, da vas ni velika. Toda tudi sosednje Veliko Črnelo ni dosti večje. Ničesar takega ni v teh dveh vasicah, s čimer bi se lahko ponašali, še šole, trgovine ali gostilne ne. Prav tako tu ni tekla zibelka nobenemu pomembnemu možu ali ženi. Vendar je ta prostor naseljen že vsaj 2000 let s pridnimi ljudmi, ki si svoj vsakdanji kruh pridelajo na polju pod vasjo. Preden si ogledamo čašo, slavno Črnelko iz rimskih časov, povejmo še nekaj o preteklosti kraja.
Rdeči potok
Vasici Malo in Veliko Črnelo sta potisnjeni v strmino ob robu polja nekako na pol poti med Muljavo in Ivančno Gorico. Prva premore nekaj manj, druga pa nekaj več kot dvajset hišnih številk. Med njima se vije potok, ki prihaja na dan v številnih izvirih v gozdovih pod Polževem in mu pravimo Mali breg. Že po nekaj kilometrih se pridruži Velikemu bregu (Višnjici) in potem skupaj hitita do Krke. Vsaj nekoč je bilo tako. Pred nekaj desetletji so začeli na hrib nad izviri odvažati odpadke iz Livarne v Ivančni Gorici. Odlagališča baje ni bilo mogoče narediti drugje, bolj preprosto je bilo obema vasema pomagati, da sta prišli do vodovoda. Tako je bil volk sit in koza cela. Toda raki, ki so nekdaj lezli po potočnem dnu, so izginili. Postrvi, ki so priplavale po strugi navzgor iz Višnjice, tudi ni več. Dodatno škodo življenju v potoku je povzročila regulacija vodne struge, tako da vsakih nekaj let popolnoma usahne.
V najstarejših zapisih se vas imenuje Rotenpach (Rottenbach), kar v prevodu pomeni Rdeči potok. Ljudje so vasi rekli tudi Sv. Marjeta na Ilovci. Ilovica je rdeče barve in kaj je bolj razumljivo kot to, da se vas, ki stoji na ilovnati zemlji, imenuje Rdeči breg ali Rdeči potok. Ko so čez stoletja ime spet zapisali po slovensko, se je rdeča barva spremenila v črno. Zakaj? Med ljudmi je gotovo še živelo staro poimenovanje, saj je izraz črnel nekoč označeval rdečo barvo. Tako je iz Črnel nastalo Črnelo (Gross und Klein Tschernell).
Zgodovinarji menijo, da je Črnelo - kakor koli se je že takrat imenovalo -obstajalo že ob ustanovitvi stiškega samostana v 12. stoletju. Prvotni gospodarji vasi so bili grofje Višnjegorski. Njihovi nasledniki grofje Čreteški so posamezne kmetije in parcele pozneje odstopali ali prodajali drugim. Tako je Nikolaj Čreteški leta 1230 za 15 mark oglejskega denarja prodal samostanu šest kmetij v Črnelem, štiri pa je podaril za »dušno dobro« svojega brata Rudigerja. Sčasoma je samostan postal lastnik vseh črnel-skih kmetij in tudi gradiča, čigar lastnik je bil Nikolaj von Rotenpach. Kdaj so postavili cerkev sv. Marjete, je težko z gotovostjo trditi. Zapisano je, naj bi se to zgodilo v 15. stoletju. Njene romanske osnove so doživele spremembe v gotiki in spet kasneje v 18. stoletju. V urbarju je zapisano, da je bilo v 16. stoletju veliko kmetij praznih, kajti ljudje so izgubili življenja ali bili pregnani v času turških vpadov. Potem sta vasici dolga stoletja životarili, ne da bi se dogajalo kaj posebnega. Kmetje so obdelovali zemljo ter nekako preživljali dobre in hude čase. In zakaj je danes spet toliko praznih hiš?
Črnelo
Za cerkvijo v Malem Črnelem je gozd, po prisojni rebri pod njo so v polkrogu nanizane kmetije. Krajevni leksikon nas je podučil, da so za vas značilni sadovnjaki in čebelarstvo. To je pred 40 leti še držalo, sicer pa, če o kraju ni mogoče povedati ničesar drugega, pridejo prav tudi čebele in sadovnjaki. Res je bilo nekoč okoli večine domačij zasajeno sadno drevje, toda posebno kakovostnega sadja tu niso nikoli pridelali. Skoraj vsi stari sadovnjaki so se posušili, novih pa ni zasadil nihče. Takoj za vrtovi se začno njive, l<i se spuščajo vse do potol<a, vijočega se
Čem^ItvcL ^Ifc," tot. «r m rm (Itraj. im. V S	v Cemfht-Vi/t,
prJd.	prt t. im. ČrrHflm^^an,'* -ka." lofc. tem^at't^or. dcfl, scaf. /a
piji: [. J36Ö Charnalwch. 1499 CAcJ-Nffew;.
lupcljano II vxdrvkj Črntl. ki }c i. ^ l^jiriifln liiM ZirHrlf in ki ic cJi-rainJa v priiia. čmj^, Čt!rnel, Črntla. Črnila, Černe/ji, C^ntUa in psKUjniihitu črntlii s pispima n^li&anu	m Črnfli. Krij. im. torej pfvnliH poniciii
•jjfubivafci ČYTiekni:ga n^seljsV VlfiJcvrt Knoe|J| na doiicn, ^rniS, frmiiel 'rdei'. i/ liiBS latevLa jc liuJi kraj. im. {Mälp, mi^) trff^fo, fjtfl M^ i4°48' S	I.
132J-50 üvltfnrtadi, in ime gf^du Čmflo pri Dimialji)) (V IJ^JT S 4S^iai'>, I 1397 Kaitfispiiifl} Ckfj tvJL tfi'KW^jrif, Ö'nn.
'Kw, LMS 114. 'O jt^aniL bfnm. pfkl ^mt! Rojm^ hKIr. n.	Cnt^-
sit pAak lirtp fc/Lii !>V[ [, UJ nepcnredjnh ir [wpi fi-flH "«iri'. 0 MWfDoiiijimlMn ii^ iOi. ftUfjTTUiiirT. L IMR Cfr^iAiirA, 1(i ttfneJp ra lui Im '(iifJltMif. dlkcSrikiD 'rJeti fiwW, jl(j llimert. OKZ VII, lee 1. = ll, W i Iflm ii m®» man. Wd. IHl tWjra (Slinlipv T^ 'IMt iti kn^ im. fWtvd IKmHi iii ^^itkt, MJ.MS I. J«|
nekaj sto metrov daleč od vznožja. Nekoč se je vaško polje razprostiralo še daleč čez potok. Tam je bilo nešteto pravokotnikov, ki so jih obrobljale zelene meje, poljske poti in komaj vidne steze. Pred kakimi petdesetimi leti, ko je to dolino zajela arondacija, so zelene ježe, ki so pomenile meje, izginile. Zdaj je vsa dolina ena sama velika zelena površina: letos pšenice, prihodnje leto koruze in oljne repice. Pisanih krp ajde, lanu, pšenice, ovsa ali krompirja, se mnogi niti ne spominjajo več. Traktorji preorjejo vso dolino v nekaj dneh in na stotine drobnih prepirov zaradi meja je že zdavnaj pozabljenih. Toda takrat, ko so se zadružni traktorji prvič pojavili na polju pod vasjo, za večino kmetov ni bilo lahko. Mnoge je skrbelo za obstanek. Mladi fantje, ki so se že odločili, da bodo ostali doma,so morali za zaslužkom v svet, največ v Nemčijo, nekateri so si poiskali priložnostne zaposlitve in nekako preživeli.
Slil<a iz leta 1932, hruška in znamenje Pot, ki vodi skozi Malo Črnelo, je bila v preteklosti mnogo pomembnejša, kot je danes. V srednjem veku je bila v vasi celo mitnica, kjer so morali plačevati od živine, ki so jo v velikih čredah vodili iz Madžarske proti Italiji. Na križpotju je nekoč rasla hruška drobnica, spomladi košata v belem cvetju, jeseni zlata od tisočerih drobnih plodov. Včasih so ponoči videvali, kako gori »šac« med njenimi koreninami. Pod njo naj bi bil zakopan zaklad, ki ga je čuvala kača. Trhlo hruško je pred 13-imi leti podrl zimski vihar, še vedno pa stoji tu znamenje - lesen križ. Do tega križišča so namreč spremljali domači tiste, ki so se odpravljali k vojakom, na vojno ali v Ameriko. Tako naj bi bilo tudi s fantom iz hiše na hribu, ki se ni več vrnil domov, pa so mu zato v spomin postavili leseno znamenje. Les so že neštetokrat menjali, železni bogec pa je morda še isti.
Rimljani
Kdo ve, kdaj so se na zavetnem pobočju ob robu rodovitne doline prvič naselili ljudje? Prvi otipljivi dokazi so iz obdobja Rimljanov. Kmet Blek je pri oranju na njivi Habatnici (imenovani po trdovratnem plevelu habatu) namreč pogosto naletel na škrli, kakor so imenovali velika kamnite plošče, s katerimi so Rimljani pokrivali žarne grobove svojih umrlih. Tu je bilo namreč v 1. stol. n. št. pokopališče. V Narodnem muzeju v Ljubljani imajo podatke, da je leta 1910 Matija Škufca (1881- 1951), po domače Blekov, obvestil muzej, da je na svoji njivi našel zanimive stare predmete. Muzealci so se sicer odzvali, a
Matija Skufca 1912(zgoraj pred oknom) so zaradi pomanjkanja sredstev izkopavali samo en dan. Z najdbami niso bili zadovoljni, saj so bile rimske najdbe v teh krajih dokaj pogoste. Bolj so jih zanimale gomile. Toda dobrih dvajset let pozneje se je pojavil samozvani starinokop iz soseščine, ki je tu našel zelo zanimive in atraktivne predmete. Nekatere je prodal trgovini s starinami Tizian v Ljubljani. Tu jih je našel takratni kustos v Narodnem muzeju Rajko Ložar, odkupil za muzej in tudi temeljito opisal. Bilo je šest predmetov: kroglasta čaša
Čaša štirih bogov
iz rumenkastega stekla, balzamar iz zelenkastega stekla, skodelica iz gline, oljenka iz gline, bronast novec, najbrž Domicijanov, in najpomembnejša - znamenita čaša bogov, eden najlepših steklenih predmetov, kar jih imamo v Sloveniji.
Čaša bogov
čaša je bila sicer najdena v kosih, a so jo sestavili tako,da manjka le del gornjega roba ter tu in tam kak drobec na trupu. Visoka je 13 cm in ima dvojnico v leningrajskem muzeju Ermitage, ki je bila najdena ob Črnem morju. Kje natančno so izdelovali te čaše, je težko ugotoviti, navadno napišejo, da je feničanska (iz delavnice v mestu Sidon). Popolnoma enake so si bile, ker so si pri njihovi izdelavi pomagali s kalupi. Tako imenovane čaše bogov so bile pihane v petdelen kalup. Štirje deli tvorijo obod, peti del služi za dno. Stiki med posameznimi deli so skriti v stebrih, ki ločujejo posamezna polja, na katerih so upodobljena antična božanstva: bog vina Bakhus, bog svatbe Himenaj, bog morja Neptun ter simbol blaginje in sreče Bonus Eventus. To so bili tudi v tistih časih dragoceni kozarci. Uporabljali so jih ob posebnih priložnostih. Liki bogov, ki so upodobljeni na njih, govorijo, da so bili to dogodki povezani s prijaznimi trenutki v življenju lastnika, ki so jih označevali s skupno besedo - otium. Seveda govorijo tudi o tem, da je bil njihov lastnik premožen. Ob vznožju črnelskega griča so namreč našli temelje, ki pričajo, da je nekoč tu stala podeželska pristava - villa rustica. To so bila do 20 ha velika posestva s kmečko hišo in ločenimi gospodarskimi poslopji. Razen predmetov, ki jih je odkupil muzej, je starinokop na domačem podstrešju imel iz črnelskih grobov še stekleno žaro, stekleno zajemalko z ročajem, glazirano ilovnato skodelico, bronast novec cesarja Avgusta, rimsko oljenko in skodelico iz fine bronaste pločevine. Kam so bili prodani ti predmeti, se ne ve. Najdišče pozneje nobenega od strokovnjakov ni več zanimalo, čeprav še zdaleč ni bilo povsem izropano. Tako smo v času mojega odraščanja vaški otroci postali tudi plenilci, saj ni bilo nikogar, ki bi nas opozoril, kakšno škodo delamo. Neko jesen je bila arheologija naša najljubša igra. Ko se je pri oranju plug zataknil ob velik ploščat kamen, s katerim je bil pokrit grob, smo izkopali kak meter in pol globoko jamo, kjer so se v zemlji poleg črepinj skrivali skrivnostni predmeti. Izkopali smo vsaj dvajset grobov. Iz glinenih loncev, skodelic, svetilk na olje, po-zelenelih kovancev s cesarskimi podobami, priponk, steklenih zajemalk in stekleničk smo delali svoje muzeje na skednjih. Ko so se jih starši naveličali izogibati, so jih vrgli proč.
Danes
Letos so na njivi Habatnici posejali in obilno pridelali krmno peso. Ko so jo okopavali in pulili, so pili vodo iz plastičnih kozarcev in pivo iz pločevink. Prepričana sem, da se nihče ni spomnil na krhko čašo bogov, ki je toliko stoletij počivala v tej zemlji, da je nazadnje skromno Malo Črnelo izbrskala iz brezimnosti.
Valči Ravbar
Viri:
R. Ložar: Steklena čaša iz Črnelega, 1935 I. Lazar: Čaše za posebne priložnosti', 2012 J. Mlinarič: Stiška opatija,1995
M. Snoj: Eti'mološki slovar slov. zemljepisnih imen, 2009

Srečanje kulturnikov občine Ivančna Gorica
Na sončno soboto, 27. septembra je v prenovljenih prostorih nekdanje šole v Hrastovem Dolu potekalo srečanje kulturnikov občine Ivančna Gorica.
Za kulturo - pa naj bo profesionalna ali ljubiteljska - vselejstojijo posamezniki, ki z vso predanostjo povezujejo ljudi in gradijo kulturno omrežje. In da je tako tudi v občini Ivančna Gorica, se je tokrat potrdilo na srečanju kulturnikov, katerega namen je bil povezovanje ter krepitev medsebojnih vezi med društvi in posamezniki, ki delujejo na področju ljubiteljske kulture v občini Ivančna Gorica. Srečanje je bilo poleg družabne tudi izobraževalne narave, zato smo že ob 12. uri pričeli z glasbenimi in gledališkimi delavnicami, ki so bile namenjene članom vseh kulturnih društev. Tema glasbene delavnice je bila sproščeno telo in dihanje, vodila pa jo je profesorica petja in akademska glasbenica Polona Kopač Trontelj. Gledališko delavnico sta vodila študent režije na AGRFT Žiga Divjak in študent dramske igre na AGRFT Nik Škrlec. Na njej so obravnavali odrski gib kot osnovno igralsko sredstvo. Da so udeleženci ponujena znanja vzeli zares priča dejstvo, da so delavnice potekale kar tri ure in pol ter da so bile zelo dobro obiskane. Popoldne je sledilo še družabno srečanje, na katerem so predsedniki ali predstavniki sproščeno in simpatično predstavili dejavnosti kar devetih kulturnih društev. In sicer KD Krka, KD Vidovo, KD Ambrus, KD Harmo-
nija, KD Ivančna Gorica, KD Prijatelj, KŠD Dob, KD Zagradec in KD Stična. Na družabnem delu nas je s svojo prisotnostjo počastil tudi župan Občine Ivančna Gorica, g. Dušan Strnad, ki nam je namenil nekaj spodbudnih besed in med drugim povedal zanimiv statistični podatek, da je v naši občini skoraj polovica občanov vključenih vsaj v eno društvo. Dogodek je popestrila še glasbena skupina Kontrabant in skromna pogostitev. Ljubitelji ustvarjajo zaradi samih sebe, ne zaradi tržišča. Ker ne pričakujejo plačila, so brez cene. In ko si brez cene, si neprecenljiv. In neprecenljiva so kulturna društva resnično zato, ker v naših krajih kulturno udej-stvovanje temelji na ljubiteljski kultu-
Muzikal Mogoče nekoč navdušil publiko
Drugi vikend v septembru, od 12. do 14., je v Stični zaživel nov žanr na okoliški kulturni sceni. V treh razprodanih ponovitvah so si gledalci lahko ogledali in poslušali muzikal z naslovom Mogoče nekoč, v izvedbi Mešanega pevskega zbora Zborallica ter orkestra Lege Artis v sodelovanju s člani iz Godalnega orkestra KD Stična ter drugimi domačimi nadarjenimi glasbeniki.
V nekaj dneh prodane karte in trikrat polna dvorana KD Stična sta ustvarjalcem dala posebno potrditev, saj so od vsega začetka in vse elemente muzikala sestavili sami. Po glasbenih predlogah znanih in popularnih pesmi je dirigent orkestra Lege Artis Nejc Umek napisal instrumentalne priredbe, zborovodkinja Zborallice Janja Omejec je napisala zborovske priredbe, besedila in scenarij pa so nastala z združenimi močmi članov Zborallice. Prav tako so slednji sami pripravili sceno, priredili oder, poskrbeli za luči in ozvočenje, pri režiji pa sta jima na pomoč priskočili članici gledališke skupine KD Stična, Pia Porenta in Nina Hauptman. Pod šolo odličnih domačih plesalcev, Matije Omejca ter Petre Kavšek, so sestavili koreografije in čez leto trajajoč proces vaj, pogovorov, sestankov, druženj, delovnih akcij in še marsičesa drugega, je napočil čas, da svoje delo predstavijo občinstvu. Na odru dvorane v Stični je tako uspelo usklajeno delovati skoraj 70 mladim naenkrat, od katerih je večina zgoljamaterskih glasbenikov, predvsem pa popolnoma amaterskih igralcev. Zgodba se je pripovedovala tako skozi igro kot tudi skozi pesmi, katerih besedila so bila, z izjemo
enega, ki je ostalo izvorno, napisana v slovenščini in so kot sama bila pomemben del zapletov in razpletov. Kako se v petih letih, odkar obstaja Zborallica, iz pevcev razvijejo še igralci in plesalci, je bilo zanimivo vprašanje tudi za ustvarjalce. Ampak prav dosti časa za razmišljanje ni bilo, slediti je bilo le potrebno glavnemu cilju: prepričati občinstvo in ob tem uživati.
Postavljeni v prihodnost, ki bo mogoče nekoč pa res potekala tako, se v letu 2034 pogovarjajo o tegobah človeka srednjih let, se spominjajo preteklosti, obujajo spomine ter tudi čustva. Kaj vse se jim je zgodilo v mladosti, kako jih je gnala energija ter kakšne vezi so se spletle med njimi. Na dan privre zamolčana ljubezenska zgodba, saj so čustva, čeprav potlačena, dovolj močna, da preživijo, če so le iskrena. Katastrofa in konec sveta, ravno ob razpletu zgodbe, pomenita konec sanj - tistih, ki se niso uresničile, pa tudi tistih, v katere so zatopljeni člani Zborallice med sproščanjem pred koncertom ob njihovi
Ženski in Moški pevski zbor Vidovo na Dunaju
V	pevski sezoni 2013/2014 smo pevke in pevci Ženskega in Moškega pevskega zbora Vidovo iz Šentvida dobili priložnost za gostovanje na Dunaju. Tako smo se organizirali in idejo uresničili v četrtek, 11. septembra 2014.
V	dopoldanskem času smo se z avtobusom odpravili proti Dunaju. Prispeli smo pozno popoldne v hotel Korotan, kjer je tudi Slovenski kulturni center na Dunaju. Zvečer je bila v avli hotela Korotan otvoritev slikarske razstave slik na svili, kulturni program pa sta pripravila Ženski pevski zbor Vidovo in Moški pevski zbor Vidovo iz Šentvida pod vodstvom našega zborovodja profesorja Urbana Tozona. Po končani otvoritvi nam je direktor Korotana g. Levstek predstavil delo Slovencev na Dunaju skozi čas, saj je bil Dunaj v času Avstro--Ogrske monarhije tudi naše glavno mesto.
ri. Zato je še toliko bolj pomembno, da kulturna društva in njihovi člani sodelujemo in se med seboj povezujemo. Naša kulturna društva ponujajo večjo kvaliteto življenja, so zavest o nečem skupnem, nekaj kar nas druži. In da društva lahko rastejo, je pomembno, da si pomagamo, da sodelujemo med seboj. To srečanje je organizirala ZKD Ivančna Gorica skupaj z JSKD OI Ivančna Gorica, Kulturnim društvom Stična in Občino Ivančna Gorica. Mirno lahko rečem, da je bilo prvo srečanje kulturnikov ivanške občine uspešno in upam, da se prihodnje leto vidimo ponovno.
Maja Lampret, ZKD Ivančna Gorica
Naslednji dan smo pevke in pevci izkoristili še za ogled Dunaja, po katerem nas je vodila odlična vodička slovenskega rodu gospa Mojca Gaetz. Najprej smo si ogledali glavne znamenitosti mesta s krožno vožnjo po mestu, nato pa smo izstopili in si ogledali še sam center mesta. Sprehodili smo se skozi Hofburg, dunajsko cesarsko palačo, od koder so cesarji vodili področje, ki so ga obvladovali v tistem času. Ogledali smo si mestno katedralo in Hundertwasserhaus, stvaritev avstrijskega umetnika Friedensreicha Hundertwasserja. Po kosilu smo si ogledali eno Dunajskih univerz, kjer imata doprsna kipa znana Slovenca Franc Miklošič in Jožef Štefan, nato pa smo si ogledali še dvorec Schönbrunn, ki so ga imeli v lasti dolgoletni avstrijski vladarji Habsburžani. V večernih urah smo se polni vtisov in prijetno utrujeni počasi odpravili nazaj proti Sloveniji. Že med vožnjo proti domu, smo prisotni sklepčno ugotovili, da je bilo gostovanje na Dunaju nepozabno in da bi lahko taka gostovanja organizirali in izpeljali pogosteje.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Fundaciji Alkemist in Mizarstvu Vencelj za dano finančno pomoč.
Anamarija Škerjanec Štrus in Boris Sadar
5.	obletnici. Ko se prebudijo, vedo, da jih bo vedno družila velika ljubezen - ljubezen do petja, kar ob vsakem koncertu in nastopu poskušajo prenesti tudi na svoje občinstvo. Priprava muzikala je bila za vse sodelujoče precej velik zalogaj, ki ga zagotovo ne bi mogli izvesti brez vseh sponzorjev, prijateljev in pomočnikov, ki jim gre posebna zahvala. Kljub temu, da je muzikal v našem okolišu zagotovo nekaj povsem novega, pa so bili odzivi občinstva zelo pozitivni, kar dokazuje, da smo v naši občini odprtih misli ter spodbujamo domače kulturne ustvarjalce.
Odličen odziv doma je tako dobra popotnica tudi za tri ponovitve v drugih krajih, ki sledijo: 29. novembra v Mokronogu, 30. novembra v Bohinju in
6.	decembra v Ljubljani. Za vse ostale informacije o tem projektu in točne ure ter lokacije, pa tudi informacije o vseh prihodnjih projektih, s katerimi se že pridno ukvarja Zborallica, pa obiščite Facebook stran Zborallice ali spletno stran KD Stična.
Kaja Bahor
Višnjanski fantje o ljubezni_
V soboto, 11. Oktobra, so se v avli podružnične šole v Višnji Gori predstavili z izbranim programom člani Moške vokalne skupine Višnjanski fantje. Zasedba deluje že peto leto v okviru domačega KUD Janeza Ciglerja Višnja Gora tema letošnjega letnega koncerta pa so bile ljubezenske in osvajalske pesmi iz zakladnice slovenskih ljudskih pesmi in popevk. Fantje so se pod vodstvom umetniške vodje Maje Škufca publiki predstavili z dvema sklopoma pesmi. Z izbranim programom in dobro interpretacijo so navdušili publiko, med katero je bil tudi župan Dušan Strnad. Za dodatno popestritev pa so poskrbele gostje, ki so jih ta večer gostili Višnjanski fantje. Ženski komorni zbor Vox annae je tako dodal piko na i večeru, ki je odmeval v melodijah ljubezni in prijateljstva. Za konec sta se obe skupini združili v mešano zasedbo in še zadnjič v večeru dvorano napolnili z glasnim aplavzom.
Matej Šteh

Folklorna skupina Vidovo na festivalu v Braziliji
Konec avgusta se je folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični odpravila na mednarodni folklorni festival Festival Internacional de Folclore e Artes Tradicionais (FIFAT) v Brazilijo. 21 nadobudnih plesalcev in glasbenikov se je 23. avgusta 2014 podalo na nepozabno dogodivščino. Čeprav se je po Brazilskih letališčih še kako čutil nogometni duh, smo mi na polno otovorjeni z vsemi folklornimi pripomočki komajčakali, da po 30-urnem potovanju končno prispemo v majhno, turistično mesto Pirenopolis, kjer se je odvijal festival. To mestece leži v osrčju Brazilije, in sicer 150 km zahodno od glavnega mesta Brasilia. Festival je bil kulturno zelo bogat. Predstavil je vse, od skorajda golih Indijancev z Velikonočnih otokov in Amazonije, pa do prelepo oblečenih lepotic z južnega dela celine. Festival je gostoval kar, 14 skupin od tega 8 domačih in 6 tujih. Domače skupine so prihajale iz različnih delov Brazilije. Tujci so bili predvsem Ju-žnoameričani, in sicer iz Argentine, Peruja, Čila, Velikonočnih otokov--Čile, Paragvaja, Slovenci pa smo bili edini gostje iz Evrope. Kot zanimivost velja omeniti, da je paragvajska skupina pred nekaj leti že plesala na odrih Festivala Lent.
Slovenska skupina smo bili prava atrakcija festivala. Naši plesi so bili zelo drugačni od njihovih korakov sal-se in sambe. Parni plesi z zaljubljenimi pogledi so očarali tako mlado kot staro. Brazilski otroci so pod odrom plesali po ritmu naše polke. Najbolj pa se je občinstvo zabavalo ob Igri s klobuki. To je igra, ob kateri si fantje po ritmu glasbe podajajo klobuke z glave na glavo in kdor se zmoti, izpade. Navijanje, napetost, veselje ob zmagi in razočaranje ob izpadu, vsa ta čustva je publika delila z nami. In verjemite, ko vzbudite zanimanje 5000 glave množice, je nastopanje samo še užitek in zabava. Hkrati pa se za tako občinstvo vedno znova in znova trudiš nastop izpeljati profesionalno in na visokem kakovostnem nivoju. V primerjavi z domačini je bila edinstvena tudi naša glasba. Zvok di-atonične harmonike in violine je neprimerljiv z ritmičnimi udarci bobna. Vsi so si ogledovali naše instrumente, najbolj pa jih je fasciniral lončeni bas. Kajti tudi Brazilci poznajo podobno, le precej večjo izvedbo basa. Pravo nasprotje so bila tudi oblačila. Če smo bili mi zelo oblečeni, so bili oni (večinsko) skorajda goli. Na povor-kah, ki so potekale po soncu pri 35 °C, smo trpeli mi, ko pa se je zvečerilo, se je situacija obrnila v naš prid. Ob čakanju na večerni nastop smo bili
pri slabih 13 °C zelo hvaležni za vse plasti oblačil, ki smo jih nosili. V času našega obiska je bila v Braziliji zima, to pomeni vroče dni in hladne noči. Res pa je, da je v tem delu leta tudi sušna doba, zato je bila zeleno-rjava prevladujoča barva narave. Da nismo doma, nas je opominjalo prav vse. Za dobro jutro so nas namesto slavčkov zbudile papige, po drevesih so skakljale opice in hrano iz smetnjakov so kradli napadalni koati (neka vrsta rakuna). Nekako smo morali sobivati tudi z gigantskimi komarji in mravljami. Kdor je bil premalo vztrajen z an-tirepelenti, je bil na koncu videti kot dalmatinec z velikimi rdečimi pikami. Tudi rastje je popolnoma drugačno; prečudovito oblikovani cvetovi na vsakem drevesu in grmu, dvometr-ske božične zvezde, kaktusi vseh vrst in avenije palm.
Pirenopolis je majhno mestece, ki živi od turizma. Znani so po dobri kulinariki, zanimivi arhitekturi, organizaciji različnih festivalov, ročno izdelanimi predmeti in okraski ter po slapovih na reki Rio das Almas (reka Duš). Zato ni čudno, da sem prihaja veliko (premožnejših) Brazilcev. Festivalske skupine smo bile nastanjene v najboljšem hotelu v mestu. Udobje, ki smo ga bili deležni, je preseglo vsa pričakovanja. Udobna postelja, topla voda, klima, hladilnik, viseča mreža na terasi, kopanje v bazenskem kompleksu, savne, fitnes in razna športna igrišča so bili sestavni del naše nastanitve. K splošnemu navdušenju nad Brazilijo, festivalom in namestitvijo pa je pripomogla tudi hrana. Čeprav smo pričakovali, da bomo večino časa lačni, se je zgodilo ravno nasprotno. Riž na vse načine, krompir, govedina, piščanec in ribe v najrazličnejših izvedbah. Seveda tudi fižol ni manjkal in ananas, ki naj bi jedem dodal pridih prestiža. Veliko je bilo sveže zelenjave in sadja. Okus svežega ananasa, melon, lubenic, papaje in pomarančnega soka je zelo podoben kot pri nas. Sladek, poln in sočen okus ravno odtrganih
banan, ki so sicer za polovico manjše in čudne rumeno-rjave barve, pa je neprimerljiv. Naj omenim še, da nam je pripadalo neomejeno hrane trikrat dnevno.
V festivalskem programu je bilo nekaj časa namenjenega tudi turističnim ogledom. Obiskali smo glavno mesto Brasilio. To mesto so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavili sredi ničesar. Do podrobnosti načrtovana nova prestolnica ima obliko letala, s katero so simbolično Braziliji dali nova krila, s katerimi bi vzletela iz revščine in kriminala. No to jim še vedno ni uspelo, čeprav v Pirenopoli-su tega nismo občutili. Imeli smo priložnost spoznati posebno pokrajino celinske Brazilije, ki ni ravno običajna destinacija iz turističnih vodičev. Odpravili tudi do slapov, po katerih slovi Pirenopolis. To je približno dvajset slapov visokih tudi do nekaj deset metrov. Mi smo se po divji poti čez drn in strn, kar čez reko (brez mostu) pripeljali do enega. Fantje so skakali s šestmetrske pečine, dekleta pa smo se raje uživala v masaži pod slapom. Na festivalih ne spoznavamo različnih kultur samo preko plesov, glasbe in oblek, ampak tudi preko obnašanja, urejenosti ter upoštevanja navodil. Slovenci, navajeni točnosti in reda, smo potrebovali kar nekaj časa, da smo se privadili na brazilsko umirjenost. Vse se je začelo z vsaj urno zamudo, program se je sproti spreminjal in če smo preveč spraševali, je sledil pomirjevalni »don't worry man«. Povedano z drugimi besedami: čakanje, čakanje in še enkrat čakanje. Ko smo se še mi navadili brazilskega tempa, smo čakanje izkoristili za namakanje v bazenu, sončenje, le-žanje v visečih mrežah ali za razisko-
Stiški kvartet
Pestro in uspešno leto
Že dolgo se nismo oglasili, ampak vsi veste, da na polno delujemo naprej, od lanskega leta z novo ekipo, tudi z novo energijo. Po porodniškem dopustu se nam je v oktobru vrnila naša um. vodja Teja Saksida in pred nami je kar nekaj projektov. Tudi letos smo veliko nastopali in gostovali doma in v tujini. Začeli smo že v februarju na tradicionalnem festivalu LJUBAVI I VINA v SUBOTICI, sedmo leto po vrsti. Nastopali smo na nekaj koncertih s priznano citrarko Tanjo Zajc Zupan in seveda z našo Nino Pušlar. Za nami je kar nekaj dobrodelnih koncertov in kar nekaj pomembnih nastopov, tudi na državnem nivoju. V aprilu smo ponovno organizirali KONCERT PRIJATELJSTVA v Stični, tudi z gosti s Hvara. V septembru pa seveda tradicionalno gostovanje na HVARU, petnajsto leto po vrsti in drugo leto bomo imeli že 30. skupni koncert! Vsem svojim prijateljem se za pomoč iskreno zahvaljujemo, ob našem gostovanju na Hvaru pa posebno podjetju Autodelta iz Ljubljane.
Pred nami sta dva meseca, kjer se bomo gotovo kje srečali in tega se veselimo, tudi dveh tradicionalnih koncertov v Šentpavlu in na Gradišču. Načrtujemo tudi studijsko snemanje in kako lepo novo skladbo za Vas, pustimo se presenetiti!
Vaš STIŠKI KVARTET!
Dušan Kamnikar
vanje mesta in okolice. Brazilski festival, priložnost, ki se zgodi samo enkrat v življenju! Folklorna skupina Vidovo, ki jo sestavljajo pretežno dijaki in študentje, se je lotila tako velikega projekta, kot je čezo-ceanski festival, in zmogla. Ponosni sami nase, smo se tudi, ko smo že hodili po brazilskih tleh, kar nekajkrat uščipnili in si rekli: »Ej, a veš, da smo
mi v Braziliji?!«. Sedaj počasi urejamo fotografije, video posnetke in spomine, da se ne bo izgubil kakšen del, hkrati pa v mislih že preračunavamo, kdaj in kam bomo odšli v prihodnje. Na obraz pa se nam riše nasmeh in ravno takšno obliko je imela luna v času našega obiska Brazilije.
Anita Kotar
Vabljeni na	^
novo prodajno mesto
Si.mobil Grosuplje v Mercator centru.
Vse, ki nas boste s tem kuponom obiskali do 31.12.2014, bomo nagradili z 20 % popusta ob nakupu dodatne opreme.
simobiLsi
O

Si.mobil Grosuplje
Brvace la, 1290 Grosuplje m: 040 97 97 88
Delovnilc pon.-sob.: 8.00-20.00, nedelja: 8.00-12.00
(3
Pooblaščeno prodajno mesto

SKa
^ JAVKII&KLADREPUBLIKESLOVENIJE Z A KULTURNE DEJAVNOSTI
Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17.1295 (vancna Gorica tel.: Dl 786 90 70, fakS: 01 786 90 75 e-pD5ta: oijvancna,goricaOJskd,si www.jskd,si.www.kultura-ustvarjanje,si
Mavrična kultura za vse
PRI MOJSTRU NA ČAJU, OBMOČNO SREČANJE LITE-RATOV SENIORJEV 2014 V OKVIRU PROJEKTA VSI SMO ENA GENERACIJA
(petek, 5. september 2014, ob 17.00, Knjižnica Ivančna Gorica) Sodelujoči Marija Bregar, Matjaž Ma-rinček, Irena Potočnik, Majda Senčar, Gabrijela Škantelj in Nikita Xever so predstavili svoja literarna dela, ki jih je strokovno komentiral Goran Glu-vic, pisateljz izvrstno bibliografijo in poezijo ter številnimi radijskimi in gledališkimi igrami. Kulturni program je popestrila kantavtorica Maja Mlakar.
MALA ŠOLA RISANJA, LIKOVNA RAZSTAVA
(sreda, 24. september 2014, ob 18.00, Družbeni dom Grosuplje) Likovna razstava je tako kot je že tradicionalno odprta v avli KD Grosuplje. Na njej so na ogled risbe, ki so nastale na Mali likovni koloniji letos v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Izjemen kostanjeviški umetnostni prostor je bil za navdih mladim ustvarjalcem, ki so se - nekateri tudi prvič- srečali z vrhunsko likovno dediščino Slovenije ter arhitekturo nekdanjega cistercijanskega kompleksa.
RIMSKI IMPERIJ - ZRCALO SODOBNEGA GLOBALIZI-RANEGA SVETA, OBMOČNA RAZSTAVA LIKOVNIH USTVARJALCEV OBČIN DOBREPOLJE, GROSUPLJE IN IVANČNA GORICA (četrtek, 25. september 2014, ob 18.00, Galerija Mestne knjižnice Grosuplje)
Letošnja tema se je navezovala na 2000 letnico ustanovitve Rimske Emone. Z njo smo želeli spodbuditi ustvarjalce, da na vizualni način tematizirajo vsebine, ki se navezujejo na rimsko dediščino, ohranjeno na področju Osrednje Slovenije, in priložnost, da rimsko kulturo s tega področja osvetlimo skozi umetniška dela, so letošnji umetniki odlično izkoristili. Sodelujoči likovni ustvarjalci so bili: Marjeta Baša, Slavica Bavdek, Renata Bedene, Stanka Blatnik, Eva Blatnik, Milena Bojc, Milena Dimec, Anton Drab, Darja Hrovat, Milica Ja-vornik, Danica Jaklič, Nada Kočar, Branka Klemenčič, Cvetka Lavrič, Ana Medved, Adela Margita Petan, Marija Perko, Judita Rajnar, Saja Rikič, Mateja Skubic, Marija Tratar, Zora Trilar, Tatjana Vatovec. Strokovno jih je spremljala magistrica umetnosti in samostojna kulturna delavka Ana Sluga, kulturni program pa je soo-
blikovala Plesna skupina TeGIBlo KD Teater skupaj z ZKD Grosuplje. Da so bila dela ustvarjalcev zanimiva, obisk dober in vzdušje sproščeno pa pričajo fotografski utrinki.
SREČANJE KULTURNIKOV IVANŠKE OBČINE, ZKD Ivanč-na Gorica, JSKD OI Ivančna Gorica, Kulturno društvo Stična in Občina Ivančna Gorica
(sobota, 27. september 2014, ob 16.00, Družbeni dom v Hrastovem Dolu)
Srečanje kulturnikov Občine Ivančna Gorica je bilo v soboto, 27. septembra 2014, v družbenem domu (nekdanji šoli) v Hrastovem Dolu. Srečanje je bilo poleg družabne tudi izobraževalne narave, saj smo ob 12.00 pričeli z glasbenimi in gledališkimi delavnicami, ki so bile namenjene članom vseh kulturnih društev. Ob 16.00 pa je sledilo družabno srečanje, na katerem je svoje delo in aktivnosti predstavilo kar devet kulturnih društev, vse zbrane pa je nagovoril tudi župan občine Ivančna Gorica. Dogodek se je zaključil z glasbo in skromno pogostitvijo.
DEDIŠČINA V ŠOLAH, DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE, RAZSTAVA IN DAN ODPRTIH VRAT
Knjižnica Ivančna Gorica
Enota Ivančna Gorica, Cesta II. Grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, tel. št.: 787 81 21, sikivancna@gro.sik.si
PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure
KRAJEVNE KNJIŽNICE Odprte so ob četrtkih popoldne, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 65 45)
MALO NOSTALGIJE, A NE PREVEČ Z MIŠO SHAKER
29. oktobra ob 19. uri vas vabimo na pesniški večer z Mišo Shaker, poimenovan »Malo nostalgije, a ne preveč«. Ustvarjalko vam bomo predstavili, sama pa bo prebrala tudi nekaj svojih pesmi za dušo. Vstop je prost.
RAZSTAVA PRAVLJIČNIH JUNAKOV IZ MO-DELIRNE MASE
Do 15. novembra si lahko ogledate razstavo Miše Shaker z njenimi pravljičnimi junaki iz modelirne mase.
BRALNI KLUB
V torek, 4. novembra, vas ob 17. uri vabimo na bralni klub, kjer bomo obravnavali knjigo Gracin dar avtorice Kate Kerrigan. Vabljeni novi člani.
USTVARJAMO IZ KNJIG: ustvarjalne delavnice
Nadaljujemo cikel delavnic ročnih del Ustvarjamo iz knjig. 12. novembra se bomo ob 17. uri z animator-ko Renato Medved naučili uporabne izdelave barvitih vrečk in škatel ter različnih načinov zavijanja daril. Saj veste: Miklavž že pripravlja darila ©
Vstopnine ni, se je pa treba na delavnice prijaviti. Prijave zbiramo do zasedbe mest na 031 707 978, 01/7878 121 in za pultom.
PREDSTAVITEV KNJIGE MARIJE SAMEC: SO Z VILICAMI PISALI
Knjiga prinaša 555 etnoloških in drugih pripovedi z območja občine Grosuplje in tudi malo dalj, ki jih je zbrala slavistka Marija Samec, dolgoletna bibliotekarka v grosupeljski knjižnici in vneta domoznanska raziskovalka. Predstavitev knjige bo 13. novembra ob 19. uri v knjižnici v Ivančni Gorici. Vljudno vabljeni.
URE PRAVLJIC S PALČKOM BRALČKOM
Ura pravljic s Palčkom Bralčkom bo 19. novembra ob 17. uri.
Prijavite se na pravljico teden prej pri izposojevalnem pultu knjižnice v Ivančni Gorici ali pokličite na tel. št. 031 707 978.
Palček Bralček v Knjižnici Ivančna Gorica
PREDSTAVITEV KNJIGE DARINKE VIDIC: BABICA PIŠE PONOČI
Vabimo vas na predstavitev knjige domačinke Darinke Vidic z naslovom Babica piše ponoči, v soorganizaciji z JSKD OI Ivančna Gorica, ki bo 27. novembra ob 17. uri. Na s pesmicami obarvan večer vabimo tako otroke kot odrasle.
Stari mežnar in študent
Stari cerkovnik rad je zvonil, mladi Louis Adamič mu je potarnal, da v Ljubljano mora oditi se učiti.
Stari mežnar mu je zatrdil, da to je dobra priložnost in naj ga nikar ne teži otožnost. Mladi Adamič je poslušal nasvet in odšel v Ljubljano, mesto neznano.
Tam je poslušal zvonenje, to mu je zbudilo hrepenenje; stožilo se mu je po domu in mežnarju starem.
Končno se je vrnil domov, zaslišal je znano zvonko zvonenje in izpolnilo se mu je hrepenenje.
Erika, 7. razred
(torek, 30. september 2014, med 8.00 in 16.00, Muzej Krščanstva na Slovenskem)
Preko razpisa likovnega natečaja so bili vsi sodelujoči povabljeni, da so raziskovali šolsko življenje in ohranjeno gradivo babic in dedkov. Likovno in vizualno so interpretirali ohranjeno dediščino, kot so legende, povezane s šolo, šolsko življenje, šolske potrebščine in drugo. Sodelovale so likovne skupine iz Ivančne Gorice, Grosuplja in Dobrepolja. Razstava bo sicer na ogled do 12. oktobra v času odprtosti Muzeja krščanstva na Slovenskem. Glede na to, da se razstava nahaja v prostorih najstarejšega slovenskega samostana in da muzej ponuja številne vsebine, ki so del učnih načrtov v osnovnih in srednjih šolah, ste lepo povabljeni, da obiščete muzej in razstavo.
BLIŽINA MISLI, OBMOČNO SREČANJE MLADIH LITERA-TOV
(torek, 30. september 2014, ob 17.00, Družbeni dom Grosuplje) Na srečanju so mladi avtorji predstavili svoja kratka prozna dela, poezijo, dramsko besedilo ali krajši literarni esej na tematiko iz literarne zapuščine Louisa Adamiča. Srečanje je
strokovno spremljal kritik, pisatelj, pesnik, zgodovinar in kustos Matjaž Brulc. Literarno zapuščino Louisa Adamiča pa je predstavila Larisa Da-ugul, novinarka, moderatorka in gle-dališčnica.
OTVORITEV RAZSTAVE SLIK NA SVILI mag. Ksenje Haupt-man, soorganizacija dogodka
(četrtek, 11. september 2014 ob 19.00, Galerija Slovenskega kulturnega centra KOROTAN na Dunaju) Naša občanka, Ksenja Hauptman, ki živi in ustvarja v Višnji Gori, je imela otvoritev razstave v Slovenskem kulturnem centru na Dunaju. Gospa Hauptman je preučila zodiakalna znamenja in jih skupaj z njihovimi značilnostmi prenesla na svilo, ter tako ustvarila serijo slik. Strokovno recenzijo teh umetniških del je pripravil mag. Ljubo Zidar, akademski slikar, dogodek pa je povezoval predsednik Slovenskega kulturnega centra Korotan, mag. Anton Levstek, ki je imel po otvoritvi tudi predavanje o slovenskem Dunaju. S kulturnim programom je dogodek popestril ženski in moški pevski zbor Vidovo, pod vodstvom profesorja glasbe, Urbana Tozona.
NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV:
OKTOBER 2014
Letos skupaj z ZKD Ivančna Gorica napovedujemo razpise za naslednja izobraževanja:
OD LUTKE DO PREDSTAVE, LUTKOVNI SEMINAR
DELAVNICA POLSTENJA
ŠOLA IN TERAPIJA Z UMETNOSTJO
NOVEMBER 2014
DODATNI SEMINAR ZA 46. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI 2015
sobota, 8. november 2014, avla OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Za vse, ki se niste mogli udeležiti prvega seminarja razpisujemo nov termin. Notno gradivo bo na voljo ob 9.15, seminar pa se bo začel ob 9.30 uri. Srečanje bo vodil g. Igor Švara.
Če se zborovodja seminarja nikakor ne more udeležiti prosimo, da ga nadomešča korepetitor ali pevec, ki je toliko vešč branja partiture, da si bo lahko zabeležil osnovne pripombe. Dirigent, g. Švara in organizatorji pričakujemo, da se seminarja zagotovo udeležite, saj je udeležba pogoj za sodelovanje zbora na prireditvi.
»GLASBENI MARATON 2014«, ROCK VIZIJE INA NATEČAJ FESTIVALA STIČNA 2014
petek, 21. novembra 2014, Stična
Vse nastopajoče bo strokovno spremljal glasbeni selektor, ki bo skupaj s komisijo, v kateri bosta še predstavnik Kulturnega društva Stična in neodvisni glasbenik, razglasil najboljšo skupino. Izbrana skupina bo nagrajena s samostojnim koncertom na osrednjem Glasbenem maratonu 2015, ki bo potekal v okviru 16. Festivala Stična 2015 in z neposredno uvrstitvijo v program na festivalu mladinskih skupin Slovenije - ROCK VIZIJE, maja 2015 v Novi Gorici. Prijave pošljite na Območno izpostavo JSKD do petka, 7. novembra 2014.
Za JSKD RS OI Ivančna Gorica pripravila Maja Lampret
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica predstavlja:
BABICA PONOČI PIŠE (zbirka poezije za otroke)
DARINKA VIDIC - PESMI
DINKA PETJE - ILUSTRACIJE
Predstavitev knjige bo konec novembra v Knjižnici Ivančna Gorica.

Slavčki smo letos peli podoknico na morju
Letošnja Slavčkova podoknica
Tudi letos smo člani in članice Vokalne skupine Šentviški slavčki strnili svoje moči in se lotili zahtevne organizacije kulturno-zabavnega projekta poimenovanega Slavčkova podoknica. Ker smo bili v spomladanskem času zaradi zasedenosti naše nove mamice Tjaše nekoliko prikrajšani za aktivno prepevanje, smo se odločili, da svoj projekt izpeljemo jeseni. In tako se je 27. septembra zgodila v športni dvo-
je minila v znamenju obujanju spominov na prijetne in brezskrbne počitniške dni.
rani šentviške šole letošnja Slavčkova podoknica.
Letošnje poletje je minilo v znamenju nepredvidljivega vremena in marsikdo izmed nas je prebil dopu-stniške dni na morju v skrbi, kdaj bo vendarle posijalo sonce. Morda je bil tudi v tem razlog, da smo bili tako željni morja in sproščenega vzdušja, in tako nam ni kazalo drugega, kot da ustvarimo tudi na naši podoknici
FESTIVAL STIČNA 2014
(od 21. 11. do 6. 12. 2014)
Petek, 21. 11. 2014
16.00: Glasbeni maraton, Rock Vizije in natečaj Festivala Stična 2014 22.00: Ostrokljuni, rock koncert Bar Jama
Sobota, 22. 11. 2014: OTVORITEV FESTIVALA
18.00: France Slana in Rok Slana, likovna razstava galerija Muzeja krščanstva na Slovenskem
20.00: Od resnih do plesnih, Godalni orkester KD Stična in Plesna izba Maribor, koncert in plesni performans Kulturni dom Stična
Nedelja, 23. 11. 2014
16.00: Škrat Kuzma dobi nagrado, Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, otroška gledališka predstava Kulturni dom Stična
19.30: S kolesom od Lizbone do Dakarja, Marko Mohorčič, potopisni večer Kulturni dom Stična
Četrtek, 27. 11. 2014
20.00: Nacionalni parki ZDA, Zoran Furman, potopisni večer Kulturni dom Stična
Petek, 28. 11. 2014
20.00: Vlado Kreslin in Mali bogovi, etno rock koncert Kulturni dom Stična
Sobota, 29. 11. 2014
20.00: Pot v raj, celovečerni film Kulturni dom Stična
Nedelja, 30. 11. 2014
16.00: BibaMica na koncertu, otroška koncertna predstava Kulturni dom Stična
19.30: Vsi obrazi Irana, Minea Čekeliš Gavran in Majna Mlakar, potopisni večer
Kulturni dom Stična Četrtek, 4. 12. 2014
20.00: Islandija, Ksenja Čermelj, potopisni večer Kulturni dom Stična
Petek, 5. 12. 2014
20.00: George Dandin ali Pretentani soprog, PAB, Sklonište u teatru, Bataj-nica, Srbija, gledališka predstava Kulturni dom Stična
Sobota, 6. 12. 2014, TA VESELI DAN KULTURE
19.30: Nana Milčinski, večer poezije, glasbe in humoresk Kulturni dom Stična
21.30: Murat & Jose, hip hop koncert Bar Jama
kar se da poletno razpoloženje. Tako je bila rdeča nit programa razmišljanje oz. kar sanjarjenje o soncu, plaži, šumenju valov, oglašanju galebov _ Skozi šaljive dialoge se je prepletala naša pesem, večinoma z morsko in ljubezensko tematiko. Da pa smo bili pri ustvarjanju poletnega vzdušja še nekoliko prepričljivejši in uspešnejši, smo v goste povabili čisto pravo klapo iz severnega Jadrana. Fantje iz klape Opatija so dokazali, od kod prihajajo in da so odlični pevci in glasbeniki. Predstavili so se s tradicionalnimi dalmatinskimi pesmimi, tudi tistimi najbolj znanimi, nas in celotno publiko pa so presenetili celo s slovensko zimzeleno Dan ljubezni. Tudi letos so se nam na odru pridružili naši prijatelji, člani in članice ansambla Povratniki in pa Tone in Andrej Zupančič, ki sta bila tokrat z nami s svo-
jim ansamblom Še pa še. Skupaj nam je uspelo pričarati čudovito vzdušje, zdi pa se nam, da smo bili pri klicanju sonca tako prepričljivi, da je bila tista septembrska sobota ena lepših v letošnji jeseni in posledično je marsikateremu obiskovalcu zmanjkalo časa za obisk naše prireditve. Iskreno smo bili veseli obiskovalcev, ki so se nam pridružili ta večer. Med njimi sta bila tudi župan Dušan Str-nad in podžupan Tomaž Smole. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti Občini Ivančna Gorica,
Zvezi kulturnih društev Ivančna Gorica, Območni izpostavi JSKD Ivančna Gorica in KS Šentvid pri Stični, ki nas pri našem delovanju zvesto podpirajo. Uspešno izvedo letošnje podokni-ce pa so omogočili: OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Pan-Jan, Cona Bo-max, Komunalne gradnje Grosuplje,
Mesarstvo Marinček, Cvetličarna Zvonček, Picerija Kegeljček, Liniatex, Proefekt Damjan Samastur in Akustika Malnar. Zahvala tudi Stanetu Kuplenku, Dušanu Godcu, Klemenu za osvetlitev, snemalcu Jožetu Planin-šku, KD Vidovo, PGD Šentvid in ZŠAM Ivančna Gorica ter za sceno in grafično podobo Dejanu Kralju. Čeprav se letos nismo naužili poletja, še ne pomeni, da v naših srcih ni sonca in ljubezni. Pesem lahko pričara spomine, prinese sanje, odnese skrbi. Slavčki upamo, da smo skupaj z našimi gosti ta večer med obiskovalce prinesli kanček poletje v sončno jesen. Sedaj po morju in poletju, res ni več sledi. Že se oziramo naprej in vas vabimo na naš tradicionalni božični koncert, ki bo tudi letos potekal na božič 25. decembra.
Matej Šteh
Širimo obzorja, združujemo ljudi
Prihodnost starejših je preprosto v nadaljevanju življenja. Ob upokojitvi moramo svoje cilje na novo zastaviti, na novo oblikovati svojo vlogo, z mnogo več svobode lahko izberemo, kaj bomo v prostem času počeli. Hitro so minili štirje meseci od zadnjega srečanja UTŽO na Krki, kjer smo proslavili 10-letnico uspešnega delovanja. Ta počitniški čas pa je zelo ustvarjalno izkoristil novi programski svet UTŽO, ki ga poleg predsednice Jožice Lampret, sestavlja še podpredsednica Metka Krajnc in člani: Jelka Gros, Tilka Jelenčič, Jože Mestnik, Darinka Petek in Olga Šeme. Pripravili smo bogat in pester program za študijsko leto 2014/2015, v katerem vsak lahko najde nekaj zase. Naš program vsebuje tri sklope dejavnosti:
Torkova srečanja, na katerih je vsak prvi torek v mesecu strokovno predavanje. Teme so skrbno izbrane in pokrivajo različna področja; zdravje, zgodovino, kulturo, medčloveške odnose, potopisi _
Ekskurzije so namenjene odkrivanju lepot Slovenije in spoznavanju življenja rojakov onstran slovenskih meja. Študijski krožki so namenjeni vseži-vljenjskemu učenju in ustvarjanju. Krožki pod vodstvom mentorjev nudijo možnost pridobivanja znanjin
spretnosti na različnih področjih: tuji jeziki (angleščina, nemščina, francoščina), računalništvo, fotografija, likovno ustvarjanje, kreativne delavnice (klekjanje, krpanke, ustvarjalne delavnice, babičina kuhinja ...) Veliko jih meni, da je obiskovanje predavanj, delavnic in krožkov, zguba časa. Pa ne bodo nikoli izvedeli, kaj zamujajo. Energijo, ki se pretaka med ljudmi, ko se družijo, izmenjujejo izkušnje in premagujejo lastne omejitve, se ne da nadomestiti z ničimer. Poglabljajo se socialni stiki, spletajo se nova prijateljstva. In to je neprecenljivo. Zato je dejavnost naše UTŽO tako zelo pomembna in potrebna nam vsem. Mi smo in moramo ostati kritična civilna družba. Gojiti mora-
mo medgeneracijsko sodelovanje, sajlahko drug drugemu veliko ponudimo. Znanje in izkušnje moramo deliti z drugimi, le tako dobijo smisel in pomen.
Slovenska, pa tudi naša univerza si ves čas prizadeva za dobrobit ljudi. Širimo obzorja, združujemo ljudi. To geslo pove vse o naši naravnanosti. Delujemo lahko na mnogo področjih, od dobrodelnosti do vseživjenjskega učenja in ustvarjanja, za katera v aktivni dobi nikoli ni bilo časa. Zato smo generacije starejših vedno boj aktivne in rušimo stereotipe o starosti, ki so v družbi še vedno prisotni.
Jožica Lampret, predsednica UTŽO Ivančna Gorica
Aktualno
Prvo srečanje UTŽO v novem študijskem letu
Univerza za tretje življenjsko obdobje je 7. oktobra 2014 pričela z novim študijskim letom. Dogodek se je odvijal v sejni dvorani občine Ivančna Gorica. Poleg članic in članov UTŽO sta se srečanja udeležili tudi povabljeni gostji, Maja Lampret predsednica ZKD Ivančna Gorica in dr. Ana Krajnc predsednica slovenske UTŽO. Predsednica UTŽO Jožica Lampret je zaželela dobrodošlico vsem navzočim.
Sledil je kratek kulturni program; nastopil je ŽPZ Harmonija pod vodstvom zborovodkinje gospe Mojce Intihar in mlada violinistl<a Brina. Nato sta članice in člane UTŽO nagovorili obe gostji, ki sta poudarili pomen vseživjenjskega učenja in aktivnega druženja starejše generacije. Gospa Ana Krajnc pa je v nadaljevanju spregovorila o svoji knjigi »Spoznaj sebe in druge.«
V nadaljevanju je bil predstavljen program dela za novo študijsko leto 2014/2015 in nova števila glasila UTRINKI, ki ga ustvarjajo in oblikujejo članice in člani UTŽO sami. Razveseljuje dejstvo, da se število novo vpisanih članic in članov iz leta v leto povečuje (letos kar za 13) in to je zagotovilo, da je dejavnost, ki jo UTŽO izvaja, na dobri poti.
Jožica Lampret
: I

Veliki koncert v podporo Rokometnemu klubu SVIŠ Ivančna Gorica
Uspehi ivanških rokometašev niso neopaženi. V zadnjih dveh sezonah klub beleži odlične, če že ne vrhunskih rezultatov v vseh starostnih kategorijah, začenši z najmlajšimi. Dva zaporedna naslova državnih prvakov pri mlajših dečkih, skupno 3. mesto v tekmovanju mladih ter odlično 8. mesto na državnem prvenstvu in dvakratni pokalni uspeh članske ekipe (2. In 4. mesto), so le nekateri izmed njih.
Navkljub uspehom pa se fi'nančna in gospodarska kriza pozna tudi v športnih kolektivih, kar v zadnjem času močno občuti tudi RK SVIŠ Ivančna Gorica. Slednji je na pobudo svojih članov prišel do ideje, da v svojo osnovnošolsko dvorano povabi slovensko glasbeno estrado in organizira veliki koncert v podporo klubu.
Za vzdušje bosta poskrbela Sašo Hribar in Tilen Artač, med glasbenimi imeni pa najdemo Tomaža Ahačiča, Big Band RTV Slovenija, Nušo Derenda, skupino Katrinas, Nuško Drašček, Romano Krajnčan, Omarja Nabra in Marka Vozlja, za pridih domačnosti pa bosta poskrbela mlada in nadobudna Zborallica ter seveda večno nepogrešljivi Stiški kvartet.
Imenitna zasedba se bo zbrala v Dvorani OŠ Stične, v petek, 21. 11. 2014, ob 19.00 uri. Cena posamezne vstopnice z vštetim DDV je samo 10 evrov. Ne zamudite izvrstne priložnosti, pridite na veliki koncert in s tem izkažite podporo Rokometnemu klubu SVIŠ Ivančna Gorica.
Lepo vabljeni!
Veterani RK SVIŠ
V okviru rokometnega kluba SVIŠ Ivančna Gorica že več let deluje tudi ekipa veteranov, ki bo naslednje leto praznovala že 25-letnico delovanja. V ekipi so predvsem bivši igralci vseh štirih klubov, iz katerega je nastal SVIŠ, po potrebi pa »uleti« tudi kak prijatelj iz kakega sosednjega kluba, saj je namen delovanja predvsem rekreacija, prijateljstvo in druženje. Veterani kluba se redno sestajamo ob petkih zvečer v športni dvorani OŠ Stična, ste pa vsi zainteresirani vedno dobrodošli!
Ekipa se redno udeležuje skoraj vseh veteranskih turnirjev po Sloveniji, letos pa smo že dvakrat gostovali v tujini, v februarju v Novem Sadu in oktobra na Hvaru. To zadnje gostovanje je bilo posebno priznanje za naš klub, saj je RK Hvar praznoval 40. obletnico delovanja. Bilo je zelo luštno, odlič-
Turnirja na Hvaru so se udeležili Boštjan Skubic, Beno Muhič, Jože Zupančič, Dušan Kamnikar, Andrej Zelko, Marjan Potokar, Stipe Tudor (od leve proti desni)
no, v prvi vrsti je bilo druženje in za njim tekmovalni uspeh. Nismo bili prvi, smo pa z Andrejem Zelkom ime-
li najboljšega vratarja turnirja. Torej, rokometni veterani pridružite se! Dušan Kamnikar, RK SVIŠ - VETERANI
RAZPIS
ZA ŠPORTNIKA LETA OBČINE IVANČNA GORICA V LETU 2014
ZŠO Ivančna Gorica tudi letos podeljuje priznanja za najboljše športnike in športnice v naši občini ter priznanja zaslužnim športnim delavcem.
Predlogi morajo prispeti na naslov ZŠO Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, najkasneje do petka, 21. novembra 2014, na predpisanem obrazcu, ki je objavljen na spletni strani Občine Ivančna Gorica, na naslovu www.ivancna-gorica.si. Kasneje prispelih predlogov žal ne bomo mogli upoštevati.
Kategorije, v katere lahko predlagate svoje kandidate, so:
a)	Mlajši dečki letnika 2002 in mlajši
b)	Mlajše deklice letnika 2002 in mlajše
c)	Starejši dečki letnika 1999 in mlajši
d)	Starejše deklice letnika 1999 in mlajše
e)	Mladinci letnikov 1998, 97, 96 in 1995
f)	Mladinke letnikov 1998, 97, 96 in 1995
g)	Člani letnika 1994 in starejši
h)	Članice letnika 1994 in starejše
i)	Najboljša šolska ekipa občine (skupaj za osnovno in srednjo šolo)
j)	Najboljša klubska ekipa občine
k) Najboljša ekipa občine v individualnih športih l)	Zaslužni športni delavec-delavka
m) Veteran-veteranka
Za naziv športnika leta občine Ivančna Gorica imajo pravico kandidirati vsi tisti:
-	ki so člani društev in klubov občine Ivančna Gorica in so člani ZŠO Ivančna Gorica!
-	vsi vzgojno izobraževalni zavodi v občini Ivančna Gorica
Za najboljšo klubsko ekipo lahko kandidirajo seveda samo ekipe društev oz. klubov, ki so registrirani v naši občini in so člani ZŠO Ivančna Gorica.
Kandidirajo lahko le posamezniki in ekipe, ki tekmujejo v športnih panogah, opredeljenih v klasifikaciji Olimpijskega komiteja Slovenije. V posamezni kategoriji lahko predlagate samo najboljšega posameznika oz. ekipo!
Predlagate lahko tudi športne delavce-delavke (učitelje, trenerje, druge funkcionarje), veterane in veteranke za posebno priznanje za velik prispevek k razvoju športa v naši občini. K vlogi dodajte ustrezno podrobno obrazložitev.
Svoje predloge morate potrditi z žigom in podpisom predsednika kluba oz. društva.
Ob jubilejih bodo športni klubi in društva dobila jubilejne plakete za 10, 20, 30-letno delovanje, zato, če sodite mednje, navedite v svojem predlogu tudi to.
RAZPIS
»Športnik leta po izboru bralcev Klasja 2014«
Uredništvo Klasja skupaj z ZŠO Ivančna Gorica objavlja razpis za izbor
Športnika leta po izboru bralcev Klasja 2014.
Pogoji sodelovanja:
1.	Predlagani športnik mora biti občan občine Ivančna Gorica.
2.	Predlagatelj (društvo, ali posameznik) lahko predlaga enega športnika na predpisanem obrazcu, z ustrezno obrazložitvijo rezultatov v letu 2014. Obrazec je objavljen na spletni strani www.klasje. net.
3.	Predlagatelj mora predlog s podatki in obrazložitvijo posredovati na sedež časopisa Klasje, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, ali na elektronski naslov urednistvo@klasje.net, najkasneje do petka, 21. novembra 2014.
4.	Seznam predlaganih športnikov in način glasovanja bodo objavljeni v novembrski številki Klasja.
5.	Proglasitev športnika leta po izboru bralcev Klasja s podelitvijo priznanja in praktičnih nagrad, bo potekala v sklopu tradicionalne prireditve Športnik leta občine Ivančna Gorica, konec decembra.
6.	Informacije: 781 21 30, urednistvo@klasje.net.

NOGOMETNA SOLA IVANČNA GORICA
Malo vee o naši maskoti - Risku
NŠ Ivančna Gorica se nogometašem in navijačem predstavlja tudi z Riskom, maskoto, ki simbolizira pogum, srčnost, odločnost in vztrajnost. Te vrednote ne poosebljajo samo športnega in nogometnega duha, pač pa so, o tem smo trdno prepričani, tudi temeljza zdravo, uspešno in zadovoljno življenje vsakega posameznika. Čeprav je ris po svoji naravi napadalec, to ne pomeni, da v borbi za zmago pozabi na pravila in spoštovanje igre, sotekmovalcev in nasprotne ekipe. Pravzaprav ga ravno njegova preudarnost spodbuja, da se pogumno loteva izzivov in da vztraja na zastavljeni poti. Pri tem pa brezmejno uživa v nogometni igri in se vedno znova veseli vsake obrambe in vsakega doseženega zadetka. Naši najmlajši nogometaši se z Riskom še posebejdobro razumejo, saj jih na tekmi spodbuja in opogumlja, se veseli njihovih zmag in jim prijateljsko stoji ob strani tudi takrat, kadar se v mreži njihovega gola zbe-
re preveč nasprotnikovih žog. Tudi navijači, ki pod imenom ivanški risi spremljajo naše ekipe v dobrem in slabem, so v Risku našli zanesljivega spremljevalca na tekmah skozi vso sezono.
Tudi vas vabimo, da se nam pridružite na stadionu v Ivančni Gorici, da poiščete našo prikupno maskoto, z nami navijate ali pa celo postanete del naše velike risje družine. Naši nogometaši-risi so sicer zelo aktivni na tekmovanjih in seveda tudi treningih. Na zadnjih tekmah zelo dobro igra selekcija U-15, ki je v soboto, 18. 10. z lepo, povezano igro deklasirala ekipo Interbloka v 2. ligi MNZ Ljubljana. Na naši spletni strani: www.ns-ivancnagorica.si ali na spletni strani Medobčinske nogometne zveze Ljubljana- tekmovanja si lahko pogledate, kako tekmujejo vse ekipe. Nogometna šola Ivančna Gorica vneto išče dekleta med 7 in 10 letom starosti, za našo dekliško ekipo. Treningi potekajo ob torkih. Vodi jih Matej Sever (kontakt: 031 843 616). Na
spletni strani naše šole boste dobili tudi vse druge informacije o naši šoli in tekoče dogajanje.
Dragica Šteh in Simon Bregar
AMD Šentvid pri Stični
Tudi v 2014 z naslovi državnih in pokalnih prvakov
Kljub težavam, s katerimi so se v jesenskem delu sezone zaradi nepredvidljivega vremena soočali organizatorji dirk v motokrosu, je po nekaterih odpovedih in prestavitvah le prišlo do zaključka sezone v obeh prvenstvih. Na koncu je odpadla le ena dirka pokalnega tekmovanja, novih uspehov pa se po končani sezoni veselijo tudi člani AMD Šentvid pri Stični.
člani AMD Šentvid pri Stični so tudi letos zabeležili vrsto uspehov, na katere so lahko upravičeno ponosni. Poleg uspešne organizacije dveh dirk, junija za Pokalno tekmovanje Slovenije in konec avgusta še za Državno prvenstvo Slovenije, so posamezni vozniki nanizali vrsto odličnih rezultatov in se na koncu okitili tudi z lovorikami v skupni razvrstitvi obeh prvenstev.
Skupaj šest uvrstitev med najboljše tri
V sezoni 2014 je na dirkah Državnega prvenstva Slovenije in Pokalnega tekmovanja Slovenija barve AMD Šentvid pri Stični zastopalo 16 voznikov in ena voznica. Najvidnejše rezultate so dosegli naslednji vozniki: Najmlajši adut šentviškega društva Jaka Peklaj je z naskokom postal najboljši med vozniki s 50 kubičnimi motorji in prepričljivo osvojil naslov pokalnega prvaka. Jan Pancar je prav tako prepričljivo osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji MX 125 (dvotaktni motocikli), medtem ko je bil v članski kategoriji razreda MX 125 v pokalnem tekmovanju tretji. Med člani je potrebno omeniti rezultata, ki sta jih dosegla v MX Open Borut Koščak in Rok Virant. Koščak je sezono državnega prvenstva končal na visokem 5. mestu, medtem ko je bil Virant 6. v Pokalnem tekmovanju Slovenije. Z odličnimi rezultati se lahko pohvalita tudi veterana Igor Pancar in Stane Pečjak. Pancar je osvojil naslov državnega in pokalnega podprvaka v kategoriji veteranov do 50 let, Pečjak pa je bil prav tako drugi v končni razvrstitvi državnega
Eden od vrhuncev sezone za Jana Pancarja (253), ki je bil slovenski reprezen-tant na evropskem pokalu narodov na Češkem skupaj z junakom letošnjega svetovnega prvenstva MX2 Timom Gajserjem (243). Foto: AMZS
prvenstva med veterani nad 50 let (prvenstvo še ni potrjeno). Le poškodba pred zaključkom sezone mu je preprečila, da bi na drugem mestu končal tudi sezono pokalnega tekmovanja. Najuspešnejšo sezono do sedaj pa je zaključil z naslovom pokalnega podprvaka v razredu MX R3 Rok Miklič.
Skupno so motokrosisti AMD Šentvid pri Stični osvojili tudi naslov ekipnih pokalnih prvakov, v razvrstitvi klubov v državnem prvenstvu pa so, tudi zaradi nekoliko drugačnega sistema točkovanja, letos nekoliko nižje kot minula leta, in sicer so dosegli 5. mesto.
Vidne sledi tudi na mednarodni sceni Ob zaključku sezone je še posebej treba izpostaviti dosežke Jana Pan-carja, ki se je odlično znašel tudi na mednarodni sceni. Medtem, ko je v
obeh domačih prvenstvih že dosegal vrhunske rezultate na svoji 125-ku-bični Yamahi, pa je odpeljal celotno sezono evropskega prvenstva v šibkejši kategoriji EMX 85 in osvojil prvo mesto v jugozahodni evropski coni. Na finalu evropskega prvenstva na Finskem je bil nato med 32 finalisti 12. Uspešno je zastopal tudi barve slovenske reprezentance na evropskem pokalu narodov na Češkem in na svetovnem mladinskem prvenstvu v Belgiji. Vse to so odlični dosežki in prava popotnica za sezono 2015, v kateri se namerava potegovati za točke evropskega prvenstva EMX 125 v sklopu dirk svetovnega prvenstva MXGP in MX2. S tem pa 14-letnik iz Čateža pod Zaplazom že postavlja nove mejnike v dolgoletni športni zgodovini AMD Šentvid pri Stični.
Matej Šteh
OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU
Tyson team Gaenik šport -občinski prvaki 2014
Jubilejno, 20. izvedbo občinske lige v malem nogometu je dobila ekipa Tyson team Gačnik šport in to tretje leto zapored. Za ekipo so igrali: Jožef Jeraj, Kristijan Čož, Robert Gačnik, Jože Gačnik, Gašper Klemenčič, Robert Po-tokar, Robert Glavan, Franci Kadunc, Robert Bevc, Peter Stojanovič, Gregor Arko, Denis Švarc in Primož Šteh. Ekipa je naslov osvojila zasluženo, saj je izgubila le prvo od 18 tekem. Dokaj tesno za njo sta se uvrstili ekipi IVlizarstvo Rogelj in Bar pr Livarni. Obe sta prikazali zelo dober nogomet, na
konstantno visokem nivoju. Igralci ekipe Bar pr Livarni so bili skoraj vse do zadnjega celo v igri za 1. mesto, na koncu pa osvojili tretje. Prehiteli so jih fantje iz ekipe Mizarstvo Rogelj, ki so edini premagali letošnje prvake in to prepričljivo, v prvem krogu. Prvi strelec lige je Kristijan Čož iz ekipe prvakov. Dosegel je rekordnih 40 golov v eni sezoni, kar pomeni več kot 2 povprečno na tekmo in več kot oba drugouvrščena skupaj. Prav ta dva je treba posebej pohvaliti, saj sta oba še zelo mlada. Prvi je Denis Gale (Bar pr Livarni), je še srednješolec in zelo perspektiven. Drugi je Blaž Zupančič (FSK Mafijozi). Oba sta dosegla po 19 golov. 4. mesto med strelci si delita Gašper Klemenčič (Tyson team Gačnik šport) in Klemen Zaletel (Dolinox Višnja Gora), ki sta dosegla po 14 golov. Iz 1. lige predvidoma izpadeta zadnjeuvrščeni ekipi.
Končni vrstni red v 1. ligi za leto 2014:
Ekipa:		T	Z	R	P	DG	PG	GR	TO
1	Tyson team Gačnik Šport	18	14	3	1	96	18	+78	45
2	Mizarstvo Rogelj	18	13	2	3	40	20	+20	41
3	Bar pr~Livarni	18	12	4	2	65	32	+33	40
4	FSK Mafijozi	18	10	2	6	65	29	+36	32
5	ŠDM Krka	18	8	2	8	33	34	-1	26
6	Dolinox Višnja Gora (-1)	18	8	2	8	49	59	-10	25
7	Bar Šipca	18	5	2	11	36	60	-24	17
8	Fortuna No1	18	5	1	12	33	72	-39	16
9	BS ŠD Zagradec	18	3	2	13	24	64	-40	11
10	ŠDM Ambrus	18	1	2	15	18	71	-53	5
T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, TOČ - točke
DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika,
V drugi ligi je nekoliko presenetljivo, a zasluženo zmagala ekipa Raja Višnja Gora. Po zmagi so na igrišču na Krki prešerno rajali in se veselili uvrstitve v 1. ligo. Vstopnico za 1. ligo si je priborila tudi ekipa Bar Glorija, ki je dosegla 2. mesto. Ti dve ekipi sta bili letos v 2. ligi razred zase, kar kažejo tudi točke na lestvici. 3. mesto je tudi nekoliko presenetljivo osvojila ekipa s šentviškega konca- MSU team. Najboljši strelec v 2. ligi je bil Ivo Furdi (Bar Glorija), ki je dosegel 32 golov. Drugi strelec je bil Patrik Horvat (Raja Višnja Gora), tretji Dominik Horvat iz iste ekipe. Četrto mesto je osvojil Mitja Hrovat (FC Padrta šula), peto pa Primož Bogolin iz iste ekipe.
Končni vrstni red v 2. Ligi za leto 2014:
Ekipa:		T	Z	R	P	DG	PG	GR	TO
1	Raja Višnja Gora	16	14	0	2	77	29	+48	42
2	Bar Glorija	16	13	2	1	71	37	+34	41
3	MSU Team	16	7	3	6	61	53	+8	24
4	Gradbeništvo Glavan Muljava	16	7	2	7	42	42	0	23
5	Pekarna Dobrot	16	6	2	8	39	45	-6	20
6	FC Padrta Šula	16	6	2	8	47	57	-10	20
7	ŠD Ambrus (-1)	16	5	2	9	48	54	-6	16
8	Carpe Diem	16	3	5	8	40	59	-19	14
9	ŠDM Kaligula	16	1	2	13	35	84	-49	5
T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke
Simon Bregar

Kangovci gremo samo še navzgor-tokrat smo premagali kar Triglav
Člani TAE-KWON-DO klub KANG smo se odločili, da po deseti obletnici delovanja kluba napredujemo samo še navzgor, proti najvišjemu vrhu. Tokrat smo se odločili, da se povzpnemo kar na najvišjo goro v Sloveniji Triglav, 2864 m. Pohoda se nas je udeležilo deset in bili smo prav pisana druščina, pisani smo bili po starosti od 18 do 44 let ter prav tako po kraju bivanja od Trebnjega do Ljubljane, pa seveda še vse vmes. Na Triglav smo se povzpeli: Martina Žunkovič, Tina Hajdinjak, Dejan Novak, Zdravko
C e m e nzn J
ROJEČ
J Z D e L K J
CEMENTNI IZDELKI ANTON RGJEC s.p.
WWW. r o jec jne t
□4i f 031 /655-B22
DOBRA MERA ZA POŠTENO CENO
PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV
z DOSTAVO IN ČRPANJEM
- ■ (isv' O V'—
BETONSKO IZDELKI ZA GRADNJO PO TRAJNO NIZKIH CENAH
O BETOKSKE BLOKE; Širine 12-20-25-30 cm O BETONSKE VOGALNE BLOKE; 20-25-30 cn O OPEČNE VOGALNE BLOKE: 20-30 cm O OPA2NIKE > ^KARPNtKE S POLOVIČARJI: širine 20-30 crri



Namiznoteniška liga
V medobčinski ligi se je z velikim presenečenjem začel uvodni krog drugega dela prvenstva. Ekipa Stične 1 je v gosteh presenetljivo ugnala ekipo ŠD Krka 2. Za to je najbolj zaslužen Janez Lampret, ki je dobil vse tri posamične dvoboje ter igro parov skupaj z Ovnom, po eno posamično sta dodala še Nader in Oven za zmago Stične s 6:4. Za Krko 2 sta po dve zmagi dosegla Kuhelj in Vrho-vec. Medtem je KGG Krka 1 po pričakovanju odpravila ekipo Kompolj z rezultatom 9:1. Omahen in Mestnik sta dobila vse tri posamične dvoboje, po eno sta dodala še Kozinc in Globokar ter par. S tem spodrsljajem drugo uvrščene KGG Krke2, je ekipa KGG Krka 1 še povečala prednost na prvem mestu. Sedaj so druge Velike Lašče s tremi točkami zaostanka, KGG Krko 2 pa je na tretjem mestu ujela ekipa Šmarje Sap 1. Kot vse kaže, bo drugi del še kako zanimiv.
Horvat, Kaja Todic, Nataša Zupančič, Darja Podpečnik, Tomaž Zakraj-šek in Renata Mavrič.
Tako smo se 30. 8. 2014 zgodaj zjutraj zbrali in se odpeljali do doline Krme in ob 6.00 uri začeli hoditi proti Kredarici. Ker smo bili kondicij-sko zelo različno pripravljeni, smo si vzeli kar nekaj časa za postanke, ki so bili vedno pestri in zanimivi. Vreme smo imeli ugodno in tako v sončnem vremenu prispeli na Kredarico, s katere smo se potem povzpeli še na Triglav. Na Triglavu smo bili štirje, ki smo to slovensko goro obiskali prvič, zato smo bili temu primerno tudi krščeni pri Aljaževem stolpu.
Po vzponu na Triglav in prihodu nazaj v kočo na Kredarici smo se malo okrepčali in potem kar kmalu odšli proti skupnim ležiščem, kjer smo se odpočili in nabrali novih moči za naslednji dan, ko smo se spustili nazaj v dolino. Kljub malo slabši vremenski napovedi smo imeli tudi pri spustu prijetno vreme, ob nekaj postankih smo se malo okrepčali, ter na koncu skupaj odšli še na kosilo. Nato pa smo prijetno utrujeni zaključili druženje in se odpravili domov.
Če bi tudi vi radi z nami premagovali takšne in drugačne vzpone, ste lepo vabljeni, da se nam pridružite na treningih taekwondoja v Ivančni Gorici v telovadnici SŠ Josipa Jurčiča ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 18.-19. ure, v Višnji Gori ob torkih in petkih od 15.-16. ure in na novo v Šentvidu pri Stični ob ponedeljkih in četrtkih od 13.45-14.30. Več informacij: Tomaž Zakrajšek (041 589 476, klub. kang@kang.si).
V drugem krogu je bila ekipa KGG 1 prosta, KGG 2 pa se je maščevala Stiški drugi ekipi. Stiška prva ekipa pa je premagala Šmarske veterane in Kompolje mladince. Do teh dveh zmag je Stična prišla po preverjenem ključu Lampret 3 posamezne in Oven 2, ter par Lampret Oven za zmagi s 6:4. Janez Lampret ima tako po treh krogih 100 % izkupiček zmag 12:0.
Jože Kozinc, Športno društvo Krka
Sonce privabilo tekače na letošnji Lavričev tek
Planinsko društvo Šentvid pri Stični je v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica v nedeljo, 28. septembra, priredilo že 16. tek po Lavričevi poti, ki je izletniško točko Gradišče nad Stično tokrat presenetil s toplim in sončnim vremenom. Tek že več let poteka v okviru akcije Slovenija teče - olimpijski teki 2014 in v okviru Teki Dolenjske 2014 za Pokal Dolenjskega lista. Teka se je letos udeležilo skoraj 150 udeležencev, ki so se pomerili na 330 m, 660 m, 990 m, 3 km in 10 km dolgi progi. Na zahtevni 10-kilometrski progi se je teka udeležilo 107 tekačev, izmed katerih je prepričljivo slavil Vi-šnjan Toni Habjan (AD Hitrost), s časom 38:50 min. Za njim sta pritekla Matej Uhan (DTP Trebnje) in klubski kolega Bojan Vidmar. V ženski kategoriji je ponovno zmagala Novomeščanka Marjeta Stržinar s časom natanko 50:00 min, druga je bila Tina Leščanec iz Metlike, tretja pa Marjeta Plahuta iz Atletskega kluba Radeče.
Rekreativci so se pomerili tudi na krajši, 3 km dolgi progi, otroci pa so tekli na krajših razdaljah do enega kilometra. Na svoj račun so prišli tudi pohodniki, ki so se sprehodili okoli Gradišča, od koder se je razprostiral prekrasen razgled na nižje ležeče kraje v naši občini.
Na zaključku je vse prisotne pozdravil tudi župan Dušan Strnad, ki je najboljšim tekačem podelil pokale, medalje in spominska darila. Župan je ob tej priložnosti vse udeležence povabil, da se morda za trening preizkusijo tudi na malo daljši trasi okrog občine, in sicer po Krožni poti Prijetno domače, ki je dolga približno 115 kilometrov.
Gašper Stopar
ELEMENTI ZA DIMNIK 14, 18, 18 in 20 0
Foto Bostjan Perklič

Jadralno padalska prireditev »Na-skok Gradišča - skok z Gradišča 2014«
Gorniški klub jadralnih padalcev je na Gradišču in v Dednem Dolu pri Višnji Gori, 27. septembra organiziral srečanje s predstavitvijo letenja za obiskovalce, ki ga je Agencija za civilno letalstvo (CAA) prepovedala, saj vzletišče Gradišče ni registrirano pri CAA! Prireditev je bila v petek, 26. septembra, preseljena na prizorišča pod Krvavcem, kjer je registrirano vzletišče Ambrož v upravljanju DJP Polet Kamnik.
V ivanški občini ima že več kot dve leti sedež najmlajši gorniški klub, Gorniški klub jadralnih padalcev (GKJP), ki je vključen v Slovenski gorniški klub SKALA - Zveza gorniških klubov (SGK Skala) in se ukvarja predvsem s pohodi na vrhove gora in letenjem z le teh. Člani kluba so iz celotne Slovenije, vsi so gorniki ali alpinisti, ki se ukvarjajo tudi z letenjem z jadralnim padalom. Seveda gorništvo ali alpinizem za članstvo nista obvezna, pa tudi članstvo v GKJP ni ekskluzivno (člani so lahko tudi iz drugih padalskih in gorniških klubov), je pa nujno, da člani spoštujejo tradicijo in duh slovenskega gorništva in predvojne SKALE (ustanovljena 2. februarja 1921), katere nadaljevalec tradicije in dela je SKG Skala s svojimi člani, Gorniškimi klubi iz različnih delov Slovenije.
Za prikaz dejavnosti kluba in predsta-
vitev jadralnega padalstva je zadnjo septembrsko soboto, GKJP v soor-ganizaciji »seniorjev« DJP Polet Kamnik, organiziral srečanje v Dednem Dolu, s predstavitvenim letenjem z Gradišča pri Višnji Gori. Prireditev je bila poimenovana »Na-skok Gradišča - skok z Gradišča« in je vsebovala pohod z nogometnega igrišča v Dednem Dolu na vrh Gradišče, od koder naj bi udeleženci poleteli do cilja, ki je bil označen na nogometnem igrišču. Na srečanje so bili povabljeni piloti iz celotne Slovenije, vsi prijateljski in sorodni klubi, predvsem pa piloti iz sosednjih klubov Dolenjske in Bele krajine. Najboljšim po času vzpona in točnosti pristanka so bila namenjena priznanja v kategorijah: moški do 50 let, moški nad 50 let in najboljša ženska posameznica ter posebno priznanje za najboljšega posameznika, člana GKJP. Za generalno
Prejemniki pokalov in medalj
uvrstitev med vsemi udeleženci pa so bili pripravljeni pokali za najboljše tri. Zaradi izjemnega zanimanja pilotov iz drugih slovenskih klubov in celo iz Avstrije, smo pričakovali več kot 50 udeležencev. A sreča z vremenom nam ni zadostovala. Glede na spremenjen odnos Agencije za civilno letalstvo, ki je po tragični nesreči z balonom na Barju, močno zaostrila kriterije tudi do »nekomercialnih« in družabnih prireditev, ki jih pa organizatorji žal nismo poznali, nas je le ta v četrtek, 25. septembra, obvestila, da je srečanje z letenjem z Gradišča v nasprotju s predpisi (vzletni prostor Gradišče ni registriran pri CAA) in ga ne dovoljuje. Organizatorji smo bili prisiljeni srečanje dan pred izvedbo prestaviti na registrirano vzletišče in to na Ambrož pod Krvavcem. Seveda nas je bilo pod Krvavcem bistveno manj. Odpovedali so ivanški padalci, odpovedali so padalci iz Dolenjskih Toplic in Semiča, pa tudi piloti - gorniki iz Avstrije se srečanja zaradi manjše atraktivnosti prizorišča pod Krvavcem, niso udeležili. Mladi piloti DJP Polet Kamnik pa so se tudi odpravili na pohode in letenje v Turčijo. A vseeno nas je bilo dovolj, da smo prvo srečanje našega kluba uspešno izvedli pod Krvavcem, kjer je bil izpeljan pohod s pristajalnega prostora pri vasi Grad, po planinski poti do kmečkega turizma Slatner - Ambrožar (dolžina 4,5 km, 760 m višinske razlike), kar je bilo bistveno
Podeljevalec Gregor Gomišček
bolj zahtevno kot prvotno predvideno prizorišče. Vzletanje je bilo prepuščeno lastni izbiri udeležencev iz različnih vzletnih mest, pristajalo pa se je na označen pristajalni prostor na pristanku pri vasi Grad. Srečanje smo združili z lokalnim klubom DJP Polet Kamnik, ki je na pristajalnem prostoru izpeljal tudi klubsko srečanje z natančnim pristajanjem na piko (0,5 m krog), ki smo se ga udeležili tudi vsi prisotni na skupnem srečanju. Nekateri smo pač računali na dve uvrstitvi, a se žal ni nobenemu izšlo. Priznanja za najboljše na srečanju GKJP so prejeli:
-	posameznik do 50 let - Matevž Gradišek
-	posameznik nad 50 let - Ratko Štritof
-	najboljša posameznica - Stanislava Poje
-	najboljši posameznik, član GKJP -Jožef Poje
-	tretje mesto skupno - Damjan Ržen
-	drugo mesto skupno - Simon Rant
-	prvo mesto skupno - Matevž Gra-dišek
Pri podeljevanju se nam je pridružil tudi predsednik SGK Skala dr. Gregor Gomišček, ki je z veseljem podelil medalje in pokale najboljšim. Bilo je lepo in prijetno, prihodnje leto srečanje zagotovo ponovimo, upam, da na že registriranem vzletišču na Gradišču!
Zapisal, tajnik GKJP, Janez Kocjan - JanKo. avtorji fotografij so: Vlado Pustotnik in Voyc Črne
Alpinistična odprava na Aljasko (II. del)
V zadnji številki Klasja smo lahko prebrali, kako se je letos maja začela alpinistična odprava na Aljasko, ki se je udeležil tudi član Alpinističnega odseka Železničar in Jamarskega kluba Krka, Primož Bregar. V tem delu pa nam avtor in udeleženec odprave že poroča o začetku vzpona na najvišji vrh Aljaske.
Pri Lisi, ki je na ledeniku v spodnji bazi in nas obvešča o vremenu, si izposodimo sani ter prevzamemo gorivo za kuhalnike. V sneg zakopljemo za štiri dni hrane v primeru, da bi morali čakati na polet z ledenika zaradi slabega vremena. Nato vso kramo povežemo na sani, katerih priporočena obtežitev je 22 kg, mi »zbašemo« na njih približno 50 kg, povrhu vsega pa še nahrbtnik, v katerem je hrane in oblačil krepko čez dvajset kg. In tako se začne naša odisejada. Ko se Poliju prvič prevrnejo sani, se vsi smejimo, ko se nato prevračajo vsem, se nam na lica narišejo malo drugačne poteze. Za prvih 80 m porabimo približno dve uri, sani se nam neprestano prevračajo, meni se meša, vsem se meša, do baze na 4300 m imamo za prepešačit cca. 25 kilometrov in da za slabih sto metrov potrebujemo dve uri, pomeni, da bomo tam čez sto let. Ampak po mnoštvu kletvic, pošiljanju vsega v razne kraje, le najdemo neko od sani utečeno sled, ki ji nato zvesto sledimo ter lepo napredujemo proti taboru Ski Hill. Ti tabori ali baze so kraji, kjer so naši predhodniki iz snega izžagali snežene bloke in jih postavili okoli šotora zaradi močnega vetra. Take zapuščene prostore smo mi dodelali ter se nastanili čez noč, ki pa sploh ni noč, saj je v tem letnem času svetlo 24ur na dan. S sabo imamo dva šotora, vendar se, ker nas zebe in malo piha, dogovorimo, da rajši postavimo enega.
V	šotor se nekako »zbašemo«, skuhamo v predprostoru večerjo in nato popadamo v spanec pravičnega, veseli, da nam je do sedaj dobro šlo. Zjutraj, 23. maja nas pozdravi jasno vreme, razgledi so res sanjski, že zaradi tega pozabiš na vse dnevne in nočne tegobe. Zajtrkujemo, pospravimo šotor in krenemo proti Kahiltna pass taboru (3000 m), kjer se teren postavi pokonci in kmalu spoznamo, da ne bo tako enostavno, kot smo si najprej predstavljali. Zvečer zopet prakticiramo z enim šotorom. Nekje po poti nas dohiti štajerska naveza, Monti in Dolfa. Od sedaj naprej se večji del poti držimo skupaj, sledijo izmenjave kletvic in mi v naš besednjak dodamo stavek »Pa ka si ti ja nor!«.
V	soboto, 24. maja, je še vedno lepo vreme. Odrinemo proti Motorcycle Hill taboru na višini 3400 m. Sedaj se šele začnejo pravi napori. Strmina se veča, kože na smučeh zaradi prevelike teže sani začnejo spodrsa-vati, sani nas vlečejo v dolino, zato improviziramo ter naredimo primitivne zavore iz vrvic z vozli, ki pa za čuda delujejo. Poli, s katerim sva v navezi, sredi klanca odloži eno »pra-sico« (transportno vrečo), jaz malo višje snamem smuči. Kruh in Metek nekako premagata klanec; izgleda, da imata boljše kože na smučeh. Vreme se začne kisati, zato v taboru postavimo oba šotora. Poli se vrne po »prasico«, nazaj pride nasmejan,
pravi, da je samo z eno veliko lažje in hitrejše. Nedelja je, sneg vztrajno na-letava. Dolfa predlaga, da bi naredili skupno jedilnico, ki bo obenem prostor za druženje, saj napoved ni najbolj obetavna. Pljunemo v roke in po dobrih treh urah že sedimo v novem prostoru. Čez dan se vreme nekoliko popravi, zato se popoldne odpravimo nad Windy Corner, kjer na višini 4100 m, zakopljemo štiri velike pakete hrane in nato sestopimo nazaj v Motorcycle Hill tabor. Ugotovili smo tudi, zakaj se imenuje del poti Windy Corner, veter tukaj je res močan in tudi temperature so precej nižje. Vreme se še kar slabša. Naslednji dan si vzamemo prosto. Ponoči je veter razkril jedilnico, zato imamo delo s popravki in izboljšavami. Številne naveze odrinejo proti ABC-ju na 4300 m, mi se držimo prvotnega plana in odhod predvidimo za naslednji dan, če bo le vreme. Dan mineva v druženju z igranjem kart, branjem knjig in debatiranju.
V torek je vreme slabo, sneži, okoli nas je gosta megla in odločimo se, da odhod prestavimo za en dan. Spet se družimo v skupni jedilnici, beremo in poslušamo zgodbe, kako smo reševali svet. Študiramo, kaj bo z vremenom, stika z Liso nimamo, postaje so preslabe, da bi vlekle signal, zato od napovedi dobivamo samo s šumom pokvarjene nerazločne besede. Dan odhoda proti ABC-ju. Vreme je še slabše kot do sedaj, močno piha
in začenja snežiti, hitro se slabša, vendar se vseeno odločimo in pospravimo šotore. Smuči pustimo tu, strmina je sedaj prehuda, v sneg za-kopljemo za en dan hrane ter starta-mo. Na Motorcycle Hillu, ki je strm klanec, večino ekip obrača, veter je sedaj že res močan, tudi ohlaja se vztrajno, zato na roke nataknem dodaten par rokavic. Študiramo, kaj naj naredimo, saj je v takem nadaljevati res tvegano, kako mora šele pihati na Windy Cornerju. K sreči dohitimo Kolumbijce, ki pravijo, da je v ABC-ju vreme veliko boljše, zato nadaljujemo, skrbi nas le kaj bo na Windy Cornerju. Veter je v teh dneh naredil zamete sipastega snega in zato napredujemo počasi, spet se nam prevračajo sani, veter se krepi, temperatura pada. Na Windy Cornerju je norišnica, sprašujem se, kaj mi je
tega treba, sunki vetra nas prestavljajo, mrzlo je »ko pes« in zdrs v dolino bi bil usoden, vendar se tik za robom vreme precej umiri in vemo, da nam bo uspelo. Po približno osmih urah se privlečemo v ABC na višini 4300 m, ki bo naš dom za naslednjih 20 dni. Najdemo soliden prostor, postavimo šotore ter začnemo graditi zid proti vetru. Vreme je tukaj prava »bomba« proti tistemu na delu poti, ki je bil za nami, ker vetra skorajda ni. Veseli smo, da smo tukaj in ko privle-čemo še hrano, bo težki dostop z vso kramo za nami.
Nadaljevanje o odpravi, njenih uspehih in tudi nekoliko slabših trenutkih, pa v nadaljevanju _
Primož Bregar, Jamarski klub Krka, AO Železničar
Pogled z baze na 4300 m, gora v ozadju je Mt. Foraker (Foto: Primož Bregar, JK Krka in AO Železničar)

Čeprav si odšel, si še vedno med nami, v naših srcih, v naših mislih, kjer boš za vedno ostal. Z veseljem se bomo spominjali tvojih šal in tvojega petja. Pogrešali te bomo.
ZAHVALA
V 87. letu je nenadoma končal svojo življenjsko pot naš dragi mož, oče, dedi in pradedi
STANISLAV KASTELIC
(1927-2014) z Bojanjega Vrha
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena so-žalja, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in svete maše. Za pogrebno mašo in molitve se zahvaljujemo duhovnikoma g. Pahulji in g. Kastelicu, sosedi Angelci pa vsa zahvala za njeno nesebično skrb in pomoč.
Iskreno se zahvaljujemo gasilcem in cerkvenemu pevskemu zboru, pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba, osebju ZD Ivančna Gorica, gostilni Obrščak in tudi vsem, ki ste v teh žalostnih trenutkih sočustvovali z nami in ga tako v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Vsi njegovi
Človek lahko vse potrpi v zavesti', da izvršuje svoje poslanstvo, ki se ga zaveda.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 53. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oči, brat in stric
RUDOLF KASTELIC
po domače Kabešev Rudi iz Pokojnice 6
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, besede tolažbe, darovali sveče za svete maše in za cerkev. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit in ga spremljali k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljeno mašno daritev in pogrebni obred ter pevcem MPZ Dob. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Perpar in trobentaču za lepo zaigrano Tišino. Posebna zahvala gre tudi gasilcu iz Doba za poslovilne besede in pomoč.
Vsi njegovi
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(Tone Pavček)
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila naša draga
FRANČIŠKA VERBIC
Štepčeva iz Pristavlje vasi
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje izgubiti ga za vedno, a najtežje se je naučiti živeti brez njega. S to mislijo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč in podporo. Še posebej se iskreno zahvaljujemo sosedom, ki so nam v teh dneh tako nesebično priskočili na pomoč.
Hvala vsem za darovano cvetje in sveče, za darovane prispevke za svete maše ali dober namen ter za iskren stisk rok in toliko lepih besed v tolažbo. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi skupaj jo bomo ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
Ne bomo tožili, ker si odšel. Hvaležni bomo, ker si bil.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi brat in svak
ANTON MARKELJ
po domače Hitrov Toni iz Rdečega Kala
Hvala vsem za iskrene izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za maše in cerkev.
Hvala župnikoma g. Jožetu Grebencu in g. Janezu Petku za lepo opravljen obred, direktorju JKP Grosuplje g. Tomažu Riglerju in g. Boštjanu Fortuni za čustven opis njegove življenjske poti. Hvala Šentviškim Slavčkom za lepo odpete žalne pesmi in trobentaču. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju ZD Ivančna Gorica, podjetju JKP Grosuplje in Pogrebnemu zavodu Perpar.
Nenazadnje prisrčna zahvala vsem sorodnikom, sosedom in krajanom ter vsem, ki ste našega Tonija spremljali skozi življenje ter na njegovi zadnji zemeljski poti.
Žalujoči vsi njegovi
Ni se ti' uspelo posloviti', moral čez noč od nas si iti' ^ Morda že kmalu srečamo se spet čez leto, dve, morda čez mnogo let...
Glej, tod vigred je hodila, še pozna za njo se sled: kamor ona je stopila, iz zemlje priklil je cvet...
(Oton Župančič)
ZAHVALA
V 98. letu starosti se je od nas poslovila naša draga mama, babica, prababica in tašča
KAROLINA ŠTRUBELJ
babica v pokoju z Malega Hudega
Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od nje, bili v teh težkih trenutkih v mislih z nami, nam stisnili roko, darovali cvetje, sveče, svete maše in v dober namen. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in vsem, ki ste se je spomnili. Hvala župniku g. Juriju Zadniku, msgr. g. Jožetu Kastelicu, pogrebnemu zavodu Perpar za lepo opravljen obred in poslovilne besede, pevcem za čutno zapete žalostinke, trobentaču, članom PGD Ivančna Gorica. Hvala tudi DU Ivančna Gorica za ganljive poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi delavkam Doma starejših občanov Loški Potok za lepo oskrbo v njenih zadnjih mesecih življenja. Ninika, bila si naša luč, polna veselja in pozitivnosti si znala odgnati vse težave in tegobe. Tvoja volja do življenja je bila vzor vsem nam. Hvala ti za vse nasvete, smeh in dobroto.
Vsi njeni
ZAHVALA
ANTON OMAHEN
(16. 2. 1943-19. 8. 2014)
po domače Vičev Tone iz Male Dobrave
Iskreno se zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste se prišli poslovit in ga pospremili k večnemu počitku. Prav tako se zahvaljujem za izrečeno sožalje, darove, sveče in svete maše.
Hvala g. župniku Maksimiljanu Fileju za lepo opravljeno mašno daritev, pevcem in pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba. Skupaj z mano ga ohranite v lepem spominu.
Sestra Angela z družino
Ko pošle so moči, zaprla trudne si oči in čeprav spokojno spiš z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
TEREZIJA ČEBULAR
(1939-2014) iz Doba 2
Hvala sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sveče, cvetje in za darove svete maše. Hvala tudi zdravstvenemu osebju ZD Ivančna Gorica, pogrebni službi Perpar, pevcem MPZ Dob, župniku za opravljen obred, Društvu upokojencev Šentvid pri Stični in DPŽ Ivanjščice.
Vsi njeni domači
'i
Ko pošle so ti moči, tiho zaprl si oči, čeprav zdaj spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 85. letu se je od nas poslovil naš dragi mož, oče, dedek in pra-dedek
FRANC VIDMAR
1930-2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku, pevcem, pogrebnemu zavodu Perpar in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila ljubeča mati in žena,
CVETKA HROVAT
iz Ivančne Gorice
Iskrena hvala za lepe besede gospodu župniku Jožetu Kastelicu, pevcem in vsem ostalim.
Mož Franci, hčerke Petra, Aleksandra in Urška
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš predragi mož, oče in dedek
AVGUŠTIN OMAHEN
(30. 3. 1952-24. 8. 2014) iz Radohove vasi.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkem trenutku stali ob strani. Hvala vsem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše, ter vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo tudi Konjeniškemu klubu Gombišče in Radohova vas za lepo organizacijo pogreba, darovano cvetje in poslovilne besede. Vedno boš v naših srcih.
Vsi njegovi

J


C^os^iodinjikci stran
Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec
Zdravi prigrizki
Prehiter ritem življenja nam malokrat dopušča, da bi si lahko privoščili dovolj časa za konkreten in predvsem zdrav prigrizek ali vmesni obrok. Posledica tega je, da posegamo po nezdravi prehrani in predvsem nezdravih hitrih prigrizkih.
Zakaj ne bi tudi v službi poskrbeli za zdrav in krepilen obrok? Ali pa zdravo »grickanje« med gledanjem večernega filma ... Za pripravo zdravih prigrizkov bomo potrebovali nekoliko več časa, kot če bi kupili sendvič na avtomatu, vendar bomo samo tako dobro vedeli, kaj naš prigrizek vsebuje.
Zelenjavni mafini
Sestavine: 150 g sladkega krompirja, 1 bučka, 6 češnjevcev, 200 g skute, 2 žlici sveže naribanega parmezana, 2 žlici olivnega olja, 20 g masla, 3 jajca, 2 žlici pinjol, 1 strok česna, kokosova maščoba, sončnična semena, sezam Priprava: V pekaču za mafine s kokosovo maščobo namaže-mo vdolbine. Sladki krompir in bučko očistimo in narežemo pa kockice. V globlji ponvi segrejemo olje, maslo ter nakoc-kana sladki krompir in bučko. Pražimo le toliko časa, da se zelenjava zapeče. Česen olupimo in pretlačimo na praženo zelenjavo, le toliko, da zadiši. Odstavimo in ohladimo. Ohlajeni zelenjavi primešamo pinjole, sol in sveže mleti poper. Pečico segrejemo na 180 °C. V skledo gladko pretlačimo skuto. Dodamo ji jajca in sveže nariban parmezan. Dobro premešamo in zmešamo z ohlajeno zelenjavno mešanico.
Z maso do 3/4 nadenemo vdolbinice za mafi'ne. Potresemo s sončničnimi semeni in sezamom ali porazdelimo razpo-lovljene češnjevce.
Pekač za približno 30 minut postavimo v segreto pečico.
Rogljički z dimljenim lososom
Sestavine: 1 zavojček listnatega testa, 2 jajci (za premaz), 200 g lososa (dimljen), 100 g kisle smetane (creme fraiche), 1 šopek kopra, 4 rumenjake, 1/2 limone (sok), poper, sol
Priprava: Najprej fi'no nasekljamo dimljen losos in koper. Koščke zmešamo z jajčnim rumenjakom in kislo smetano (creme fraiche) ter začinimo s soljo, poprom in limoninim sokom.
Listnato testo po dolžini narežemo na tri dele in iz njih izrežemo majhne trikotnike. Trikotnike iz testa premažemo z razžvrkljanimi jajci. Na debelejši del naložimo nekaj lososa in zvijemo rogljičke.
Rogljičke položimo na pekač in jih ponovno premažemo z jajcem. Pečemo v segreti pečici 20 minut pri ca. 160 °C, dokler ne dobijo lepo zlatorumene barve.
Pita s piščančjimi bedri
Sestavine: 400 g listnatega testa, 4 piščančja bedra, 100 g koruze, 100 g korenčka, 100 g mladega graha, 200 g feta sira, 4 jajca, pol pecilnega praška, 1 dl smetane za kuhanje, 3 dl mleka, 4 žlice olja, mešanica začimb, poper Priprava: Bedra skuhamo in narežemo na kolute. Korenček narežemo na kocke in ga skupaj z grahom in koruzo skuhamo v slani vodi. Posebej zmešamo jajca, smetano, mleko, pecilni prašek in začimbe. Dodamo feta sir in počasi premešamo. Listnato testo razvajamo na debelino 5 mm, nato oblikujemo pravokotnik. Pekač naoljimo in vanj položimo testo.
Preko testa razporedimo nadev In prelijemo s prelivom. Pečemo pri 200 °C, da lepo porumeni.
Vlivan ajdov kruh z orehi
Tudi sendvič je lahko lahek, zdrav in hranljiv. Na doma pečen ajdov kruh namažite namaz iz posnete skute (ki ga lahko kupite ali pa sami pripravite doma z zelišči ali zelenjavo), dodajte rezino lahkega sira, mesno polpeto ali le zelenjavo po želji.
Sestavine: 500 g ajdove moke, 1 vrečka suhega kvasa, 3/4 čajne žličke soli, 350 ml mlačne vode, 1 jedilna žlica kisa, 2 jedilni žlici olja, 2 jajci, 200-300 g prepraženih, nasekljanih orehov
Priprava: Iz navedenih sestavin zmešamo gosto tekoče testo, ki ga vlijemo v pomaščen pekač dimenzije cca 20 X 10 cm. Po površini testo pomokamo, pokrijemo s plastično vrečko in vzhajamo na cca dvojni volumen.
Postavimo v predgreto pečico in pečemo brez ventilacije pri 220 °C. Približno 30 minut.
Bučni čips
Ja, tudi čips je lahko zdrav. A ne klasičen čips, ampak zelenjavni čips.
O tem, da buče lahko pripravimo na tisoč in en način, na kmetih vedo že od nekdaj. Pa ne le na kmetih, tudi v vseh samostanih na slovenskem so imele buče velik pomen. V današnjih časih bučno meso spet pridobiva veljavo. Vsebuje namreč veliko betakarotena, zelo pomembnega vitamina pri večanju odpornosti. Bučno meso lahko tudi zamrznemo. Nastrgamo ga ali drobno narežemo, zavijemo v vakuumske vrečke in globoko zamrznemo. Tako pripravljene so užitne vsaj tri mesece.
Sestavine: 1 manjša hokaido buča, 3 žlice bučnih semen, 3 žlice olja, 0,75 žličke soli, 0,75 žličke mlete paprike Priprava: Pečico segrejemo na 170 stopinj Celzija. Nizek pekač obložimo s papirjem za peko. Bučo operemo, razpolovimo in ji odstranimo semena. Narežemo jo na približno 0,5 cm debele rezine. Rezinam po potrebi odrežemo lupino,
nato pa jih narežemo na ozke, približno 5 cm dolge palčke. Bučne palčke razporedimo po pripravljenem pekaču. Pekač za približno 20 minut potisnemo v ogreto pečico.
Pladenj obložimo s kuhinjskimi brisačkami. Po 20 minutah pekač vzamemo iz pečice in bučne palčke stresemo na pladenj. Temperaturo pečice povišamo na 210 stopinj Celzija. Bučne palčke z brisačkami dobro osušimo in stresemo v večjo skledo. V skledo dodamo bučna semena. Vse skupaj začinimo z oljem, soljo in mleto papriko ter dobro premešamo. Bučne palčke ponovno razporedimo po pekaču in pečemo v ogreti pečici še 15 do 20 minut, da se zlato rjavo zapečejo. Bučni čips pretresemo v skledo in takoj postrežemo.
Čips iz rdeče pese z rožmarinom in česnovim jogurtom
Sestavine: 2 veliki rdeči pesi, naravni rižev kis, sol, 2 vejici rožmarina, ekstra deviško olivno olje
Česnov jogurt: 1,25 dl pustega jogurta, 1 žlica pečenega česna, 1 žlica sesekljanega rožmarina Priprava:
Pečen česen: pečico segrejemo na 200 °C. Česnovim glavicam odstranimo lupinico, potem pa jim odrežemo 5 milimetrov vrha. Vsako glavico posolimo in prelijemo z olivnim oljem. Postavimo jih v pekač, pokrijemo z alu folijo in za 60 minut postavimo v segreto pečico.
Pečen česen stisnemo iz lupine in ponudimo kot namaz ali kot blažji česnov dodatek k različnim jedem.
Nato pesi olupimo in naribamo na zelo tanke lističe. Stresemo jih v posodo in prelijemo s toliko riževega kisa, da jo prekrije. Pristavimo, zavremo, odstavimo in pustimo 15 minut.
Česnov jogurt: Rožmarin čim bolj drobno sesekljamo. Jogurtu ga primešamo skupaj z iztisnjenim pečenim česnom. Peso dobro odcedimo. V posodo ali globoko ponev nalijemo za 1 do 2 prsta olja. Dodamo vejico rožmarina in segrejemo.
Peso po etapah ocvremo v olju; zadostuje 1 do 2 minuti po vsaki strani. Ocvrto predenemo na papirnate kuhinje brisače, da se dobro odcedi. Medtem pa nadaljujemo s cvrenjem.
Odcejeno peso potresemo s soljo in osmukanimi iglicami druge vejice rožmarina.
Čips iz rdeče pese z rožmarinom je najboljši topel.
Jesenski bučni piškoti
Sestavine: 450 g polnozrnate pšenične moke, 170 g rjavega sladkorja, 2 čajni žlički vaniljevega sladkorja, 1 čajna žlička pecilnega praška, 1/4 čajne žličke soli, 1/4 čajne žličke muškatnega oreščka, 1/4 čajne žličke cimeta v prahu, 1/4 čajne žličke ingverja v prahu, 1/4 čajne žličke klinčkov v prahu, 2 veliki jajci, 300 g bučnega pireja, 150 g po-lovičk orehov
Priprava: Pečico ogrejemo na 175 stopinj Celzija in pekač za piškote obložimo s papirjem za peko. Moko zmešamo s pecilnim praškom, sladkorjema, vsemi začimbami in soljo ter dobro premešamo. V drugi posodi ste-pemo jajci in ju skupaj z bučnim pirejem dodamo suhim sestavinam. Dobro premešamo in na koncu dodamo še orehe. Zmes mora biti precej gosta, vendar še vedno lepljiva. Na pekaču oblikujemo valj. Pečemo 20 minut, nato pa valj vzememo iz pečice in ga razrežemo na dobrega pol centimetra debele piškote. Zložimo jih nazaj na dva pekača in jih sušimo v pečici pri 140-150 stopinjah Celzija še tri ure.


ä^fyje v regra^love juoice
k
Pika
e v G r	g

r s^ J

NAGRADNA KRIŽANKA
Kar m© vem, poQzvsm
(Če ni v glavi, je pa v pisavi)
Pokrovitelj nagradne križanke: STUDIO B, Brigita Štepic, Male Češnjice 5a (GSM: 031 869 500)
Spoštovani bralci! Pošljite pravilni gesli tokratne nagradne križanke na naslov urednistvo@klasje.net, ali po navadni pošti z dopisnico na naslov: Uredništvo Klasja, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, najkasneje do 17. novembra 2014. Izžrebali bomo tri nagrade pokrovitelja STUDIO B, Brigita Štepic, Male Češnjice 5a (GSM: 031 869 500): 1. nagrada: striženje in fen frizura; 2. nagrada: fen frizura; 3. nagrada: moško striženje
Pravilni gesli iz zadnje številke sta: »OBISK V AMBRUSU« in »KROMPIRJEVO LETO«. Izžrebani nagrajenci pokrovitelja STUDIO MARKELJ, FO-TO-OPTIKA MARKELJ FRANC, Ljubljanska c. 16, Ivančna Gorica so: 1. nagrada 20 % popust pri nakupu korekcijskih ali sončnih očal - Janez Sadar (Šentvid pri Stični); 2. nagrada: 15 % popust pri nakupu korekcijskih ali sončnih očal - Marija Rus (Stična); 3. nagrada: 10 % popust pri nakupu korekcijskih ali sončnih očal - Angela Bregar (Gabrovčec).
[.ahka krBiarnka z ge©D®m
1 2
3
4
5
6
7
8 9
10 11
T					S	
				Č		K
		A	N	A		
P					D	
	B			B		
		L	0			
0			M		N	
	Č	L				
				A	S	
K				1		
	N					J
Vodoravno:
1.	vrsta sira,
2.	majhna dvojica,
3.	sabljasto ukrivljen sadež,
4.	nestvarno videnje,
5.	slaščičarski izdelek,
6.	pokrivalo s krajci,
7.	ukrep pred kazenskim postopkom,
8.	Homo sapiens,
9.	nasprotje od naglo,
10.	mesto v ljubljanski okolici,
11.	rimljanski Tone.
1.	Katera punčka je bila najbolj dre-motna?
a)	Sneguljčica
b)	Pepelčica
c)Trnuljčica
d)	Rdeča rutica
2.	Bojazljiv bojevnik vrže puško:
a)	v konopljo
b)	v krompir
b)	v kumare
c)	v koruzo
3.	Kateri samostalnik je pogosto povezan s pridevniki:
a)	češpljeva
b)	mlečna
c)	prosena
4.	Koliko venčnih listov imajo križnice?
5.	Katerih zamejskih Slovencev je najmanj?
a)	italijanskih
b)	madžarskih
c)	avstrijskih
6.	Poslovenjena oblika imena Viktor je pri Slovencih:
a)	Hrabroslav
b)	Zmagoslav
c)	Venceslav
7.	Po genetski plati nam je najbolj sorodna:
a)tašča
b)	teta
c)	nečakinja
d)	svakinja
8.	Katero ime je najbolj povezano s posvečenim življenjem?
a)	Minka
b)	Stojadinka
c)	Uršulinka
9.	Da rešiš ta kviz, moraš imeti':
a)	Cu-voljo
b)	Fe-voljo
c)	Au-voljo
10.	Kdo je na podobi?
Odgovore najdete kakega pol komolca proč.
Geslo se bo izpisalo v poudarjenem (četrtem) navpičnem stolpcu. To bo izraz, ki ga politiki z levosučnim vezjem zadnje čase z velikim veseljem ponavljajo skoraj v vsakem drugem stavku.
IV
A T
Sobrače ^^
Hrib Stična
Hrib Stična kaže sledove človekove dejavnosti v minulih časih.
Raziskovanje preteklosti je dalo zanesljivo spoznanje, da gre pot do stvarne podobe naše preteklosti skozi preučene gradiške skupnosti in njihovih naravoverskih svetišč tičnic. Pri raziskovanju le-teh včasih naletimo na sledove, ki ne dajo zanesljivo podlago za zaključke. Tak pojav je na primer hrib z imenom Stična. Leži nekaj kilometrov severno od Hrastnika, blizu vasi Ostenk. Domačini sicer pravijo, da je hrib dobil ime po večjem električnem drogu imenovanem štic-na, kar je zelo malo verjetno, saj je ime Stična zapisano v kartah, ki so nedvomno starejše od časov, ko so elektrificirali te kraje. Poleg imena tudi oblika in lega vzpetine kažeta, da so naši predniki v naravoverskih časih ondi verjetno imeli verske rituale. O tem priča tudi ravnica vrh hriba in nenaseljenost gričastega osamelca Kljub vsemu zaradi pomanjkljivih dokazov lokacije ne bomo mogli zanesljivo šteti med bogato zakladnico slovenskih tičnic. Kar se tiče naše dolenjske Stične je
Zobje in pisker
LEOPOLD SEVER
Dokler dobro je zobovje, lahko napolniš si drobovje: na vrt podaš se zjutraj rano,
in si privoščiš presno hrano.
Ali človek z leti ugotovi,
da ti zobovje otopi. Tedaj bi bilo vsega konec, če ne bi dali hrane v lonec.
Tam mehča se v soju isker, ko se v ognju greje pisker. Če ti pisker v ognju poči, Vrzi proč ga, ni pomoči.
Lega Stične (tičnice?) na karti 1: 50 000
Izvirni zapis Stične na karti 1: 5000. Zanimivo je vprašanje, zakaj cerkvice niso postavili na hrib, kar je bilo splošno v navadi, temveč na njegovo vznožje.
ime nedvomno povezano s predkr- ohranjena tičnica nad Stično, poleg ščansko duhovnostjo. To potrjujejo virskega gradišča. številni dokazi med njimi zlasti dobro
Nekaj burkastih
Utemeljena bojazen
Ropar je zbolel in je moral k zdravniku. Ta ga je pregledal in pojasnil: »Nič smrtno nevarnega. Predpisal vam bom zdravilo na podlagi fosforja, pa bo kmalu bolje.«
Pacient nekaj časa razmišlja, nato pa zaskrbljeno vpraša: »Gospod doktor, pa menda se ne bom ponoči svetil?«
Po predpisih
»Kako, da niste dali uhlja, ki vam ga je odgriznil prepirljiv sosed, prišiti nazaj,« vpraša odvetnik klienta.
»Ni bilo mogoče. Policist, ki je napravil zapisnik, je vztrajal, da mora biti
uhelj nrilnžen dokaznemu gradivu.«
Frtavčkov Gustl je pr besejdi
Iz stare ljubljanščine v ostarinjeno zahodno dolenjščino prestavil Klasjev Polde
N, zdaj sma pa na kojni in se lhka troštama, de bo buli in de boma gaspadarski krizi konc naredli. Saj je pa tut cajt, de se kaj premakne. Jest na vem kaku je tu, de tulk cajta nej mogu kdu tprave pagruntat, pa je taku ajnfah ta stvar, samu damislt se je trejba. Je pa rejs, če čma pa pravici gavort, de sma si ani faj przadjal in si glave belil, kaku bi se dal tej gspadar-ski krizi ankat za vselej vrat zavil. N, nazadje sma pa le tpravo trafil. Izvalil sma nova vlada, k bo vse na tprav mejst pastavla. Sevejde boma moral tud mi sadelvat: mav mj nucat, pa več pucat.
Pa nikarte zdej mislt, de se jest zarad tejga baham in iz hlač vlejčem, čeprav sm tut jest nekaj prpamogu, k sam kar naprej šimfal, de taku na bo šlo. Če bo kakšen zgadavinar pisal, kaku je gspadarska kriza preč pršla, naj le ameni, de je tud Frtavčkov Gustl za štrik vlejku, k sam gspadarski krizi h pagrebi zganil. Kaj pa če tut ta vlada na bo pamagala? Boma pa druga zvalil; nič lažjiga.
Frtavčknv Gusti
Letošnji vzdih
O ti frdamani žled!
Iz zakladnice naših domov
Pa zastavimo novo domačijsko uganko. Po resnici to ni uganka, ker njen odgovor temelji na vedenju o naši preteklosti. Uporabite ga in odgovorite na vprašanje, ki ga zastavlja slika. Za olajšavo naj povem, da so izdelek uporabljali samo moški in to v jesenskem času. Čakam!
Leopold S.
oktobkear 2014 - številka 8

^ f
KRKA Metno)
«tUna
S?
dššsr) ^
Kako je Aleš fronto podoživljal
Komatarjev Aleš je bil ranjen na soški fronti. V strelskem jarku je bil jako previden in zlepa ni pomolil glave iz zaklona, nad katerim so brenčale krogle, kot bi šel nad njim čebelji roj.
Toda Lahi so imeli tudi topove, ki so na gosto bruhali ogenj in sejali smrt. Ob neki kanonadi je v loku priletel šrapnel in Aleša zadel v roko. Rana sicer ni bila huda, toda prišlo je do sepse in v nevarnosti je bila roka, če ne celo življenje. Aleš je šel v bolnišnico in ko je ravno okreval, je bila vojna končana. V novi državi, kraljevini Jugoslaviji, je lep čas hodil od komisije do komisije in končno dosegel vojaško invalidnino.
Ob prvem nakazilu je šel na pošto, od tam pa v gostilno, kjer se ga je nalezel precej čez mero in na poti domov obležal v jarku. Pod vtisom prve rente, še bolj pa zaradi užite pijače, je revež dobil občutek, da leži v strelskem jarku, zato je glasno vzklikal vse vojaške komande, od vorsicht do vorwärts. Končno je po poti prišel Jagrov Nace in mu ponudil roko, da bi mu pomagal iz jarka. Toda nekdanji bojevnik ga je bliskovito potegnil v jarek, pritisnil k tlom in pritajeno kričal: » Nace, osel zmešani, kaj ne slišiš, kako Lahi nažigajo, vsak čas bi ti lahko odpihnili glavo!« Tako je moral Nace lep čas prebiti v jarku, dokler italijanska (beri vinska) ofenziva ni nekoliko pojenjala. Tedaj se mu je fant iztrgal in jo jadrno popihal domov.
Po tistem si je Aleš tu in tam še vedno privoščil »laško fronto« toda nihče več mu ni pomagal iz jarka- kdo bi celo uro brez potrebe ležal v grabnu. Otroci iz okolice pa so se hitro naučili Aleševih glasnih povelj: »urraaa, šturman-grif, vorverts, bajoneten auf« pa še kak laški »fuoko« je bil vmes.
Leopold Sever
100-letnica začetka 1. svetovne vojne (6. nadaljevanje)
Sarajevski atentat kot povod za začetek 1. svetovne vojne
v prejšnji številki smo lahko prebrali nekaj podrobnosti o atentatu na prestolonaslednika Ferdinanda.
V zaroti' je sodelovalo sedem mladeničev, opremljenih z ročnimi bombami in pištolami: šest je bilo bosenskih Srbov, eden pa je bil Bošnjak. V akciji sta bila aktivna dva Srba: Nedeljko Čubrilovič in Gavrilo Princip. Prvi je na avtomobil s prestolonaslednikom vrgel ročno bombo, ki pa je eksplodirala šele potem, ko je z avtomobila padla na tla in ranila okoli dvajset ljudi, med njimi tudi avstrijskega častnika, podpolkovnika Mericija, ki so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico. Atentator se je poskušal zastrupiti' s cianidom in se pognal v reko Miljacko, a so ga varnostniki s pomočjo meščanov hitro prijeli. Kljub razburjenju je nadvojvoda Ferdinand nadaljeval pot v mestno palačo, kjer je bila krajša svečanost. Po končanem protokolu je varnostna služba Ferdinandu svetovala naj se čim prej umakne na varno, toda prestolonaslednik je zahteval, naj ga peljejo v bolnišnico k ranjenemu častniku, kar je bilo usodno. Kljub domačemu spremstvu so na poti' malce zašli in se ustavili v ozki ulici, prav tam, kjer je stal atentator Princip. Ta je izte-
Prestolonaslednikovo truplo so slovesno sprejeli v tržaškem pristanišču
gnil roko in z dvema streloma iz pištole smrtno ranil visoka gosta z dunajskega dvora, prestolonaslednika Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo. Atentat je torej spremljalo več naključij, ki so omogočili uspešno izpeljavo. Varnostniki so Principa na mestu prijeli in kasneje polovili še večino drugih zarotnikov. Glavno sporočilo v atentat vpletenih ljudi, ki so ga izpovedali pri zaslišanju, je bilo, da so Srbi v Bosni zati'rani in da želijo Bosno iztrgati' Avstrijcem in razširiti' Srbijo na ozemlja, kjer bivajo njihovi sonarodnjaki. Atentat je bil prvi korak k uresničitvi tega cilja. Avstrijsko pravosodje je šestnajst zarotnikov obsodilo na strog zapor, tri od njih pa
Gavrila Principa (označen je s križcem) so zgrabili orožniki in civilisti iz publike
so usmrti'li na vešalih. Gavrila Principa po avstrijski zakonodaji niso mogli usmrtiti, ker je bil v času izvršitve umora mladoleten, to se pravi, da še ni dopolnil 20 let. Spomladi leta 1918 je umrl v strogi ječi zaradi tuberkuloze. Natančnejša raziskava je pokazala, da je bil glavni organizator tega dogodka poveljnik srbske vojaške obveščevalne službe Dragoti'n Dimitrijevic z vzdevkom Apis (to je rodovno ime za čebele, simbolično pa je pomenil človeka, ki je vztrajen in po potrebi tudi boleče piči). Ta srbski častnik je kot stotnik srbske vojske pred dobrim desetletjem organiziral umor srbskega kralja Aleksandra Obrenovica in pomagal postaviti' na prestol Petra Karadorde-vica, kasnejšega jugoslovanskega kralja Osvoboditelja.
Apis, tedaj že polkovnik, je omogočil, da so zarotniki dobili orožje iz srbskega vojaškega arzenala. Nikoli pa ni bilo zanesljivo dokazano, da je pri zaroti' sodelovala srbska vlada. V družinski pratiki (podobno tudi v drugih listih iz tistega časa) so zapisali: »Mohamedansko in hrvaško - avstrijsko misleče prebivalstvo je v prvem srdu navalilo na srbske hiše in jih porušilo. Tudi drugod po Bosni in Hrvaškem so se vršile velike proti'srbske demonstracije. V Bosni je bilo proglašeno obsedno stanje.«
185. rekord:
Krompir, rejen ko »malnarski pujsi«
Več znamenj kaže, da bo letos krompirjevo leto, s to posebnostjo, da je gomoljev malo, a so tako debeli, da bi jih morali pisati z veliko začetnico, če bi se jezikoslovci strinjali. Tak krompir je pridelala gospa Marija Medved iz Dednega Dola, to se pravi na Višnjanskem. Sorto je letos prvič posadila, ji pognojila s hlevskim gnojem in jo z motiko varovala pred pleveli. Iz enega zabojčka semena je dobila petnajst zabojčkov pridelka. Dovolj za vso družino in še za kakšnega bližnjega, če bi bil socialno ogrožen. Povprečna teža pričujočih razhudnikov je okoli 800 gramov, obseg po daljši osi pa okoli 38 centimetrov.
Zaradi znanega pregovora o debelem krompirju, se s to rečjo praviloma ne bi smeli hvaliti, toda v tem primeru ne gre drugače, kot da uspešni pridelovalki Mariji podelimo debel Klasjev rekord in dodamo cel šop čestitk ob imenitnem dosežku in neminljivi slavi.
Leopold Sever
Javna prepoved preletov
Letošnje leto je podobno kislemu mleku. Če je kak dan le posijalo sonce, so ga brž prekrili izpuhi reaktivnih letal. Zadnjič mi je pa prekipelo. Razvil se je lep dan, kopajoč se v jesenskem soncu. Toda komaj sem se dobro razgledal po čudovitem nebu, že so se pripodili železni ptiči in z belimi črtami prekrili nebo, da je bilo kot dno ribniške rete. Še posebej me je pogrelo, da se je največ črt križalo ravno nad mojim vrtom. »Ej falotje, je mene sploh kdo vprašal, če sme križarit nad mojim posestvom?« sem jim pretil z motiko. «Nihče! Samo enkrat naj se še zgodi, pa bom ukrepal; na vrtu bom zasadil tako visoke prekle, da se boste zaletavali in cepali na tla kot muhe nad vrelim kropom«. Če se bo kdo izgovarjal, da za prepoved ni vedel, je sam kriv, pa naj bere Klasje.
Leopold Sever, lastnik oblačnega vrta- lastnoročno
EC