LETO XXI. — Številka 4
Ustanovitelji: občinsko konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj.
Za redakcijo odgovoren Albin Učakar * it r» C T V A    ZA GORENJSKO
9_J- A S I L O  SOCIALISTICN E__Z VEZE  U     LX-1 i
KRANJ — sreda, 17. 1. 196S
Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarji 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
Pred referendumom o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo šol v radovljiški občini
Obsežne politične priprave
Na vprašanja odgovarja sekretar občinske konference SZDL Radovljica Janez Vari
Občani — volivci radovljiške občine se bodo v nedeljo, 21. jamarja, z referendumom odločili, ali bodo plačevali samoprispevek za gradnjo šolskih prostorov v obdobju 1968—1974 fiH ne. Odločitev bo sila pomembna in odločujoča za nadaljnji razvoj šolstva v občini. Vsi vejo, da so sedanje šole Premajhne, da so v zelo slabem stanju, da niso opremljene *a zahteve sodobnega pouka. In vsi tudi vejo, da čakanje na denar k občinskega proračuna pomeni Jalovo utvaro, da bo Problem šolske mreže kdaj rešen. Denarja ni oz. ga Je premalo za tako obsežne in nujne investicije. Le s skupnimi močmi, s skupnimi napori občine, delovnih organizacij in v«eh občanov lahko ta pereč problem rešijo v doglednem ^su. Tudi drugje po Sloveniji, npr. v kranjski občini, je bJl samoprispevek edini način, kako priti do novih, moderen šol. Ne pozna se veliko vsak mesec pri plači. Iz meseca v mesec, od človeka do človeka pa se le nabere toliko denarja, da Je z nJim možno kaj narediti.
V nedeljo bo referendum v rac!ovljiš,ki občini in zanima-
.. na« ikako se je v ak-ClJo vključila SZDL kot naj-mr>oži6nojŠa družbenopolitična organizacija, zato smo sekretarju občinske konference Janezu Varlu zadavili nekaj ^raiarrj.
— Kakšno Je bilo delo organizacije SZDL In posebno občinske konference potem, *° je občinska skupščina »Prejela sklep o razpisu refe-renduma?
»Predvsem smo sklep skupine vsestransko podprli in 'akej sprejeli konkreten prr> Sram akcij, ki nas čakajo Pred roferondumom. Naša nal^ga je bila čimbolj infor-111 'rat i občane o potrebnosti ^anioprispevka za rešitev ze-0 Perečega problema šolske 7*J*ŽC v občini. Informirati in prepričati, da je to ^rebno! Najprej smo imeli
sestanek z vsemi predsedniki krajevnih  organizacij SZDL in  potem  po vseh sedežih krajevnih  odborov sestanke poliitičnega aktiva. Na teh sestankih smo hoteli doseči, da bi bila udeležba na zborih vdMvcev čim boljša in da bi ljudem čimbolj nazorno prikazali, kako potrebne so nove šole. Pred zbori volivcev je bila razširjena, tretja seja občinske konference, ki je v celocd podprla dosedanje prizadevanje  izvršnega odbora in hkrati sklenila, da je treba angažirati vse sile za zmago na  referendumu. Zatem so bili zbori volivcev, 24. po številu, na katerih je bilo 1624 volivcev. Ze razmeroma dobra udeležba je pokazala zmniimanje   za referendum, navzoči volivci pa so povsod podprli sklep občinske skupščine. Slišati je bilo celo glasove, da bi bil samoprispevek potreben že prej   Po zborih
volivcev so bili po vseh šolah, tudi podmužničnih, rodite! js)ki sestanki, ki so se jih udeležili skoraj vsi starši otrok, ki obislaiijejo šole.«
— Menite torej, da so občani dovolj seznanjeni s tem, kako je samoprispevek zares potreben?
»So. Pri tem je treba omeniti še, da je Glas objavil vrsto člankov o tem, da smo občanom razdelili okrog 8000 brošunic o investicijskem programu gradnje šol in o potrebnosti samoprispevka, da pionirska odreda v Radovljici in na Bledu pripravljata posebni izdaji ŠoLsikih glasil Brstje in Boli lokvanj, posvečeni riziklljuc.no problematiki novih šolstkih prostorov, da bo v tem tednu tudi ljubljanska televizija v slikah prikazala, kako sedanje šole ne ustrezajo več, da bodo vsi volivoi ta teden dobili tudi posebna obvestila, da bomo razobesili tudi propagandne plakate, da šolska mladina pripravlja posebne transparente itd. Prepričan sem, da vsak občan ve, za kaj gre. In da se jih je večina tudi že odločila: »za«, ker je tu nujno.«
— Kako pa bo — tehnično — potekal referendum?
»Volišča bodo na 54 krajih v občini. V komisijah bo delalo 324 občanov. Razen teh komisij bo v občini 19 političnih štabov s 110 člani, ki naj bi na referendumu in že pred njim ugotavljali, kakšno je stanje. In ki naj bi tudi še prepričevali ljudi, kjer se jim bo to zdelo potrebno. Z glasovanjem bomo začeli ob sodmih zjutraj 'in končali ob sedmih zvečer.«
A. Triler
Vsem članom SZDL občine Radovljica
Sklep skupščine občine Radovljica, da v celoti reši problem prostorov za osnovno šolstvo najkasneje do leta 1974, so občani spreje'i z velikim razumevanjem. Zbori volivcev, ki so bili to pot dokaj dobro obiskani, roditeljski sestanki po vseh šolah ter mnogi drugi razgovori z občani so v celoti podprli sklep občinske skupščine.
Za zgraditev treh novih šol na Bledu, v Bohinju in v Radovljici ter za dograditev šol v Begunjah, v Lipnici in v Lescah je potrebno 2 milijardi in 30 milijonov S din. Denar za to bodo prispevali: občinska skupščina vsako leto 80 milijonov S din, delovne organizacije vsako leto 120 milijonov S din in občani s samoprispevkom vsako leto 90 milijonov S din.
Občinska konferenca SZDL poziva vse volivec, da v nedeljo, 21. januarja, glasujejo ZA samoprispevek za gradnjo šol z zavestjo, da bo le na ta način možno v tem, razmeroma kratkem času zagotoviti naši mladi generaciji ustrezno izobrazbo v sodobnih šolskih prostorih.
KO GLASUJEMO »ZA« SAMOPRISPEVEK, GLASUJEMO ZA NAŠO LEPŠO PRIHODNOST, GLASUJEMO V DOBRO NAŠIH OTROK, GLASUJEMO ZA TISTO, KAR NAJBOLJ 2ELIMO SEBI IN TISTIM, KI JIH IMAMO NAJRAJE.
S TO ZAVESTJO IN PREPRIČANJEM POJDIMO V NEDELJO VSI NA VOLIŠČA!
Občinska konferenca SZDL Radovljica
Slavnostna seja v Železnikih
Ob koncu prireditev Po stezah partizanske Jelovice in v počastitev krajevnega praznika Selške doline, je bila v soboto, 13. januarja popoldne slavnostna seja krajevne skupnosti Železniki. Na seji so sklenili predlagati občinski skupščini škof Ja Loka, da 13. januar proglasi za praznik vse občine.
Znana borba Cankarjevega bataljona z Nemci v Dražgo-šah sredi januarja 1942. leta je namreč po splošni oceni najpomembnejši dogodek v zgodovini NOB v škofjeloški I občini.
Inešanicakav
VSAKOMUR PRIJA t      KAVA ŠPECERUA
KRANJ, TRG REVOLUCIJE 1
Naročnina po stari ceni dve veliki žrebanji
GLASILO SZDL ZA GORENJSKO
12 N DIN ZA POL LETA, TUJINA 20 N DIN 24 N DIN ZA CELO LETO, TUJINA 40 N DIN
ZA VSE NAROČNIKE V MAJU IN SEPTEMBRU, LE DA STE PORAVNALI POLLETNO NAROČNINO. CAKA VAS PRESENEČENJE!
99
Pogovor s Stanetom Mešičem, sekretarjem ObK ZKS v Tržiču
»Mladi se žele vključiti v aktivno družbeno c rganiza :ijo«
V zadnjem času so pogovori o sprejemanju mladih v zvezo komunistov redno navzoči v naših časopisih, radiu jin televiziji. Kako je s sprejemanjem mladih Tržičanov v zvezo komunistov, smo vprašali Staneta Mešiča, sekretarja občinske konference ZKS v Tržiču.
»Pri nas v Tržiču smo sprejemanje mladih v ZK nekoliko pospešili, vendar takšna usmeritev ni značilna le za sedanje obdobje, saj smo že dosti prej storili vrsto ukrepov, s katerimi smo hoteli dobiti čimveč mladih ljudi v svoje vrste. Tako smo konec lanskega lota neposredno prek naše konference sprejeli 26 mladih Tržičanov, ravno sedaj pa sprejemajo nove člane ZK tudi krajevne organizacije ZK in organizacije po delovnih kolektivih.«
»Večkrat poudarjamo, da Je potrebno za sprejem v ZK preveč formalnosti in da je bil to tudi eden izmed vzrokov za majhno število na novo sprejetih članov v zvezo komunistov. Zanima me, kako ste ta problem rešili pri vas?«
»Formalnostim smo se pri nas ognili že pred časom s tem, da nismo več zahtevali obveznih prošenj in življenjepisov. Zato pa smo pred sprejetjem mladih v ZK organizirali pogovore s tistimi, za katere smo menili, da bi bili sposobni za sprejem v ZK. Tako nam je bila že sama udeležba mladih na teh pogovorih nekakšen kazalec, ali se mladi hočejo vključiti v delo ZK ali ne.«
»Ali nam lahko v nekaj besedah nakažate osnovne značilnosti teh pogovorov?«
»Osnovna značilnost teh pogovorov je nedvomno želja
mladih, da se vključijo v aktivno družbeno organizacijo, pri tem ne gre samo za zvezo komunistov, temveč so mladi izrazili pripravljenost, da bi radi aktivno delali. Drug tak element, ki ga je treba poudariti, je v tem, da mlad človek hoče pripadati neki družbeni skupini. Nekajkrat smo tudi naleteli, čeprav le malokrat, na pojmovanja, ko so mladi izjavljali, da se bo s tem, ko bodo vstopili v ZK, zmanjšala njihova osebna svoboda, da bo nekdo bedel nad njihovim vedenjem, skratka, da se bodo čutili nekoliko vezane v svojem življenju.«
»Kaj mislite, da pozabljamo, kadar ocenjujemo delo mladih, mlajšo generacijo sploh?«
»Kadar govorimo o aktivnosti in menimo, da dostikrat niti ne vemo, kaj mladi sploh delajo, potem pa, ko se z njimi neposredno srečamo v osebnih pogovorih, pa vidimo, da so mladi aktivni na vseh področjih, pa naj gre za delo v mladinski organizaciji ali raznih drugih mladinskih organizacijah ali pa za delo v raznih športnih aktivnostih. Mislim, da s tem, ko govorimo, da je mladina neaktivna in da ji gre po glavi le zabava in brezdelje, j delamo mladi generaciji krivico. Poglejte, velika večina, ki jih sedaj sprejemamo v ZK, je že zaposlena. Ti se vsak dan srečujejo z vrsto problemov, ki jih naravnost silijo v to, da so v tem ali drugem ozira aktivni. S tem, ko sem dejal, da je ugotavljanje, da so mladi ne-
Posvetovanje o zasebnem delu v Radovljici
Nimamo ustreznega davčnega sistema
Ni več potrebno razpravljati, aH je zasebno delo z zasebnimi sredstvi za delo (tako zdaj učeno pravijo privatnemu delu) potrebno ali ne. Potrebno je, v osnovi ni prav nič kapitalistično, le tako ga je treba organizirati, da bo onemogočeno pretirano bogatenje na račun špekulacij. Ustrezna davčna politika je glavni problem, ki ga bo potrebno rešiti. Ce drugače ne gre, je treba prevzeti tuje davčne sisteme in jih morda dopolniti, sisteme, ki so zelo učinkoviti. Ko bo to urejeno, ne bo več bojazni po pretiranih bogatenjih In izkoriščanju. Potem bo mogoče — v okviru občinskih programov — pospeševati privatno delo bodisi v posameznih vejah obrti, v gostinstvu itd. Edino občine so odgovorne za politiko na teh področjih, to je v njihovi pristojnosti. Z zveznimi ali republiškimi predpisi pa bo treba stvari urediti tako, da bo privatno ali družbeno delo možno izenačiti, da bosta imela enake pogoje. Vendar ne sme iti pri tem za uvajanje birokracije v zasebno delo, ampak za poenostavljanje administracije pri družbenem delu.
To je nekaj misli s posvetovanja o zasebnem delu z zasebnimi sredstvi za delo, ki ga je za ponedeljek ta teden sklicala občinska konferenca SZDL Radovljica skupaj z občinsko konferenco ZK in občinskim sindikalnim svetom. Na posvetovanje so povabili tudi nekatere zasebne obrtnike in gostince. Razprava je bila zelo živahna, zato bomo o njej še poročali. -at
aktivni, hočem poudariti to, da moramo pri ocenjevanju vsakogar pogledati, kje je vsak dan in kaj dela, potem šele lahko damo neke točne ocene, vendar pa teh opažanj iz določene situacije ne smemo prenašati na vse in ugotovitve proglašati kot splošno veljavne.
»Mislim, da ugotovitev, da se v Tržiču zavedate vloge mladih, ni napačna. Ali se že kažejo kakšne pozitivne posledice zanimanja za mladino in njene probleme?«
»Pozitivne posledice zanimanja za mlade in za njihove težave se kažejo v tem, da prihaja na dan vse več problemov, čeprav ne novih, vendar pa so ta vprašanja vsak dan prisotna. To so vprašanja zaposlitve mladih, njihovega šolanja in organiziranja raznih oblik družabnega življenja. Tako mladi tudi spoznavajo, da se nekdo zanje zanima in konec koncev prihajamo vsi do spoznanja, da starejši brez mladih ne moremo biti, ravno tako pa tudi mladi ne brez pomoči starejših, bolj iaku-šenih. Zato bomo še nadalje načrtno delali z mladino, se ukvarjali z njenimi težavami in problemi in jim s tem odpirali vrata za sprejem v zvezo komunistov.«   V. Guček
Samoupravljali e
Temeljni zakon o volitvah delavskih in drugih organov upravljanja določa, da je treba vsaka 4 leta ponovno razpisati delovno mesto direktorja delovne organizacije. Prva takšna reelekcija je bila pri nas 1964. leta. Ker letos minevajo 4 leta, v zadnjem času o tem tako v delovnih organizacijah, družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih itd. precej razpravljajo. Republiški svet zveze sindikatov je do tega zavzel posebno stališče, ki pa ob letošnji reelekciji, kot kaže, še ne bo začelo veljati. Med drugimi je o tem sprejeta posebno stališče tudi kranjska občinska skupščina.
Reelekcija torej bo in precej bo delovnih organizacij, kjer bodo razpisali mesto direktorja. Ker pa je reelekcija sestavni del samoupravlja, nja, dobre in načrtne kadrovske politike, dobrega gospodarjenja, usklajevanje kadrovske strukture vodilnih kadrov s potrebami, ki jih terjajo pogoji gospodarske in družbene reforme in ne nazadnje sestavni del delitve po delu, v prenckaterih delovnih organizacijah samouprav-
ni in drugi organi še ne vedo, ali sedanji direktor ustreza še za prihodnja štiri leta M ne. Prav tako tega ne vedo direktorji sami.
Ker pa smo pač takšni, dd vsak rad čimprej ve, pri četrt je, in kako bo z njim v Prt' hodnje, so se nekateri direktorji ž.e odločili, da bi zvea& li stvar (po njihovem mft& nju) iz prve roke.
Tako se zgodi, da direktof obišče sekretarja občinskega komiteja ZK, ga seznani 5 proizvodnjo, delom, progr&' mom itd., hkrati pa ga nekm ko  zavito direktno vpraša'.
»Tovariš sekretar, ali bom še direktor?«
Čudna logika. Čudna še por sebno, če jo gledamo s staM šča samoupravljanja. So ti direktorji navajeni takšnih oblik tudi v podjetju?
Če je pri prvi reelekciji ponekod prišlo do nekaterih nepravihtosti, potem sitiO dolžni, da nanje opozorimo in preprečimo, da bi jih P0' navijali. Dobiti zagotovilo od posameznika, da bo nekdo še direktor pa je ravno tisto, čemur bi lahko rekli kršenji osnov samoupravljanja in osnovnega namena reelekcije.
A. žalar
Prizadevnim več denarja
V nedeljo, 14. 1., je bila v prostorih skupščine občine Skorja Loka letna konferenca Zveze tabornikov Skofja Loika. Konferenci so poleg predstavnikov odredov iz Škofje Lcke, Železnikov, Gorenje vasi in Trate prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predsednik SO Skofja Loka in predstavnik 10 ZTS.
Na konferenci so pregledali delo v letu 1967 in sprejeli program dela za letos. Predstavnik IO ZTS pa je Miji Gantar, Pavlu Miklav-čiču, Ivanu Mikužu, Milki Oman, Marjeti Pogačnik in Lidiji Zrkelj podelil priznanja, Lojzki Bernik, Veri Cepin in Matjažu Cepinu srebrni znak, dolgoletnemu vodji odreda Svobodnega Kamnit-nika Milku Pokornu pa najvišje priznanje, zlati znak. OSK pa jo dobil naziv partizanski odred Svobodnega Kamnitnfta,
Ce nekoliko natančneje pogledamo delo ZTOb Skofja Loka vidimo, da je bila to lansko leto najaktivnejša mladinska organizacija v občini. 'V svojih vrstah ima okoli 550 članov, cd tega 50 odstotkov medvedkov in čebelic oz. tistih, ki so mlajši cd 11. leta.
Razen taborjenja v Fazani, katerega se je udeležilo 220 članov, so organizirali še tridnevni pohod po partizanskih poteh v smeri Skofja Loka — Blegaš — bolnica Fran j a — Cerkno — Bevkov vrh — Sovcdenj — Sivka — Ziri — Skofja Loka, katerega se je udeležilo 35 članov.
Zaradi pomanjkanja dobrih vodnikov, kar je tudi ena osnovnih ovir, da ne morejo v svoje vrste sprejeti več mladih, so organizirali dva tečaja za vodnike, katerih se je udeležilo 21 članov.
Medvedki in čebelice so sodelovali na republiškem tekmovanju MC in prinesli domov odlično četrto mesto. Poleg tega so organizirali še več izletov na Lubnik, Go-bejek, Križno goro in Osol-nik.
Eden največjih problemov je vprašanje denarja, saj je ZTOb Skofja Loka kljub svoji aktivnosti dobila le 2600 N din dotacije. Predvsem pa jih pri širjenju in popularizaciji svoje organizacije tare vprašanje nezainteresiranosti ObK ZMS za to organizacijo.
Letos, ko bodo praznovali 15-Ietnico svojega obstoja, nameravajo biti še aktivnejši in poleg raznih izletov, tek-
movanj in podobnih prireditev organizirati področno tekmovanje tabornikov, republiško tekmovanje MC» tridnevni pohod po partizanskih poteh in še več drugi* prireditev.
Osnovni cđj ZT občine Skofja Loka pa je razširitev te organizacije še na drug0 kraje v občini. Med drugi01 sta v okviru programa že začela delovati voda v Rete-čah in Godešiču.
Vsekakor pa bo za izvedbo tega programa potrebno da!W organizaciji večjo dotacijo kot lani.
S. J.
	
ČASOPIS	NI 1PAP1R
LAHKO	<2MJ|slTE
»rj UGO	DNI CENI
■VSAK DAN	DO 15. Ullfi
■"Vf-J	' A K
i}ftClN&2vj	\ SlAViJA
SOBA IJft	
Še povečati promet
Lani je veletrgovina Loka v Škof j i Loki povečala promet za 16 odstotkov — Ustaljeno tržišče — Leta 1969 novi skladiščni prostori ~- Letos za izgradnjo in prenovitve 300 milijonov starih dinarjev
Veletrgovina Loka, ki je nied največjimi podjetji v ž'vi!ski stroki na Gorenjcem, oskrbuje precejšen del Wovskih podjetij na drob-
Kaolinova ruda iz Črne med najboljšimi v Evropi
Nejasna prihodnost rudnika kaolina pri Kamniku
n°. ima pa tudi 62 lastnih Prodajaln na področju škofjeloške občine ter v Medvo-dal» in Zireh. Od skupno 7 Milijard starih dinarjev lani "zvarjenega prometa sta obe vrsti prometa, tj. maloprodaja in prodaja na veliko približno enako udeleženi.
Delo podjetja pa ni mogoče Prikazati samo z vrednostjo Prometa in številom prodajan, saj šele mnogi drugi kajaci lahko dajo pravo sliko. * veletrgovini Lcka se predvsem lahko pohvalijo s hi-tr'rn obračanjem zaleg. Medtem ko so se zaloge leta 1966 obrnile v 30, so se lani obr-ni'e že v 26 dneh. Zaradi tc-Ea je podjetje sprostilo 5 ml-1'joncv obratnih sredstev na "teiec. Čeprav so se lani na splošno  dvignil i  stroški za različne storitve,  jim  je v Podjetju Loka uspelo obdrži  stroške   v razumljivih meJah. Porasli so manj kot je P^asei celotni promet, ki se j* lami povečal za 16 odstotkov- To jim je uspelo predam zato,  ker  so znižali broške, na katere lahko sa-mi vplivajo — zmanjšali so kalo, stroške za embalažo in transipcirt.   Produktiivnost so P°vočali za 10,52 odstotka, dohodek za 16 odstotkov, med-teiTi ko so se osebni dohodki Povečali za nekoliko več, za 20 odstotkov. Tako je bil poprečni osebni dohodek v de-Mih mesecih lani 88.000 S ~'n- Ker je od skupno pridno 200 zaposlenih kar 98 stoikov kvalificiranih, osebij'  dohodki   niso previsoki. AI(>dtem ko je ekonomičnost Poslovanja   ostala približno ^»kakot leta 1966. je renta-°'lnost nekoliko padla, predam zaradi večjih investicij, katerimi razumljivo v pr-letu še niso dosegli pred-v'denega prometa.
l6-odstotno povečanje pro-, ta je pravzaprav kar lep JJ*, ker se je lani tržišče 2J0 ustalilo. Nič več ni več-?J sezonskih nihanj, ki so Jla Prej zelo značiilna. Tako ni bil      - ----- - J~
na primer lani v de-
vr*v      promet bistveno nič ji kot v hrupih mftseeih. Medte
kot v drugih mesecih.
Voh*10"1 ko 80 se prei P°sl°" oaje trgovin bali, da jim bo ^anjikaio blaga, so naročali ' vJe količine, sedaj naročajo tri-0 50 Dlaeo za tekoče po-et)e. Delno tudi zato, ker zanesejo na hitro dobavo Wga' Prav 'tako so pri pod-Ju opazili, da se zmanjšuje JJJroSnja dražjih  živil kot ^olade, keksov, torej pred-^ o\r. ki niso nujno potrebni jj   Vsakodnevno prehrano, sprotno pa se veča proda-alkoholnih pijač. Verjet-
no zato, ker so le-te v gostinskih lokalih sorazmerno drage. Vino pa tudi počasi postaja del vsakodnevne prehrane.
Lani je veletrgovina Loka odpria dve novi moderni trgovini, in sicer v Pirničah im Stari Lcki. Razen tega so obnovili prodajalno v Zireh in Konzum v Skofji Lcki. Za to in še druga manjša popravila ter dodatno opremo v že obstoječih trgovinah, so porabili 170 milijonov starih dinarjev.
Letos nameravajo v podjetju povečati promet za 14,5 odstotka, in sicer v prodaji na veliko za 22 odstotkov in promet v lastnih prodajalnah za R odstotkov. Tako povečanje grosističnega prometa si obetajo predvsem zato, ker so uspeli pridobiti novega kupca Gostinsko poslovno združenje podjetij v Ljubljani, ki povezuje 43 podjetij z Gorenjske, Notranjske in Dolenjske. To podjetje je lani poslalo razpis za preskrbo svojih članov. Ker je veletrgovina Loka ponudila najugodnejše pogoje, je bil podpise n dogovor, ki sicer ne obvezuje člane združenja, jim pa priporeča, da se oskrbujejo prek veletrgovine Lcka. Povečanje premeta v maloprodaji pa si obetajo z otvoritvijo novih lokalov. Tako bodo letos odprli nove trgovine v Šiški, Železnikih in v Sori pri Medvodah. Začeli pa bodo graditi klasično trgovino v Retečah in samopostrež-nico v Vižmarjih.
Tako povečanemu prometu pa ne bodo kos sedanji skladiščni prostori. Zato so se v podjetju odiločili za eno največjih investicij, to je novogradnjo oz. povečanje centralnega skladišča v Skofji Loki za 2000 kvadratnih metrov. Gradnja novega skladišča bo predvidoma stala 200 milijonov starih dinarjev. Ker vseh sredstev ne bodo me«lL zbrati sami, iščejo soinvestitorje, ki naj bi prispevali prilbližno polovico potrebnega donarja. Zaradi ugodne lege skladišča jim bo to verjetno uspelo. Večji skladiščni prostori pa bodo podjetju omogočili, da se bo začelo baviti tudi s kemisionarskimi posli. To pomeni, da bo za druge komitente prevzelo tehnični del poslov v zvezi z nabavo in uskladiščenjem blaga.
Z gradnjo novih skladiščnih prostorov bodo začeli jeseni, dograjeni pa naj bi bili leta 1969. V novem skladišču bodo uredili tudi sodobno pakirnico za moko, sladkor in druga živila ter pražarno za kavo. Računajo, da bodo letos za izgradnjo in prenovitve vložili približno 300 milijonov starih dinarjev.
S. Zupan
Rudnik kaolinove rude v Črni pri Kamniku ima bogato tradicijo, saj so v njem začeli kopati že pred sto leti. KrJko pa je s proizvodnjo danes, koliko kaeV.na nakcp!jejo in kakšne so perspektivo? Ta vprašanja smo 233t?.vili direktorju rudnika kaoJjta Crna pri -Kamniku Gregorju IrtU.
»Danes Lma naš rudnik štiri obrale: sam rudnik v Crni, separacijo, ravskovaini oddelek v Selah, kjer odmiramo nov rov, ter obrat kr.l-cita in dolomita v Stahovici.
V vseh štirih obratih je zaposlenih okoli 395 delavcev, v samem rudniku pa dola 159 rudarjev. Jedro vseh delavcev so domačini, vendar se v zadnjem času za rudarski poklic odloča vse manj naših ljudi, tako da smo večkrat prisiljeni sprejemati delovno silo iz drugih jugoslovanskih republik, trenutno je teh okoli 1/6 do 1/7.«
»Kako postaneš rudar?«
»Za tiste, ki se odločijo za rudarski poklic, prirejamo v Kamivku tečaje za kvalificirane kopače, medtem ko je šola za rudarske nadzornike
V Ljubljani. Ob tem naj vam navedem še podatke o strokovnosti naših delavcev. Imamo 6 rudarskih inženirjev, okoli 20 rudarskih tehnikov oziroma nadzornikov s strokovnim izpitom, visoko kvalificiranih delavcev imamo 23, kvalificiranih 133, polkva-lificiranih 73, medtem ko je nekvalificiranih delavcev 117.«
»Znano je, da naši rudniki premoga niso v kaj preveč zavidanja vrednem položaju. Kako pa je kaj pri vas, sij se vam konkurence drugih energetskih virov ni treba bati?«
»Res je, da so danes rudniki premoga v težkem položaju, vendar tudi mi, čeprav ne kopljemo premoga in ima kaolin vrsto različnih uporabnih vrednosti, od kemične, barvne, gumarske in papirne industrije, nismo nična boljšem. Naj vam skušam to podrobneje pojasniti. Čeprav je povpraševanje po kaolinu v naši državi precejšnje, pa z našo proizvodnjo 230 ton kaolinove rude dnevno ne moremo zadostiti vsem potrebam. Da bi se temu ognili, smo pred leti začeli z obsežnimi raziskavami v Sel ah, kjer smo odkrili bogata nahajališča kaolinove rude in tu tudi nameravamo odpreti nov rudnik. V ta raziskovalna dela smo lani vložili že precej denarja, okoli milijardo S din, od tega nam je dala polovico federacija, skoraj četrtino republika, drugo pa sami. V zadnjem času so zunanji viri za financiranje teh raziskav prenehali, tako da danes preučujemo nova nahajališča le z lastnimi sredstvi. Ce bi stekla pro-
izvodnja v novem obratu v Šolah, potem bi letno nakopali okoli 50.000 ton kaolina in s to količino bi lahko krili vse potrebe jugoslovanskega trga. Do tu je vse lepo v redu in prav, vendar težave se začenjajo z lanskim julijem, ko je bil sproščen uvoz nekaterih surovin, med njimi tudi kaolina. Tako smo že leta 1066 uvozili v Jugoslavijo okoli 23.000 ton kaol.na, do lanskega septembra pa le 13.000 ton, medlem ko računam, da bo lcios uvoz kaolina še večji. S tem, ko Cehi izvažajo ketoiim pod svojo hstno ceno, je seveda cenejši kot naš.«
»Torej predstavlja cenejši kaolin iz uvoza za vas resno konkurenco?«
»Deloma je to res, deloma pa tudi ne. Mi zaradi uvažanja kaolina iz tujdne ne moremo imeti jasne perspektive, ker zunanji faktorji vse preveč vplivajo na potrošnjo. Naš kaolin se lahko zmeraj meri po kvaliteti s češkim ali angleškim kaolinom, ki sta najboljša v Evropi, poleg tega pa smo v kvaliteti kaolina, ki se uporablja v papirni industriji, prvi na Bailkanu. S tem se nočemo hvaliti, želimo le to, da bi naša družbena skupnost končno le spoznala vrednost neravnih bo-
gastev in ugotovila njihovo logično stanje, saj konec koncev vsak ve, da je treba izkoriščati obstoječe možnosti, posebno pa še, če so sedanje zaloge naravnih bogastev kvalitetne. Tako smo torej v dilemi, ali naj razvijamo našo proizvodnjo še v novem obratu v Selah ali pa naj se prepustimo zakonu ponudbe in povpraševanja, pri katerem pa kupca ne zanima, kako se kaolin koplje, temveč kakšna je njegova cena in logično je, da bo kupil tisti izdelek, ki je cenejši. Ravno zato se mi zdi potrebno poudariti, da mora naša družba spoznati vrednost svojih rudnih bogastev.«
»Čeprav iz tega lahko povzamemo, da vaša prihodnost nI preveč rožnata, pa nas kljub temu zanima, kakšni so vaši letošnji načrti?«
»Do konca letošnjega polletja bomo končali z modernizacijo separacijo. S tem se bo kvaliteta našega kaolina še bolj povzpela v sam evropski vrh. Ob tem pa naj še poudarim, da nimamo denarja, da bi lahko dali s:pa-racijo v poskusno obratovanje. Ko bo njena modernizacija končana, bomo v njej takoj začeli z redno proizvodnjo.«
V. GuČck
V Iskri Železniki računajo, da bodo preteklo poslovno leto
končali brez poslovne izgube
Položaj tovarne Iskra v Železnikih se je kot smo opazili po podatkih v glasilu Iskra v zadnjih mesecih zelo popravil, čeprav se posledice lanske krize še občutijo. V novembru je kolektiv spet prejel 100-odstotne osebne dohodke, pa tudi v decembru ne bo slabše. Postavljen proizvodni plan je bil dosežen s 86 odstotki, kar je glede na to, da so zbrali dovolj naročil šele ob polovici leta, vredno vse pohvale.
Razmere na trgu so jih prisilile, da so morali v veliki meri opustiti planirano proizvodnjo. Prisiljeni so bili sprejeti tudi manjša naročila. Vse to pa je onemogočalo dobro organizacijo dela, kar je seveda vplivalo na poslovni uspeh podjetja. Kljub vsemu pa v tovarni predvidevajo (zaključni račun še ni izdelan), da bodo preteklo poslovno leto končali brez izgube.
Slabi medsebojni odnosi, ki so bili glavni razlog za uvedbo začasne uprave, so odpravljeni. Nekaj ljudri je zapustijo kolektiv, tf*t' pa, ki
so ostali, bodo morali pokazati več zanimanja.
Letos nameravajo v Iskri Železniki izdelati za 23 milijonov novih dinarjev. Plan predvideva, da bodo približno 50 odstotkov proizvodnja prodali na domačem tržišeu, 25 odstotkov v ZDA, preostalih 25 odstotkov pa je namenjeno: 12,5 odstotka za Italijo, 7,5 odstotka za Romunijo in 5 odstotkov za Zahodno Nemčijo. Večja prodaja doma bo tudi ugodno vplivala na poslovni uspeh podjetja. S. Z.
Očiščene in zmrznjene morske ribe
v prodajalnah
Bled, ki ga ne poznamo: Mlino
Zaledenela
mlinska kolesa ob Jezernici
"l» >| linska kolesa ob Jezerih'! niči ne pojo več svoje ■*•*-*» enolične pesmi. Utihnila so že skoraj povsem, nekatera že pred dolgimi desetletji, nekatera po zadnji vojni. Le globoko doli ob Savi se še kdaj pa kdaj zavrte, da ljudje ne pozabijo na njihovo otožno melodijo, na njihovo enakomerno merjenje časa.
Ni se ustavil čas, ko so se nehala vrteti mlinska kolesa. Zdi se, da so ga utesnjevala, da so ga trdno oklepala v svcj mokri objem, da mu niso dala dihati. Zakaj čas je potem, ko je lopate koles preraste! mah in ko jih je pozimi okoval led, pospešil svoj korak, prinašal je novost za novostjo. Koi bi mu, prej ujetemu v povsem določen ritem mlinskih stop, zdaj zrasle peruti. Pohitel je, da kaj ne zamudi, da ponese Bled v svet, da pokaže svetu lepote tega bisera slovenske zemlje. Bled, prej stoletja ujet v srednjeveške fevdalne okove desetletja in stoletja, ki se skozi   kopreno   časa zdijo
siva in skrivnostna kot jezerska gladina v poznem jesenskem popoldnevu, ko prši na gole črne veje in seda megla na živobarvao listje, ta Bled je postal zdaj mravljišče turistov z vseh koncev sveta, Babilon najrazličnejših jezikov, luksuzno letovišče za petične goste in cilj številnih šolskih izletov.
Prej ... Kako je bilo prej na Bledu? Takrat, ko sa z gradu na visoki skali gospodarili briksenski škofje oz. njihovi upravitelji in zakupniki. In ko so bile tlačanske hube po vaseh, ki danes sestavljajo Bled, razdeljene med posest brifcsenških škofov in še nekaterih drugih fevdalnih posestev v okolici. Takrat... Da, o tistih časih bi nam mlinska kolesa lahko veliko povedala. Jezernica še vedno odvaja vodo iz jezera v Savo, vendar so mlinska kolesa ob njej utihnila, stope so se podrle, pajčevine po kotih niso več bele od moke kot včasih. Le Jczcrnica še teče, njena moč pa ni več izkoriščena. Strugo so ji v začetku po-
SJinboI mlina — mlinski kamen pred restavracijo. Edino dva taka kamna in nekaj mlinskih koles, vkovanih te dni v led in sneg, še spominjajo ha davno preteklost te blejske vasice.
•— Foto: Franc Perdaa
pravili, da je lepša. Utrdili sa obrežja z lepimi skalami. Ko pa se žuboreča voda skrije očem turista, ki jo gileda s ceste, teče spet pd stari strugi. Se vedno je napeljana k nekdanjim m?i-nom, vendar jo ne spust? šo več na lopute koles. Ni potrebno, zdaj v mlinih damu je jo miši in podgane, ropotija in prah. Ni več mlinarjev in ne moke in ne toplega vonja po zmleti pšenici. Debele, s kamni zidane stene še stojijo tik ob Jezernici, mlinska kolesa ob njih pa so v teh dneh okovana v led in sneg. Sneg na lopatah se zdi kot pajčevina v spalnici. Mimo teče voda, ki je včasih cdstranjala pajčevine, da je bilo vse snažno in na pravem mestu.
V led in sneg okovana mlinska kolesa se zdo v teh dneh mrzla in nepristopna kot siva preteklost, ki jo tako slabo poznamo. Všeč so mi mlinska kolesa, če ne mirujejo. Ko pa sem o riđan postajal ob bregovih Jezer-nice v Milnem na Bledu, so mi bila skoraj zoprna v svoji tišini in v družbi ledenih sveč. Mrak se je jel spuščati na stisnjene strehe hiš in podov in hlevov in nekdanjih mlinov, ki zdijo ob potoku. Mrak z mrazom, ki je ob tej ledeni vodi še vztrajneje lezel v kosti. Takrat, ko so se vrtela mlinska kolesa, je moralo biti tod topleje. Gotovo je bilo topleje, saj so se vrteli težki mlinski kamni in dišalo je po moki, iz katere so gospodinje v toplih pečeh pekle kruh.
Premišljal sem, kako je spomladi tod, na teh obrežjih. V marcu in aprilu, ko pride odjuga, ko pobere sneg. Ko trobeniice porumenijo breg in ko kalužnice vzve-tijo tik ob vodi. Kakšna so tedaj mlinska kolesa? So še tako zelo mrtva in stara? Kakšna so v družbi trobentač in kalužnic in zvončkov, čeprav se ne vrtijo več, čeprav ne vejo, zakaj so sploh še tam?
Bled. Milno. Poznamo Mlino, kajne? Restavracija je tam, cb cesti, ki pelje v Bohinj, nasproti čolnarne. Pravijo, da je to dobra gotsilna, dobra restav-
racija; 'radi t so v t
i V po
tudi tujci se menda stavlja jo v njej. Lani lažmi odprli še eno re-i;o, ki je moderne je jena, a manjša. To je ki ga poznamo. Mli-eesti na Ob»di bregeh aoe, po kateri počasi, dteka voda iz jezera; ku leno, potem pa poeti Savi. Mlino, ki ga ;namo, pa je prav ob tem poteku, južno od ceste. To je stara vas Mlino, danes sicer sestavni del Bleda, včasih pa samostojna vas.
Samo dvakrat, trikrat sem bil v tej vasi. Samo nekajkrat sem iz turističnega, asfaltiranega Bleda pokukal v tisti del Bleda, ki je tako blizu, a precej skriit cčem turistov. Takoj za asfaltom je, po katerem drvimo v Bohinj. Tam so danes ulice, Mlinska kot osrednja in še nekatere. Vasi Mlino uraidno ni več. To je danes Bled, tisti stari, še ne povsem skornercializi-rani Bled, v katerem naravnost iz asfalta stopimo na kmečko dvorišče z obešenimi koruznimi storži po eter nah poda in z odprtim, ne-cibzidanim gnojiščem. Ta Bled je še v veliki meri ohranil spomin na preteklost: hiiše so majhne, strehe p,e stiskajo druga k drugi, kipijo v nebo ena više kot druiga, k soncu, prepletajo se mod seboj. Podi prav tako majhni, postavljeni na videz brez reda, vendar po trdi logiki razpoložljivega zemljišča. Hlevi in nekdpnji mlini so zidani iz kamenja, voda je še napeljana k mlinskim kolesom, vhodi v hiše so še pcCkrožni zgoraj in kamniti, na msjhnih oknih so še stare okenske mreže. Iz grabna, po katerem teče Jezernica, se vzpenjajo hiše v oba bregova; v levega bel j kot v desnega. Središče vasi je bilo in je še na tej strani, na vzhodu, kjer je več prostora; breg nasproti je strmejši, je zasajen s sadnim drevjem.
Izvor imena vasi ni problematičen. Mlini, so mleli tod žito že v davni preteklosti. Mlinsko kolo, izklesano iz trdne konglomeratne skale, z luknjo vsredini, je simbol Mlina. Ta simbol — dvoje mlinskih koles —■ ob restavraciji Mlino pove vsakomur, ki luna le oči na pravem koncu, da ©o tod zmleli včasih precej žita.
Zgodovina nam pove, da je Mlino stara vas. Listine iz srednjega veka imajo zanj ime »Muli-velt«. France Gornik piše v knjigi Bled v fevdalni dobi, da je otoška cerkev dobila tukaj »kmetije z mancipiji z darovnico iz leta 1185. Blejska graščina, kakor kaže, ni imela na Mlinem posesti do poznega srednjega veka, ko je kupila leta 1458 posest gospodov Mlinskih — Seepa-cherjev.« 2e razni viri iz fevdalnega časa, iz srednje-
Andrej žumer
ga in novega veka, župnij** urbar iz leta 1746, župnij*6 matice in ljuldje še daneđ ločijo naselje Zazero od Ml1* na. Mlino je ob Jezernici i11 na obali jezera (od okolic6 tli Vsega hotela Petram doi kratf" ke,ga cestnega predora v smeri  proti Toplicam), Za
zero pa del vasi, ki sega
cA
vrha hriba nad Mlinem proti Savi.
Iz arhivskega gradiva je tudi razvidno, da so bile kmetije na Mlinom ze^f majhne. Tako je ostalo še do danes, to prikaže eafflO bežen sprehod skozi vas. Lfl nekaj je večjih, pravih kmetij; leže više nad strugo Jf zernice, Na klancu pravij0 tistemu delu vasi. Več im3* jo zemlje, boljša je in bližjf' potov je manj. Tisto, kar j6 spodaj, db Jezernici, pa k°" maj lahko še imenujemo kmetije. Gornik omenja, "a so v fevdalnem času pl£'5e-vali toliko »štifore« kot drUo' je od boljših kajž. Danes je v teh hišah malo ljudi za delo. Povsod je kdo v sliužbi« sieer se ne bi preživeli.
Leta 1780 je bilo na Mlinem (z Zazerom) 53 hi& . družin in 304 prebivale1-Manj kot eto let poznej6 (1869) se število ljudi poveča na 334 in prav toliko jl0 je bilo leta 1900, medtem j* so jih leta 1800 zabeležili nekaj več, 348, leta 1880 pa ce" lo 372. Med obema vojnama je število prebivalstva komaj preseglo število 400 (1^3
409), po vojni, leta
1953,
pa jih je bilo 497. Mlino jf torej naselje, ki sicer ni stagniralo, ki pa tudi ni bogv~e* kako hitro napredovala-nekaj manj kot 200 letih s število ljudi ni povečalo °-" ti za 200.
Ti podatki nas sprva mal-& presenečajo; pričakovali ki hitrejši razvoj. Vendar pa je treba upoštevati, da v sa-mcrn Mlinu, v vasi, ni bilo Prostora za nove gradnje. Skromen prostor ob Jezernl-°i je bil že sicer pregoslo naseljen; zemlje jo bilo ma-1°. kruha za vse jim ni mo-8k\ dati, zato so imeli vča-v najemu še grajske njive na Lokah (Gorniik), imeli 60 mline in žage, verjetno P* so se bavili še z raznimi ^Ugimi obrtnimi deli. V no-VeJSem času, s predorom tu-risma, ko je Bledu cena ra-so rasle ob obali v Mli-ggjl in Zazcru pečitniške ^'ce, dvorci, vendar lastni-*l v njih navadno niso stal-n° Prebivali. Mlino je bilo v turizmu znano prej kot del Bleda. Tu je bilo ^išče blejskega visoke-Privilegiranega turizma. »Vsak jo prišel sem, tu je bl1« središče Bleda, vsa gorska se je pripeljala do hotela Petran!« pripoveduje-J danes starejši ljudje. Pa ^es? Del Petrama so po y°ini že podrli, ostali del pa °P v kratkem prišel na vr-Sl saj se bo sicer sam zru-S — na glave stanovalcev, 2 so v njem. Mlino danes l^a hotela, nima večjega ^stičnega, gostinskega ob-"0kta, takega, ki bi kaj po-^enil, kot npr. Toplice ali ^levica. Mlino danes v blej-■tem turizmu pomeni zelo !*al0. Mlino je Bled. ki ga £ za turizem treba šele od-*riti- Ponovno odkriti.
Ttik   ob   Jezernici leži Oblakova domačija, ki ima nad vrati tablico z "ar>isom Prežihova ulica 1. WlSa leži podolgem ob vo-
,0Že*ogac
di, med potjo  in potokom,
hlev s podom, šupo in drvarnico pa je za nekaj metrov više ob Jezernici, prislonjen s stransko, ožjo stranjo k poteku. Vse je v bregu, tudi dvorišče med tema dvema poslopjema in tudi necbzi-dana gnojna jama sredi dvorišča. Visok kup gnoja se je že nabral; to bo raslo, ko bo na njivi! Jože Rogač, prileten suh mož z izrazitimi gubami okrog globokih, vdrtLh oči, si je dal opraviti z vilami okrog gnojne jame, ko sva ga s Franceljnom presenetila z vprašanjem, koliko mlinov je bilo včasih v Mlinem. Z rokami v rokavicah iz domače volne se je naslonil na vile, malce pomislil, v očeh in gubah okrog njih je bil zadržan, malce plašen in radoveden nasmeh, potL»n pa je rekel: »Pet. Ja, pet jih je bilo, danes pa je samo še eden, pa še ta je čisto v grabnu, doli ct> Savi. Pri Grabnarju se reče po domače. Samo ta šo dela in tudi žaga jo zraven. Drugih mlinov in žag pa ni več. Pred kakšnimi, petdesetimi leti jim je bilo pet. Dva mlina sta nehala mleti že prej, dva — pri Mlinarju in pri Pušinu — pa po zadnji vojni. Mlinska kolesa pri teh dveh hišah še imajo, ste jih morda videli?«
Videla sva jih — Vkovane v led in sneg.
Potem sva sedela pri Ka-šarju (Mlinska ulica 20) v kuhinji. Pogrela sva se. Zunaj je bilo mraz, Andrej Zu-
mer pa je tako prijetno pripovedoval: da ima manjšo kmetijo, da je od vsake hiše kdo v službi, ker jo zemljo premalo, da bi vsi živeli cd nje, da hodijo ljudje na delo v jeseniško Železarno, v Verico Le?ce, v LIP Bled, poleti jih je veliko v hotelih in restavracijah itd. »Pri vseh kmetijah je ljudi za delo malo, vse gre za boljšim zaslužkom, zato je treba vse bolj za silo narediti. Ce ne bi imeli motornih kosilnic bi pc'cvico trave ostalo na travnikih. Kdo bi pa kesil!?« Tema je silila v kuhinjo, hčerka pa je ob štedilniku z velikim tekom jodln potico in poslušala, kaj pripoveduje cčka. Poslušala je, kako so včasih delali mlinarji, kako žage, kako je bilo takrat, ko še ni bilo ceste okrc'g jezera, do Zake, ampak le kolovoz. Andrej Zu-mer se je začel lani ukvarjati tudi s prevezi turistov s starimi vozovi, »2e oče je bil fijakar, pa sem še jaz. Veliko se jih pelje,« je povedal, »a le tujei. Ce ne bi bilo tujcev, bi bilo slabo. Za naše ljudi Bled ni, je predrag.«
To je Mlino. Brez mlinov, skoraj brez, a s spomini nanje. In z nekaj mlinskimi kolesi, mrtvimi, mirnimi, spečimi, vkova-niml v led in sneg.
To jc Bled, ki ga tako slabo poznamo.
Andrej Triler
Kdo zavira nadaljnji razvoj oddelka delavskega gibanja in NOB pri tehničnem muzeju železarne Jesenice
Z namenom, da bi Jesenice kot znano delavsko središče s svojo bogato revolucionarno tradicijo in pestro zgodovino boja prolelarskih množic, ki s svojimi začetka sega v čas avstro—ogrske monarhije in se nadaljuje med obema vojnama ter doseže svoj vrhunec med narodnoosvobodilno borbo jugoslovanskih narodov, ohranile zgodovinske dokumente tega gibanja, je bil pri Tehničnem muzeju jeseniške železarne kmalu po osvoboditvi ustanovljen oddelek delavskega gibanja in NOB. Mnogo truda in prizadevnosti so morali vložiti sodo! aivei toga oddelka, da so zbrali in uredili dokumentarno gradivo, ki ca je zaradi neustreznih prostorov že načela vlaga in plešem. Bogate dokumentarne razstave, ki so jih organizirali sodelavci oddelka za delavsko gibanje in NOB pri Tehničnem muzeju jeseniške železarne doma na Jesenicah in v drugih krajih jeseniške občine; so dokaz, da so ti ljudje opravila veliko de! o pri zbiranju dokumentarnega gradiva iz zgodovine delavskega gibanja in NOB, pa čeprav niso imeli takrat o tem nobemih izkušenj. Vodila j'Lh je le visoka patriotska — socialistična zavest, da so zgodovini delavskega gibanja in narodnosvo-bcdilncga gibanja ohranili bogato gradivo, ki bi ga za vedno zabrisal čas, če ga ne bi iztrgali naravnemu uničenju.
Jeseniški pionirji za zbiranje dokumentarnega gradiva iz zgodovine delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja se zaradi stalnih finančnih težav in nerazumevanja nekaterih čimiteljev gospodarskega in kulturnega življenja v jeseniški občini ne morejo pohvaliti, da imajo sodobno urejen muzej. Težave so specifične, in se vežejo na zunanje sodelavce in zbiralce dokumentarnega gradiva. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da ne zajema revoluiconarni razvoj gibanja delavskih množic iz mesta in okolice Jesenic, temveč okoliš, kjer so živeli in delovali predvojni in medvojmi politični in vojaški voditelji tega gibanja. Pri tem pa moramo upoštevati, v katerih kulturnih društvih, delavskih organizacijah so za skupne politične ideje jeseniških železarjev sodelovali ti ljudje.
Ta dejstva pa narekujejo sedanjim in bodočim rodovom, da bi ti železarji — revolucionarji, ki so biLi pobudniki socialnih in političnih bojev v preteklosti, najdejo svoje mesto in s tem tudi priznanje, ki so ga zaslužili v tem boju. Njihov lik in vloga pa naj služita mlajšim rodovom kot lik delavca  — -proletarca,  ki je
kljub preganjanju, poniževanju in zaporom izšel kot zmagovalec. Preživeli jeseniški revolucionarji so pa dolžni, da prenašajo tradicije NOB na mlajše in bodoče rodove.
Vsa zgoraj opisana dejstva pa potrebujejo upravičenost obstoja oddelka za dulavsko gibanje in NOB pri Tehničnem muzeju jeseniške železarne. Ne morem pa razumeti dejstva, zakaj je prav ta oddelek med prvimi na dnevni red prišel, da bi ga iz nekega ekonomskega računa zaradi varčevanja ukinili ali pripojili muzeju v Kranju . .. Morda pozabljajo upravni organi jeseniške železarne, da se nc more gospodarska reforma omejiti na čisto ekonomi..':o, ki bi prizadela z veliko kulturno škodo naš razvoj? Ali ni nihče od odgovornih pomislil, da bi I odhodom sedanjih sodelavcev oddelka za delavsko gibanje in NOB na druga delovna mesta za več lat ohromilo dosedanjo muzejsko dejavnost s tega področja? Kdo bo še nadalje pri Tehničnem muzeju jeseniške železarne prikazoval, da je delavec — proletarec bil osnovni dejavnik preoblikovanja družbenih odnosov in dal temu razvoju tudi svojo vsebino, če bi se ta oddelek ukinil? Kdo lahko pred družbo prevzame odgovornost, da bi lahko za dogledan čas zbrisal simbol revolucionarnega gibanja jeseniških proletar-cev, ki so šli skozi politične zapore, konfinacije, koncentracijska taborišča in v narodnoosvobodilnem boju žrtvovali svoja življenja za to, kar danes imamo? Vsega tega pa nc moremo meriti z dinarjem, da bi nekje reševali zavoženo gospodarstvo na račum zgodovinske dejavnosti delavskega gibanja in NOB ... Ce bodo posvetili več pozornosti ekonomiki podjetja, bodo našli tudi tista finančna sredstva, ki bi jih radi zagotovili na račun naše zgodovinske dejavnosti.
Ta dejstva so narekovala nujnost, da so predstavniki
tovarniške konference ZKS s sodelovanjem predsednika IO sindikata, predstavnika za muzejsko dejavnost, občinskega odbora ZZB NOV Jesenice, predsednika stalna komisije za zadeve borcev pri DS 2J in muzejski de!'.d sklicali posvet o tem vprašanju ... Na podlagi sprejetih stališč na tem posvetu jo stalna komisija za zadeva borcev pri 2J dne 5. januarja letos sklicala sejo, da bo obravnavala vprašanje ukinitve nekate.h delovnih, mest v oddelku za delavsko gibanje in NOB pri Tehničnem muzeju Železarne J e-nice. Ker je posvet preti BUM* ni kov dru/foan.:- .'.!'. : i organizacij sprejel stališča, kfc sem jih že opisal, so je tudi komisija za zadeve borcev pri DS 2J pridružila njihovim stališčem z zahtevo, da se) delo o zgodovini delavske.;* gibanja in N03 mora nadaljevati. Menijo, da je to moralna in po! i t i ono. ob/e:a vseh jeseniških družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij. Predstavniki Žele: -r-ne in občinske skupščine Jesenice pa se morajo dogovoriti, kdo bo financiral dejavnost oddelka :za. delavsko gibanje in N03. Menili so tudi, da bi se pretehtal in osvojil predlog muzejskega svo>ta, da bi uredili razstavne prostora v bivši Kosovi graščmi, kjer bi bilo najbolj primerno mesto, ki bi populariziralo obi ^k te razstave. Satlno razstavo bi si tako lahko ogledalo ve.; j število domačinov, drugih občanov im turisJtov, ki potujejo skozi Jesenice v notranjost drŽave.
Komisija za zadeve zaposlenih borcev — železarjev je na tej seji tudi osvojila mnenje, da se morajo idajmopolitiona sile nenehno uveljavlja:! im sa javno in idejno opredeljevati ob dilemah kulturna ustvarjalnosti v ednosu do zgodovine delavskega gibanja in NOB ter do ljudi, ki sa po/.rtvovalno udejstvujejo na tem področju.
Karel Zorko
Svečana telovadna akademija
V prepolni d/orani TVD Partizana v Gorenji vasi je bila v nedeljo svečana telovadna akademija. Razdeljena je bila na tri dele. V prvem je gledalcem in nastopajočim spregovoril dr. Milan Gregorčič, ki je orisal štiridesetletni razvoj telovadbe v Gorenji vasi. Nato je Marjan Kosmač podelil spominske plakete dr. Gregorčiču, Ingliču Materin, Pipan Jelici in Je-lovčenu Rajku, ki so več kot 40 let aktivno sodelovali v društvu.
Po govoru in podelitvi priznanj pa se je začeia akade-
mija. Najprej so nastopili pionirji in pionirke osnovna šole. Za njimi pa člani TVD Partizana, ki so na več orodjih prikazali dobro telovadbo. V tretjem de!u pa so kot gostje nastopili telovadci Narodnega doma iz Ljubljane. Nastopili so Štirje mlajši tekmovalci ter državna re-prezentanta Milenko Kersmufi in Janez Brodnik. Obiskovalce so navdušili z vajami na frontu z ročaji, drogu, bradlji, šc posebno pa z vajo v parterju, kjer so poželi največ odobravanja.
J. Cadei
Aktivna dramska sekcija v Predosljah
Pripravili so igro Rokovnjači
Za dramsko sekcijo kultur-no-prosvetnega društva v Predosljah res lahko rečemo, da je delavna, bržkone ena izmed najboljših amaterskih dramskih skupin v kranjski občini (čeizvzamemo amatersko gledališko družino pri Prešernovem gledališču). Poleti so vsi člani pridno pomagali pri urejanju dvorane: stari pod so zamenjali z novim, sami so napravili lepe kulise, pripravili so skupni izlet itd. Ko pa je prišla jesen, so se pridno začeli učiti igro Rokovnjači. Nekajkrat sem jih šel obiskat na vaje in videl, kako mladina z veseljem vadi in ravna po navodilih režiserja tov. Krmeca. In razveselilo me je, ko sem med mladimi igralci opazil tudi že izkušenega amaterskega igralca 56-letnega Antona Betona iz Predoselj.
Že 9. in 10. decembra lani so se igralci iz Predoselj predstavili s to igro na domačem odru. Obakrat je bila dvorana polna; posebno 10. decembra je bilo toliko ljudi, da je bila pravcata gneča. 7. januarja so ponovili igro na Kokrici in tudi tam je bila dvorana skoraj polna. Skle-
nili so, da bodo še gostovali v krajih, kjer imajo primerno velike odre. Ugotovili so namreč, da je uprizoritev Ro-kovnjačev uspela in da se ljudje zanimajo zanjo. Pri igri sodeluje okrog 35 igralcev, med njimi največ mladih. Včasih mladino kritiziramo zaradi nedelavnosti, vendar jim pogosto s tem delamo krivico. Tokrat so se mladi iz Predoselj res izkazali. Z igranjem imam precej izkušenj, saj sem, ko sem bil še mlad, precej igral v Bri-tofu, na Primskovem in v Kranju, zato zlepa ne pohvalim, kar ni dobro. To igro in te igralce pa je treba pohvaliti.  Polna  dvorana Pre-
dosljanov in okoličanov jih je nagradila z dolgim aplavzom; to je dovolj, če je predstava ljudem všeč. Zagotavljajo, da bodo še prišli, da bo dvorana spet polna, če bodo še enkrat igrali na domačem odru. Med mladimi igralci je precej talentov, ki že dlje igrajo, pa tudi tisti, ki so se letos prvič vključili v dramsko sekcijo, kažejo, da bodo postali dobri amaterski igralci.
Z Rokovnjači bodo igralci iz Predoselj gostovali še v Bukovici, Voklem, Podbrezjah, Naklem, Zalogu in Preddvoru, spomladi pa bodo šli gostovat tudi na Dolenjsko.
Stanko Bučan
Kulturno delo v Podbrezj sfa
KUD Tabor in TVD Partizan Podbrezje sta imela v soboto, 6. januarja, redni letni občni zbor, na katerem sta pregledala svoje delo. Ker sta se v lanskem letu ti dve organizaciji, ki sta največji v Podbrezjah, združili, jima je s skupnimi močmi uspelo zgraditi stanovanje za hišnika, drvarnico in
V mali dvorani delavskega doma na Jesenicah so v soboto, 13. januarja, odprli filatelistično razstavo v počastitev obletnice oktobrske revolucije. Razstava, ki so jo organizirali člani filatellstičnega društva Jesenice in DPD Svoboda Tone Cufar, bo odprta do 24. januarja, (vig) foto: Franc Perdan
pa delno popraviti streho kulturnega doma.
Najbolj je v Podbrezjah obiskana knjižnica, saj je ena izmed najboljših v kranjski občini. Lani so si prebivalci Pcdbreziij sposodili v knjižnici okoli 1840 knjig, kar je lepo število za vas, ki ima okoli 700 prebivalcev. Podbreška knjižnica je bila ustnovljena že leta 1G08. Med drugo svetovno vojno so Nemci požgali vse knjige, leta 1948 pa je ponovno začela delati.
Dramski sekciji je lani uspelo pripraviti igro Sola za starše, predstave so bile dobro obiskane. Sodelovali so tudi na vseh proslavah. V letošnji sezoni nameravajo z mladimi močmi, ki se zelo zanimajo za igranje, spet pripraviti več predstav. Prvo bedo uprizorili že prihodnji mesec. V Podbrezjah imajo tudi dva pevska zibora: mešani pevski zbor pod vodstvom Janeza Kozjeka in pa na novo ustanovljeni mladinski zbor pod vodstvom Marjana Eržena.
D. Humer
V Bohinjski Češnjici bodo ustanovili kultur-no-prosvetni odsek pri gasilskem društvu
Vsi moji sinovi
na odru v Češnjici
V Bohinjski Češnjici je dramska skupina uprizorila v nedeljo, 14. januarja, Millerjevo dramo VSI MOJI SINOVI. Prizadevni igralci so z uprizoritvijo zelo uspeli, saj je bila dvorana kar dvakrat polna gledalcev. Čeravno je delo zelo zahtevno, so igralci izpolnili vsa pričakovanja. Predstava je bila solidna in dokaj enotna. Posebno skrb so pri izvedbi posvetili izgovarjavi, kar je posebej pohvalno. Igra je bila tudi dovolj sproščena in tekoča, uspeli so poudariti osnovne avtorjeve misli. Režijska zamisel ter izvedba sta bili v skladu s konceptom drame. Posebno skrbno in domiselno pa so pripravili sceno in jo uspešno dopolnjevali z odrsko razsvetljavo.
Druga skupina dramske sekcije pa že študira Meškovo dramo MATI, medtem ko predvidevajo za letos še tretjo pre-miero. Druga premiera bc na vrsti že v prihodnjih štirinajstih dneh.
Kulturni delavci v češnjici si zelo prizadevajo, da bi P» pestrih kulturno in družabno življenje v kraju. Prizadevanja pa niso zaman. Občinstvo v tem kraju se najbolj navdušuje za dramska dela, za kar ima tamkajšnja igralska skupina najboljše možnosti, zelo primerno in dobro opremljeno dvo» rano in dovolj požrtvovalnih igralcev. Tudi iz sosednjih krajev in od drugod zelo radi pridejo igrat v Češnjico zaradi odličnega občinstva, ki vedno napolni dvorano, in zavoljo zelo primernih tehničnih možnosti: odra in dvorane. Igralci so s tamkajšnjim gasilskim društvom sami uredili dvorano ter opremili oder s primerno razsvteljavo in rekviziti. Zaradi tako ugodnih razmer so samo lani zabeležili v Češnjici 17 gostovanj dramskih skupin. Domačini pa so z uspehom zaigrali ljudsko igro Deseti brat.
Na nedeljskem posvetu so se o kulturnem delu pogovarjali s predstavniki zveze kulturno-prosvetnih organizacij občine Radovljica. Ugotavljali so potrebo, da je kulturna
dejavnost v Češnjici tako razgibana, da je potrebno ustanoviti samostojno organizacijo, ki bi vodila to delo. Pri tem jih Z razumevanjem podpira tudi tamkajšnje gasilsko društvo. Zato so v soglasju z ZKPO Radovljica sklenili predlagati gasilcem, da ustanovijo samostojni kulturno-prosvetni odsek gasilskega društva. To je edini primer take vrste v občini in Je sprejemljiv. Kulturno-prosvetni odsek bo hkrati postal član občinske kulturne zveze, ki mu bo pomagala finančno in strokovno.
J.B.
Prihodnji teden v kinu Center v Kranju
Moda in popevka
Delavska univerza Tomo Brejc Kranj bo prihodnji teden spet začela s kulturno-zabavnimj prireditvami, s kakršnimi so lani dosegli že lepe uspehe bi privabili -— na-
Pojasnilo
V zvezi s člankom »Oče ur pravljic in njegov pomočnik«, objavljenim v prejšnji številki Glasa, pojasnjujemo:
Nismo zapisali, da je Jože Kovačič ustanovil ure pravljic ali da je bil pobudnik za to novo obliko dela PG Kranj. Zapisali smo le, da je »prevzel« ure pravljic in da se že skoraj osam let s tem profesionalno ukvarja. Pisali smo predvsem o sedanjih urah pravljic in o Kovačiču, ne pa zgodovine ur pravljic PG, zato smo namenoma izpustili podatek (za katerega
smo vedeli), da so namreč idejo za ure pravljic dali tovariši Dežman, Hotko in Lom-bar ter da so bile te prireditve nekako dve leti povsem na amaterski osnovi. Ker pa se je pokazalo, da delo tako, na amaterski osnovi, ne more iti več naprej, ker ga je preveč in je prezahtevno, so pri PG nastavili profesionalca, ki odtlej skrbi predvsem za to.
Toliko v pojasnilo tistim, ki se imajo za neposredno ali posredno prizadete.
A. T.
vadno v dvorano kina Cen* ier — množico Kranjčanov In okoličanov. Prireditve bodo vsak mesec, ln sicer vedn3 na določen dan — zadnji torek zvečer v mesecu. Upaj°> da bodo te kulturno-zabavn« prireditve tudi letos naletele na velik odziv med Kranjčani.
Prva taka prireditev bo v torek prihodnji teden, 23. Ja" nuarja ob 20. uri v kinu Center. Naslov: MODA IN POPEVKA. S spomladanskim* modeli bodo sodelovala P°d' jetja Kroj Skofja Loka, Gorenjska oblačila Kranj in A'* mira Radovljica, za glasben* spored pa bo poskrbel ansambel Mladi levi s pevkaf«1 Marjano Deržaj, Alenko Pi1*" terlč in Berto Ambrož.
Ce   bo  prireditev uspel*' pravijo na kranjski delavsK univerzi, bodo s podobah** kultumo-zabavnimi pii vami nadaljevali.
a-
mm
Te dni do svetu
mm
T°kio, 12. januarja — Se-^p-i Vietnam je danes potr-da bo pozitivno odgovo-na vsak poziv Kambodže v Primeru agresije. To so po-
rdih v sporočilu o pogovo-Tl"< ki sta jih imela v Hanoiu znanji minister Kambodže DR Vietnama, princ Naro-oom Furisare in Nguyen Duv
trinh.
Rio de Janeiro, 12. januarja ~* Brazilska polioija je "Kotovila, da je na obmejnem Področju Guaira kmetijska *?1(>ruja, kjer s: skrivajo nacisti.
TJe' Avlv, 12. januarja - V
j. Avivu so uradino sporoči-nr v SO danes na Sueškem * fcKopu izmenjali vojne ujetja med Izraelom in ZAR, sicer na podlagi sporazu-s*' ki sta ga državi sklenili 0^sredovanjem mednarodna Rdečega križa v Ženevi.
g^Jrtit, 12. januarja — V
E%*y» se bo danes sešel jwnenski odbor, v katerem in i.-epul>,ikarici in rojalisti 2a S iS. skušaJ Pripraviti tla
jem    f0rQnco ° sPrav- vseft bi   riskin gmpaoij, tako da Ustavili mir v deželi.
tan1kf°n* 12, ,anuarJa -Bri" 8e R ZUna,nJi minister Geor-l , r°\"i se je danes vrnil ^ondan. Bil je na obisku
Je v w°nskem- vceraj Pa se » Washingtonu pogovarjal l_ ameriškim sekretarjem Uear>am Ruskom.
Sovjofj3^13-   JanuarJa -
APM        časopisna agencija
°bso^TkrOČa' da ^ v Moskvi d0 _rj* "a zapor od enega
di ! cvm Iet štiiri Uudi zara-in jPfoOvJetske propagande danili prekrškov,
^ J Angeles,  13. Januarja
awff°**WtoM senator in njih kandidat na lotoš-
HusL Prodsedniških volitvah v0rfQ? McSharthy je v go-kaijf06500 študentom <ja rnijske univerze izjavil, Rtracv J(>hnsonova admini-.ViotJ* »Mi pogajanj« o ^^ravin' Njegovo izJ'avo s0
D^2?'. c14- J«nuarJ. -ZdrujSovjetske zveze in «U drtav Amerike bo-
li teden nadaljeva-
titev   t>0,ru 0ZN
za razoro-PredioP^^re o končnem di .sP^razuma prepove-i ^ . Ja jedrskega orožja. danS]^°', ,4\ Januarja — Jor-Po 24., alJ HuseLn je danes nied vcm obisku v Kairu,
BedniWe,rirT1 sc jc s pred" kl 0 i0?1. Naserjem pogovar-
*> rvj     na Srednjem vzho-Da^crtWal iz ZAR.
{e pKi f ,s svojuni sodelavci
^alcko dancs 2 štalom v »ega £ pavno mesto Vzhod-^4 rakastana.
Ljudje
Po obisku v Rimu
Zdaj, ko se Je Jugoslovanska delegacija na čelu s predsednikom izvršnega sveta Mikom Spiljakom vrnila iz Italije po šestdnevnem uradnem obisku, zdaj šele lahko prav ocenimo In vrednotimo pomen tega srečanja najvišjih jugoslovanskih in Italijanskih državnikov.
Italija in Jugoslavija sta sosedni državi. Vežejo ju mnoge žive in življenjske vezi, meje med njima so se v zadnjih letih tako na široko odprle, da obisk Trsta ali Trbiža ni več nekaj posebnega, kvečjemu povsem vsakdanja stvar. Kljub temu pa jc med njima toliko tako globokih razlik v državni ureditvi, družbeni strukturi in zu a-njepolitični usmeritvi, da sta si ti dve sosedni državi tudi zelo daleč, da sta si zelo različni. Zaradi teh razlik, zaradi zgodovinskih in sodobnih problemov, ki izhajajo iz njih, se je zdaj prvič v zgodovini zgodilo, da je predsednik zvezne jugoslovanske vlade obiskal Rim in se pogovarjal z najvišjimi italijanskimi državniki.
To pa je bržkone šele začetek tesnejših stikov, prvi večji korak k takšnim sosedskim odnosom, kakršne si Jugoslovani želimo, kakršne si želi vse miroljubno človeštvo. Naša politika miroljubne koeksistence je vedno vztrajala na načelu, da je treba v mednarodnih dialogih iskati in razvijati tisto, kar zbližuje in povezuje, m pa tistega, kar razdvaja. Rimski dopisnik Dela Jc zapisal: »Ta politika je v rimskih razgovorih z odkritim prispevkom z obeh strani doživela popolno potrdilo In rezultat je tak, da mu ni para v Evropi: Italija, članica atlantske zveze in evropske gospodarske skupnosti, ter neuvrščena socialistična Jugoslavija, razvijata odnose, ki gredo prek dobrega sosedstva v intenzivno in dolgoročno sodelovanje. V tem je tudi širši mednarodni pomen jugoslovansko italijanskega sporazumevanja.«
Vin tisk poudarja, da v obisku predsednika zveznega izvršnega sveta Mike špiljaka v Italiji ni bilo nič senzacionalnega, nič spektakular-nega, da nI bila podpisana nobena senzacionalna gospo-
darska ali kakšna druga pogodba. Razvejani in živahni medsebojni gospodarski odnosi so bili že doslej taki, da to ni bilo potrebno in to tudi ni bil namen. Pač pa so bile v uradnih in neuradnih razgovorih pogosto in z najvišjo avtoriteto izrečene besede strpnost, razumevanje, vzajemno spoštovanje, prijateljstvo. »Iz tega razbiramo, da je spontana logika ekspanzije vzajemnih odnosov dobila novo priznanje in novo oporo v političnih stališčih, ki se izrecno zavzema 'o za nadaljnje zbliževanje in za vztrajno lojalno reševanje vseh odprtih vprašanj. Največjo garancijo 771 prihodnost vidimo prav v tem prijaznem realizmu, ki je obeležil rimske manifestacije. V realizmu, ki odklanja neprikladne ambicije in jalovo vznesenost, ki je rojen v zanesljivem znamenju številnih konvergentnih interesov in ki mu botrujejo tudi širše mednarodne okoliščine, ko imperativno narekujejo potrpežljiv trud za obstanek in mirno dobrobit naredov.«
Tudi obisk pri poglavarju katoliške cerkve papežu Pavlu VI. je bil prvi tovrstni
Nagradno žrebanje za gorenjske varčevalce
Skupaj 78 nagrad za stanovanjske varčevalce in vlagatelje vezanih hranilnih vlog
V ponedeljek, 15. januarja, so v prostorih jeseniške podružnice Gorenjske kreditne banke in hranilnice izžrebali nagrade za vlagatelje vezanih vlog in za stanovanjske varčevalce.
Štiriletna Vasiljka Stana je iz žrebnega bobna najprej izvlekla 10 nagrad za stanovanjske varčevalce iz Kranja, Jesenic, Radovljice, škofje Loke in Tržiča. Tako so izžrebani varčevalci stanovanjskega varčevanja dobili 5 transistorjev, 2 nagradi po 700 Ndin, 2 nagradi po 500 N din in eno nagrado po 1.000 N din.
Med 13.097 varčevalci vezanih hranilnih vlog so v po-
nedeljek izžrebali 23 nagrad po 100 Ndin, 10 jedilnih priborov, 15 ročnih ur, 10 tran-sistorskih radijskih sprejemnikov, 5 televizijskih sprejemnikov, 3 ženska dvekolesa in 2 moški kolesi. Na koncu pa so izmed 13.097 žrebnih listkov izžrebali še 3 glavne nagrade, in sicer osebni avto škoda 1000 MB, pralni stroj Gorenje in kosilnico alpina. Osebni avto škoda 1000 MB je zadela številka 20.577, ki je bila vložena na blejski pošti. Kosilnico alpina je zadela številka 9.766 iz Kranja in pralni stroj Gorenje številka 12.218 ravno tako iz Kranja.
vig
»Kopanje« se je srečno končalo
Mraz, ki je pritisnil konec prejšnjega tedna, je zaledonil tudi Blejsko jezero. Toda jezero ni povsem zamrznilo. Najprej je zmrznilo pod Kazino, nato se je počasi ledena plošča naredila jše po ostalem dolu jezera. Le od hotela Toplic do Kazine, približno kakšnih 50 do 100 m od obale je ostal 10 do 20 m širok pas nezamnanjenc površine.
Od sobote na nedeljo pa je naposled zamrznil tudi ta pas. Izletniki, ki so v nedeljo prišli na Bled, seveda niso vedeli, da je na tem pasu led debel le en ali dva centimetra. Zato sta najprej padla v vodo dva Jeseničana, vendar sta se hitro ujela in potegnila na led. Kmalu pa se je vdrlo še nekomu Blej-čanu, ki je tudi srečno končal »kopanje«.
obisk predsednika jugoslovanske vlade. Mika špiljak je v začetku pozdravnega govora dejal, da jugoslovanska vlada in jugoslovanski nv.ro-di poznajo in visoko cenijo prizadevanje papeža Pavla VI. za ohranitev miru, ki je danes ogrožen, zlasti ker politika sile neprestano ustvarja nova žarišča vojne. Potem Je izrazil zadovoljstvo zar-.dl vzpostavljenih odnosov med vlado SFRJ in sveto stolnico ln na koncu dejal: »V ten duhu želimo nadaljevati tudi v prihodnje s spoznanjem, da so ljudje lahko istočasno dobri verniki in dobri državljani svoje domovine.« Pap3Ž Pavel VI. je Izjavil, da z žl-vim zanimanjem spremlja pobude Jugoslavije za mir v svetu. »S posebnim zadovoljstvom sem sprejel ha znanje, da je predsednik SFRJ izvolil sprejeti naš poziv v zvezi s pripravo dneva miru, katerega namen je priklicati v spomin pozabijivlh duh v, da je ohranitev miru v dušah, v družinah in med narodi najvišje dobro. ProJmo, da gospodu predsedniku ponovno izrazite našo hvaležnost.«
in dogodki
Podrobnejši izid nagradnega žrebanja bomo objavili v sobotni številki Glasa
Bed 4*iek
• 34 ft
Čast ml Je poznati P.'rs. Irvine, odkar Je odprla tu v Fulhamu ,Bazar parisien'. Tega bo pač že tri leta. Ob tej cesti leži, samo nekoliko višje gor. Tam navadno kupujem vse, kar potrebujem v svoji skromnosti in Mrs. Irvine ni nikoli dovolila, da bi mi postregel kdo drugi kot ona sama. To je čudovita dama in zelo vešča trgovka,« je ugotovil strokovnjaJko.
»Ste poznali tudi njenega moža?«
»Mr. Irvine je le redko pogledal v prodajalno,« se je pravnik izognil neposrednemu odgovoru in izraz na njegovem obrazu je razločno pričal, da ima o moževi osebnosti mnogo manj povedati kot o ženini.
»Tudi jaz sem slišal nekaj takega,« Je pripomnil Hubbard. »Menda je bil precej bolehen.«
»Da, kadar Je bilo treba delati,« je zago-drnjal pravnik. »AH Je v vas kaj poznavalca ljudi? Ali veste kaj o fiziognomijah? To Je znanost moj dragi! Jaz sem se v njej kar precej Izpopolnil. Če si ogledam lobanjo kakega človeka, navadno takoj vem, pri Čem «em.« Nato je segel med akte in z veliko gotovostjo Izvlekel lz njih zaprašeno mapo. Vrgel jo Jc na mizo, da se je z nje takoj dvignil oblak prahu. Nato Je začel naglo listati po papirjih, Izvlekel iz njih fotografijo ln jo pomolil obiskovalcu pod nos. »Mr. Irvine. Oglejte si dobro ta obraz, pa si boste takoj na jasnem, kako ln kaj!«
Hubbard je vzel fotografijo ln si jo ogledoval z velikim zanimanjem. Predstavljala je vitkega, kakih trideset let starega moža, s čednimi pa nekoliko izžitimi in zasanjanimi potezami na obrazu, ki kljub svoji pravilnosti ni bil prikupen. »Ali ste to sliko svojčas objavili v časopisu?«
»Seveda sem jo, razen te»a pa sem poslal eno tudi Scotland Yardu za preiskave.«
»Pa se ne motite in ste popolnoma prepričani o tem?« je živahno vprašal sekretar in presenečeno gledal advokata.
»I, čemu bi se motil, saj sem bil osebno tam in oddal sliko. Soba št. 29, prvo nadstropje desno.«
»Zdaj vas pa res ne smem več nadlegovati in vam kratiti vašega dragocenega časa,« je vljudno dejal Hubbard in mimogrede spustil fotografijo v svoj žep. Mr. Summerfleld pa si ni mogel kaj, da ne bi bil spremil zastopnika tako dragega klienta do vrat.
21.
Tega večera sta bila tako Corner kot tudi Phelips nekam grčave volje in čeprav nista tega omenila, se jima je ie na obrazih poznalo, da razmišljata o zelo rcsn'h stvareh. Sedela sta v mali direktorjevi sobi v igralnici. Svojemu razpoloženju sta dajala duška vsak na svoj način. Corner je nervozno žvečil cigaro, Mr. Phelips pa je vztrajno obdeloval svejo črepinjo, ki se je že Itak svetila, kot bi jo bil prevlekel s svežim lakom. »Pol enajstih,« je nestrpno dejal Phelips. »Še cele pol ure Imava časa.« Zdelo se je, da cnooki te pripombe ni slišal, nenadoma Je zmečkal cigaro v pepelniku in ostro pogledal moža s konjsko glavo. »Ce bi bila pametna, bi te pol ure Izkoristila,« je menil zlobno. »Saj bi bila dva proti enemu. Nesreča je le v tem, da ste ničvreden strahopetec in se
vedno lotite Ie tistega kostanja, ki so ga že drugI pobrali iz žerjavice. Toda tega mora biti enkrat za vselej konec, ljubček moj, kajti jaz se ne naimeravam več dolgo ukvarjati z vsem tem. In če Strongbridge danes pride, mu bom povedal to prav odkritosrčno v brk in ne bom več držal jezika za zobmi. Vse to, kar se dogaja zadnje čase, mi namreč ni nič več všeč ln nič kaj me ne veseli, da bi nekega dne obtičal z glavo v kaki zanki.«
»Le kako si drznete očitati mi strahopet-nost,« je razjarjeno planil pokonci Phelips, »ko sami govorite kot strahopetna stara baba! — Kaj pa se zadnje čase dogaja takega in zakaj vam je srce tako nenadoma zdrknilo v hlače?«
»Predvsem nri ne ugaja to, da nič več ne slišimo o Scotland Yardu. Odkar se je pojavil ta skrivnostni pes vohljač iz Dovra, so odpovedale, kot kaže, vse Strongbridgeove veze. In to prav zdaj, ko bi jih bolj patre-bovali kot kdaj prej, kajti zdi se mi, da se tam nekaj kuha, kar se preklemansko tiče ravno nas. Danes so na primer zasliša'l Mrs. Irvine pa nisem na noben način mogel izvleči iz nje, kaj so pravzaprav hoteli od nje. Vem le to, da se je naenkrat začela upirati in da od nje ne bomo imeli več kaj prida koristi. Danes mi je naravnost pokazala vrata,« je siknil.
Phelips ga je najprej začudeno pogledal, nato pa se mu je obraz razlezel v škodoželjen smeh. »He, he, he! Zdaj pa že razumem, zakaj ste tako slabe volje. Lejte si no!«
»Nikar se tako bedasto ne pačite,« ga je srdito nahrulll enookl. »Vas in Strongbridgea se to tiče prav toliko kot mene. Ce te ženske ne bomo več mogli vleči za nos, smo opravili enkrat za vselej. — In zaradi petindvajset tisoč funtov smo tvegali marsikaj.«
»Pustite Strongbridgea, naj si on beli glavo s tem,« je odvrnil Phelips, »saj je on skuhal to kašo. Kolikor ga poznam, bo že vedel, kaj Je treba storiti.«
»Če le ne precenjujete njegovih sposobnosti! Zadevo z Dawsonom in Lewisom je res speljal dokaj spretno, toda . . . «
»Tistega z Levvlsom mu ne morete dokazati,« ga je bojazljivo prekinil Phelips.
»O ne!« Enookl se je porogljivo »smejal« »Tistega z Davvsonom tudi ne! — Tepec ste, moj dragi, ali pa bi radi igrali komedijo« Le nikar se ne trudite! Strongbridgeova roka je bila, ki je tako lepo obesila Lewisa, za to bi stavil še svoje drugo oko.«
»Pa ml povejte vsaj vzrok! Saj je bil Levvis vendar njegov zaupnik.«
»O, to pa Strongbridgea prav nič ne moti,« je z ledenim smehljajem odvrnil Corner. »Zapomnite si to, Phelips. — Zakaj pa se Je tako zgodilo, tega vam tudi Jaz ne vem P°" vedartl. Vprašajte kar našega dičnega šefa samega!«
»Da, če bi bil prismojen!« Je mrko za-godrnjal Phelips. »Za take reči se JaJ ne menim ln bi tako svetoval tudi vam. čim manj ve človek o takih stvareh, tem bolje tanj.«
Pritajeno brnenje zvonca ga Je nenadoma prekinilo ln presenečen je pogledal na u~0, »1'ravzaprav manjka še deset minut . . . P°J" dite vi naprej . . . !« Corner se je molte dvignil in zapustil sobo, Phelips pa mu je sledil. Zeleni salon je ležal na skrajnem koncu klubskega poslopja in je nosil svoje Ime zaradi zelene usnjene tapete, mogočneS3 zelenega kamina ln res okusne onreme iste barve. V vseh kotih in oglih so stale posode z zelenimi sobnimi rastlinami pa tudi in*"-balkon nasproti vrat je bil ves v zelenju-
(Nadaljevanje)
^njski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje 6 Gorenjski kraji in ljudje 9 Gorenjski kraji in ljudje
Goren
y Kazalo člankov 4
- iuadaljevanje in k°nec) ([uTvrTie pred 1)01 stoletJa
™ki«t' •' 6- 67 s sliko sajenja drei t>?i m fižola< narisal An-£ J Tr,ler, 21. 6. 67, 28. 6. 67)
ZUpa!? 1)6,113 nekoč <13- 9- 6?)
- fin? /AK.OB, Namenj -S5L,\BohlnJa dO- 11-65) »ah (r> ,jska Planina na Gorju-
- No 66)
(18. ^T1 nekdaj in danes
' O DriJ.ELENA- Nomanj 1 hju uTkanju lanu v Bo-w- 12. 65)
Kazalo sestavil Andrej Triler
P Paši v Mostah
0 tem
MostaL ^ko so včasih pasli ^če. mi je pripovedoval
ast- so
»■ogli       .zaceli takoj, ko so
^vifinrv tJ^ava- ce se je zima v zp.čotku -    čala- so začeIi že
polovf •ma'a> vedino pa v dru-e so S ,maja- Vse večje kme-*5e vrtr«1    di°ma okajene sa-tov 'udi     (nekateri od teh vr-
mso bili sadovnjaki) in ,
vanje so spuščali živino. Ograje so bile lesene. Ce je bila kmetija velika in je imela primarno velik vrt, so ga razdelili, na dva dela. Pasli so najprej na spodnjem, na tistem, ki je bil bližji hlevu. Na zgornjem vrtu so ta čas že lahko kosili. Ko so spodaj vse popasli, so živino gomili na zgornji vrt. Takim ograjenim parcelam so rekli pasovnk;. Kmetija je lahko imala več pa-sovniikov. Drugi so ležali dlje stran od doma, vandar so bili prav tako ograjeni, da ni živina uhajala drugam.
Težje je bilo za tiste, ki niso imeli vrta. Ti so pasli po vaških poteh, po grobi jah, ozarah itd. Prav zaradi te paše so kmetje včasih na kcacah njiv posadili bob ali kaj podobnega, da se živina nd pasla po njivah. Domov so živimo gonili navadno tako, da so jo spotoma še napojila v potoku. Pasli so v glavnem govejo živino, nekateri pa tudi ovce in koce.
Na travn'kih izven vasi so pasli po drugi košnji; to je bilo konec avgusta ali v začetku septembra. Na travnikih, kjer je bila trava »kisla«, so kosili samo enkrat in po'em takoj pasli.
Ko so pasli okrog doma, so gonili živino na pašo navadno dvakrat na dan, zjutraj in zvečer,
obakrat  po  približno dve uri. ■ Ko pa so gonili živino na trav-, nike izven vasi, so v začetku — ko je bil dan še dolg — pasli ' diva!:rat na dan, pozneje pa samo popoldne. Pasli so do začetka ' novembra, vse dotlej, ko še ni . bilo preveč mraz. j   Pasli so predvsem otroci in starejši ljudje pa tudii taki, ki j niso bili za drugo delo. če si je kdo kaj naredil ali če ni bil i preveč pameten, so včasih rekli: ! »2a pastirju bo že!« Kmetje, ki niso imeli otrok ali pa so bili j ti že vsi odrasli, so najeli pastir-; j?..  Za pastirje so najemali 7 ' ck> 144etns fantiča. Pastirju so ; da'i zastonj hrano in še malo I obleke je dobil, to pa je bilo tudi vce. Niso mu napratvili kakšne posebne oblake; dejali so, da je za pastirja vsak »cajh« dober. Ko je pastir dorastel, je navado postal hlapec.
Ko so pasli, so se pastirji zbrali in zakurili ogenj. Pelcli so koruzo in krompir, igrali pa so se ■tudi posebno igro, ki so ji rekli kozo pederatid Na tla so postavili rogovlasto palico tako, da je b'la rogovila spodaj in tako je bila palica bolj stabilna. Meter na vsako stran od rogovi laste palice pa do 10 metrov daleč so naoravili nekakšen »špalir« iz palic. Po'em so metali svoje
Tudi v zimskem času dobite mrzla in topla jedila ter vseh vrst pijače v
gostišču DOBRĆA Brezje en kilometer od glavne cest 2 Se priporoča!
ODBOR ZA GLEDALIŠKO DEJAVNOST PRI REPUBLIŠKEM SVETU ZVEZE KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
razpisuje
NATEČAJ
ZA IZVIRNA SLOVENSKA ODRSKA DELA (drame, komedije in mladinske igre)
Avtorjem najboljših del bodo podeljene naslednje nagrade:
Prva nagrada — 8.000 N din (800.000,— S din) Druga nagrada - 5.000 Ndin (500.000,- S din) Tretja nagrada — 3.000 N din (300.000,— S din)
Avtorji, ki se nameravajo natečaja udeležiti, naj pošljejo svoja dela (pretipkana v treh izvodih in označena s šifro) Odboru za gledališko dejavnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, do 31. avgusta 1968. leta. Ker je natečaj anonimen, priložite poslanim besedilom tudi zapečateno kuverto z avtorjevim imenom in naslovom.
Žirijo, ki bo odrska dela ocenjevala, sestavljajo:
Marjan Belina Marjan Brezovar Miloš Mikeln Vasja Predan Dušan Tcmše
Pri razpisu sodelujeta še Mestno gledališče ljubljansko, ki si je s tem pridobilo prvenstveno pravico do uprizoritve najboljših del in Prosvetni servis, ki bo najboljša dela objavil v Dramski knjižnici.
Oh, ti vitaminčki
Pomaranče so najslajše — sladke. Uživaš, ko se ti obraz razpotegne od veselja, ko si nabiraš vitamine. Vsi zdravniki te pomirijo : nič ni z vami, jejte samo sladke pomaranče in slaba volja bo mimo.
Domov sem prišel okoli dveh. Ko sem vstopil, je bilo vse tiho — nobenega živžava. Zaskrbelo me je. Prestrašen sem vstopil v kuhinjo in glej, moj Tinček in žena Lena sta se skremženo gledala. Pred njima sta bili dve bledo rumeni pomaranči. »Kaj pa je, otroka moja?« sem ju sladko nagovoril, »poskusi, pa boš videl!« zatarna ona. Hlastno vzamem bledo rumeno pomarančo in ugriznem, skoraj sem omedlel. Stisnilo me je v grlu, vdihnil sem in pri sebi narahlo zaklel. Kljub vsej rumeno zeleni lepoti pomaranča ni bila užitna. Po kratkem skupnem posvetovanju se nam je utrnila odrešilna misel. Sladkor. Osla-dili smo pomarančo in pojedli vitamine.
Nekje sem bral, da v drugih državah obstajajo celo nekaki zakoni, kakšni naj bodo ti sadeži. Merijo celo količino sladkorja v njih in sočnost, preden jih kupijo. Jojmene, kaj se je neki zgodilo z našimi uvozniki. Najbrž so ubobožali in so morali na licitaciji prodati svo-
je uvozne sposobnosti. Pa še trgovina je »nastradala«. Kupiti mora vse, kar ji ponudijo, drugače bodo ubogi prebivalci postali avitaminozni. Kako se mi smilijo. Njihovo delo je treba podpreti — podprimo jih, da bodo kupovali še bolj kisle pomaranče. Tako se bo povečala potrošnja sladkorja in ljubosumni trgovci z druge strani ceste jih ne bodo gledali tako postrani.
Še nekaj sem ugotovil. Ali kupujete jajca? Seveda jih, saj vem, kajti tudi v njih so vitamini. Ali ste že opazili, da je jajce v beli Ljubljani za tri vitamine ceneje? Transport po ledeni cesti je vsekakor dražji — za eno bledo jajce, kar za tri vitaminčke. To je uspeh. Ploskajte vsi. Trgovci niso od muh. Ne bi rad izgubljal besed o slanini, čeprav v njej ni toliko vitaminov. Za sedemdeset di-narčkov pa bi se vseeno stepel.
Borčl
Rešitev križanke št. 18
1. SEVER, 6. TRAJAN, 12. KRESE, 13. ROLETA, 14. L AL, 15. PRIVESEK, 17. ETON, 19. ŠKARE, 20. POPIS, 22. RONKA, 25. OKROV, 28. DIOR, 29. ODLIČNIK, 32. ŠZS, 33. LAJANA, 34. RAK-LE, 36. TRESAJ, 37. ALAIN
pastirske palice v kozo — rogovi-I lasto palico in uspeh je bil, če je koza padla. Palice pri straneh i so zasadili zato, da so označili, : kje je meja za metanje. I Sedaj pa še nekaj v zvezi s ; pašo; to je očetu povedal oče, j (njemu pa prejšnji rodovi. Od va-| si Moste proti Memgšu se raz-| prostira polje, kjer pravimo, da I je Drnovo. Tam je zdaj dobra j zemlja, včasih pa je raslo samo j grmovje, tam je bilo polno ka-I menja itd. Ljudje so vse to oči-j stiill, naredili groblje, kamor so iznosili kamenje, med grobi jam i I pa je nastala (rodovitna zemlja. Po ustnem izročilu je bilo Drno-j vo pred približno 250 leti še po-I vsem nerodovitno; tam so včasih ■ vaščani skupaj pasli živino.
Nekaj podobnega je bilo v Mo-| stah na Krakaršah. Tu je bila dolgo časa vaška zemlja in na i njej so tudi pasli vsi vaščani, ki so imeli živino. Bilo je to pred sto adi več leti. Pred kakšni! mi 40 loti pa je ta zemlja postala občimska in župan jo je dajal v štant kmetom, da so pasli na njej.
Zanimivo je tudi, da so — po ustnem izročilu — pred 150 loti pasli tudi v gozdu. Živina je po-pasla resje tako, da ljudje še .stelje niso imeli veliko. Živina je uiruičevala tudi grmovje, nizko
drevje itd. in končno so pašo v gozdovih prepovedali.
Danes malo pasejo; v Mostah le pri dveh ali treh hišah, pa še to samo po drugi košnji. Kme-j tje raje dobro pognojijo trav-I nike, da zraste še tretja košnja — otavič; to pokosijo in spravi-I jo, s tem pa je neprimerno manj dela in sitnosti kot včasih z vsakodnevno pašo.
Ivan Sivec
Pogovor z bralci
J   V mapi urednika rubrike Go-j renjski kraji in ljudje se pozna, j da je zima; pozna se, da dolga I večere marsikdo preživi s spo-i mini   na   preteklost,   ki jih I zapiše tudi za druge bralce, po-: sebno mlajše ljudi. In da marsikdo od mlajših takrat siopi k sosedovemu očetu ali kakšnemu drugemu starejšemu človeku v , vasi, se pogovori z njim, potem pa doma to zapiše in nam pošlje.
i Tako je prav. Pohitite, zdaj je čas, spomladi bo čas zar:el spst priganjati in bo manj priložnosti za pisanje.
Miha Klinar: Mesta, cestf^stja $ \^jjia Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klinar: Mesta,
Domena
III. DEL
93
ki Je bil povrhu
o Sivemin in žalostnem nove"1 ^ vsega še njegov predlanski rojstr11 j a _
mina .nista smeli
o dnevu, ko so pokopali sta udeležiti pogreba, ker ju je noka opozorit, da se penzberške tretji pogrebu mamo kamenjale
~ „A
»Kamenjale, za božjo voljo
P^lSf^a, prišla IjaJo. da bodo po
egov0;
radi Slavkovih odkritij že vos Čas fe^
ri nona, ki za-
nek za b
aiavKovin ooicruij ze vtis ~-        s ka
»Da, kamenjale in pobile, kf^3S* ^rSrll ^obiti *«"« ega italijanskega rudarja, ki 6 . jrj ki ^^^žanl pobili a binkošti pred tremi leti,« PraVJ       D    da mu nona ne verjame in nadaljuje s priP^Vi J?« grob*?"
o meglenem večeru, ko sta      f     v ™ jaroga očeta
in prižgala tri sveče: eno v očko v njegovem
vcH1
*rni
•nam
Šote
inem in eno
o mami, ki se je morala zav ^*a, *di dr    na obrobJu Penzberga, da sta lahko živela &  h .'a pre^ a|lh Pisem in znamk, pisem, s katerimi je ma^agJ; 2 n«u.bvil°e vse, so se obrnili nanjo, da bi P0^zV_gkWiy
ii je ""^lel^V njih ~VIi;e vse> ki
i, vse, med njimi tudi ju-de&   J Pribo-teli * >o
o mami in drugih, ki so ho* nikom po mednarodnih zakonih njihovo delo
praviri r-J-skim ujet-t0 do plačila za
»ili
o mami in drugih, ki so p^1^ o novi taSčini zlobi, o kateri ]^ ^oro^^cdoval in ki je mamo spravila vse do božiča '^j, vojih    »lahkega sodi-« n, w» tačas v a Ja *a ei^rotnikih, pri
šea v Miinehnu, on pa je ta' hišnem gospodarju, ki ga je voj ženi
o mami, ki je morala Starnbcrgu
o svoji samoti in hrepenenj > nonu in noni
na
Nie
in njegovi
daleč
■i -fi?0 S
o svojem sklepu, da bo Vou~~^ \v " da bo lahko nona in nono in te U,
Cc v nekem
m°gla vrniti k
VlCl^ je mislil, *° Zc na vlaku
prijel
o skrbi, ki jo je s tem V°v
o mamini strogosti, ki jo je zaslužil, čeprav je takrat ni mogel razumeti in je zato zač3l verjeti stari rm.mi, da ga mama hoie spraviti v pciboljševa'nico, v resnici pa ga je hotela zlobna penz-berška stara mati iztrgati mami in ga spraviti v neki klošter s pomočjo penzboršikih mogečnikov in penzberšikega župni,ka, vseh, ki so mamo sovražili ne samo zato, ker je bila mama secialistka, marveč še bolj, ker je bila mama Slovenka in ker je njega vzgojila v Slovenca, kar je bil, je in vselej bo
o sebi, ki je zlobni penzberški stari materi verjel
in o mami, ki ga je dolgo zaman isikala, ker ni vedela, da bo ga najprej skridi k nunam v tutzinški klošter, in ko je zvedela, da je v Tutzingu, so ga odpeljali v freisinški klošter, iz katerega je dvakrat siicušal pobegniti, a &e mu je posrečilo šele tretjič
o nekom nemškem časnikarju Heymu, ki je pisal o vsem tem v nemžikih časnikih (troje takih časnikov mama še hrani, da jih bo pokaza al cčku, ko se bo vrnil) in na katerega je popolnoma po naključju naletel na železniški postaji v Froisingu
o časnikarju Heymu, ki ga je potem odpeljal k mami v Slarn-berg
o mamini sreči, ki je bila tako velika, da mu je vse, kar ji je storil hudega, odpustiti a
o mamini plemenitosti, ki kljub nagovarjanju drugih, naj toži penzberštko gospodo, župnika in zlobno staro mater, tega ni storila, čeprav bi on na njenem mestu to storil
»To je vse,« pravi Slavko in šele sedaj vidi, da so nona, prababica in teti Rozlka in Marija v solzah.
»Nesrcčnica moja! Celo kamenjati so te hoteli! Sedaj te razumem in ti cdpuičam, ker si zadnjič rekla, da so danes na svetu mnogi duhovniki, ki bi križali samega Kristusa, ko bi prišel danes na svet in zahteval pravico za uboge in trpeče,« ihti tiho Stefan-kina mati.
Tudi otroci so nemi cd te pripovedi, čeprav so v minulih letih tudi sami skusili mnogo hudega in so zalo tudi oni mnogo bolj zreli, kakor bi bili, ko bi rasli in se razvijali v mirnih časih.
»Moja mama se bo vrnila! In nono se bo vrnil! In vrnili se bodo vsi, ki so jih odpeljali,« pravi Slavko, obrnjen proti vrstnikom.
»Bodo se!« verujejo tudi otroci.
»A zdaj vam bom prebral, kar sem vam obljubil,« pravi Slavko in stopi v hišo.
Vrne se z dvema števir.ama »Napreja«.
»To je dolg članek. Napisal ga je Ivan Cankar, a prebral bom samo, kar je podčrtala moja mama.« In Slavko bero podčrtan« stavke:
— Naš slovenski nared je gospodarsko silab, od tujega kapitala brezobzirno izkoriščan . ..
»Kaj je to kapital?« ga njegovi vrstniki ne razumejo.
»To je denar, ki so si pa tujci pri nas nagrabili,« pojasnjuje Slavko, potem pa pogleda zopet v časopis in bere:
— Njegovi gospodarji so vedeli, da je izvrsten delavec, da je dragocen suženj, zato so ga na vsak način, zdaj z berasko miloščino, zdaj z grobim nasiljem, hoteli ohraniti v suženjstvu. In suženj ne sme imeti kulture! Kajti ob tisti uri, ko se bo ozrl okrog sebe, ko se bo zavedel sramote hlapčevstva, se bo z vso silo skušal otresti te sramote. Kadar bi si osvobodil dušo, bi napel vse meči, da se odreši tudi telesnih okov. In gospodar tega ni dovolil, ne' dovoli tega tudi ne dandanašnji, ko je duša naroda-sužnja že osvobojena . ..
— Najlepša, najboljši sinovi naroda so šli v smrt in jotništvo, njih matere, njih očete in brate so metali v ječe, zato ker so jokali za temi sinovi, zato, ker so se upirali suženjstvu in krivici, zato, ker so umirali od vsega hudega ...
Tu Slavku zmanjka moči, da bi bral nsprej. 2e pri besedah »njih matere, njih očete in brate so metali v ječe« mu je bolečina, da je med temi materami tudi njegova mama, že stisnila grlo. da lahko samo še izdavi iz grla.
»Jutri.. . jutri vam preberem ...
»Jutri... da, jutri,« se nekaj podobnega dogaja tudi z drugimi otroki, Slavkovimi vrstniki.
»To sonce je presvetlo. Slepi me,« pokaže na junijsko nebo...
Dan je dolg. Mnogo predolg. Nebo je prejasno za žalost, ki je v njih. Celo Slavkova babica ne more strpeti na svojem stalnem mestu pred hišo.
»To je hudo, prehudo,« nemo premika brezzobe ustnice. Celo takrat, ko jo je zapustil mož in pobegnil za drugo, ji ni bilo tako hudo, kakor ji je sedaj.
Vsaj tako misli ali pa se je privadila bolečine v dolgoletnem, počasi usihajočem upanju, da se bo naposled spomni! sina in nje ni se vrnil k njima. Tudi zadnjič, ko so žandarji odpeljali sina, Stefankinega očeta, ni občutila take bolečino, kakor jo občuti zaradi StefanJce in njenega otroka.
»Nesrcčnica je, mnogo večja nesrečnica, kakor sem bila jaz,« si govori. Nje si ni nihče drznil zasmehovati in je poniževati. Njej nihče ni skušal nikoli iztrgati otroka.
»In tista njena tašča je lazila po cerkvah in župniščih. O bog nebeški, in ti si vse to dopustil! Slab oče si, če si tak, da to dopuščaš in da ne stopiš s svojega nebeškega prestola in ne razženeš z biči vse nečloveške drhali, ki te ima ob vsaki priložnosti na ustih in te z usti časti, a v dušah drhali je satan. V cerkve te zapirajo, da bi te lahko zasužnjili in izrabljali. Ali SO kaj drugačni kakor Judje, ki so te hoteli zasužnjiti zase v jeruzalemskem templju, kakor da zanje ne veljajo besede, ki jih je judovskim duhovnom povedal sveti Štefan: Šotor pričevanja in ne Molohov šotor... Salamon pa mu je sezidal tempelj. Toda Najvišji ne prebiva v svetiščih, z rokami narejenih.
GLAS * 8. STRAN
GLAS * 0 STftAN
Matija Valjavec
pesnik deželice pod Storžičem
Danes začenjamo plesti nov venec zapisov, podoben dosedanjemu Po Prešernovih stopinjah. Skušali bomo pisati tako kot doslej: ognili se bomo suhoparnim pretehto-vanjem in naštevanjem že splošno znanih podatkov — pač pa bomo spet uvrščali v naša pisanja zanimiva nova dognanja, nove podatke, morda tudi manj znana sporočila sodobnikov. Skratka, skušali bomo naše zapise napraviti mikavne s tem, da bomo tega ali onega od starejših gorenjskih pesnikov ali pisateljev, o katerih bomo kramljali, človeško približali zvestim bralcem te naše strani, če pa nekoga spoznaš ne le po delu, pač pa tudi po življenski plati — ti iznenada postane skoro intimen prijatelj in rad ga boš imel vse žive dni. Kot imamo vsi radi tudi Prešerna — človeka, ki nam je postal tako blizu — saj smo kar štiri leta bajali o njem in z njim ...
KRAČMANOV Z BELE
Niti za hip pa nismo pomislili, da bi ta naš novi venec zapisov mogli začeti s kom drugim kot z bližnjim našim roj alkom izpod Storži-ča, s pesnikom in jezikoslovcem Matijo Valjavcem-Krač-manom, domačinom s Srednje Bele.
Prijetno pa nam je začeti nove zapise prav z Valjav-cem tudi zato, ker smemo trditi, da je bil ta pesnik Storžičeve deželice, izmed vseh, ki jih misli letošnji venec zapisov zajeti, kot človek najljubeznlvejši in najbolj šega v.
A ozrimo se sedaj na pota in postaje Valjavčevega rodu, ki še krepko živi, čeprav ne več ob domači Belici, pač pa drugje na Slovenskem in celo v daljni Ameriki.
Pesnikovemu očetu je bilo ime Anton. Ni bil Kraoma-nov. K hiši na Srednji Beli se je I. 1830 le priženil z druge domačije, s »Francije«. Tako so imenovali takrat kmetijo ma št. 15 pri Francetu v isti vasi. Seveda pa je dobil vzdevek »Kračmanov» takoj, ko je prestopil prag svojega Covega doma.
Ta hiša, novi dom Matije-vega očeta, je bila nekaj izjemnega: svobodnjaki so bili, m jim bilo treba opravljati ilake brdski graščini, le to dolžnost so imeli gospodarji, da so morali sleherno nedeljo odpirati jez in spuščati Belico v posebno pretoko, po kateri je voda tekla skozi bližnji gozd v graščinske ribnike, da bi jiin tsvežila.
Vendar pa davni predniki Valjavčevega rodu pravzaprav niso bili niti z Bele, pač pa so bili v prejšnjih stoletjih preddvorski domačini. Njihovi hiši se je reklo »pri Zamudi«. Kaže, da so se Va-Ijavčevi može.kar j i potem pri-
ženili, ta v to vas, oni v drugo.
Tudi pri Kračmanu, pisali so se za Bizjake, v Srednji Beli je bilo tako: imeli so doma kar štiri hčere, fanta pa nobenega. In tako je najstarejšo Mico, zasnubil pesnikov oče Anton s Froncije.
In kot je bila že navada v Valjavčevih rodovih, da so se jim rodili zvečine le sinovi, tako je bilo zdaj tudi tu: novemu gospodarju Krač-manovine je Mica rodila kar deset otrok, fantov med njimi je bilo osem! (Da ne pozabimo pozneje omeniti: tudi našemu pesniku Matiji Valj avcu se je v zakonu rodilo poleg ene hčere osem sinov! Gotovo je to prav posebno zanimiv pojav moškega rodu!)
ZUPAN VALJAVEC
Pesnikov oče, Anton Valjavec, je veljal v vasi za nekaj posebnega. Izmed vseh vaščanov je bil razmeroma najbolj izobražen, saj je obiskoval celo nekaj razredov celjske gimnazije. Zato ga je baron Anton Zois, graščak na bližnjem Brdu, ki so mu do 1. 1848 bile podložne vse okoliške vasi, imenoval za »oborrihtarja« vseh treh Bel — torej je bil stari Anton Valjavec, pesnikov oče, veljaven župan — to pa je bila kaj imenitna čast za hišo. Saj je caio plačo dobival: letnih 50 goldinarjev!
Sicer pa Kračmanov dom ni bil kar tako: k hiši je spadal cel grunt, zraven pa še mlin, stope in žaga. Torej kaka revščina ni botrovala Va-ljavčevim otrokom.
Smelo smemo celo trdi/ti, da je prav to domače blagostanje pozneje tako vplivalo na mladega Matijo, da ni bil nikoli v življenju pesimist. V svojih pesnitvah je bil veder, šegav in prešeren — vzdihoval ni nikoli!
Stari Valjavec pa je spričo številne družine kmalu spoznal, da bo treba kakega od sinov dati v šole, vseh vendar ne bi mogel obdržati doma. Odločil se je, da bo dal Matijo, najstarejšega v kranjsko normalko (današnjo osnovno šolo). Kako se je to šolanje začelo in potekalo, je popisal pesnik sam. Ne le zanimivo, pač pa tudi šaljivo, kot je le on sam znal. Približno takole pripoveduje.
ŠOLANJE V KRANJU
Blizu do sedmega leta sem bil doma, potem me odloči oča v šolo dati. Neki ponedeljek zjutraj, ko se je odpravljal v Kranj, olje im preše naprodaj peljati, reče da pojdem v šolo in da mi gre danes kvartirja iskat. Ko se je vrnil na večer domov, pra-šalsem ga: »No, oča, a ste mi prinesli kvartir?« Kaj sem si mislil, kaj in kakšen kvartir, toga več ne vem. Ali kma-
lu potem so me gnali v Kranj ter me namestili k ne-kemi*' krojaču v hišo, ki so ji rekli pri Marnu in katere vrtič se je držal farovškega vrta, od koder sem kdajpa-kdaj kak sad pouzmal. V prvem klasu sem imel za učitelja Antona Petelina. Ta je rad tepel in meni je takoj prvi teden šest mastnih po hlačah pomeril, zato ker poklicavšemu me po imenu iz kataloga, nisem odgovoril le »hier« kakor vsi drugi, ampak »hir-krompir«! In to je tudi moja prva rima, katere se spominjam! Dobil sem zanjo tudi prvi honorar, saj je bila precej obilno poplačana s Petelinovo palico.
V drugi klas sem prišel pod Matijo Potočnika. Ta je imel v Kranju svojo hišo in študentje smo od njega tinto kupovali. Oča, mislim, da mu je kdajpakdaj zame kaj prinesel. Da bi to prinašanje podaljšal, nagovoril je mojega očeta, da sem drugi klas ponavljal. Tako sem hodil dve leti v drugi klas normal-ke; zato pa sem tudi bil na koncu leta »premohar« (prvi odličnjak).
V tretji klas sem prišel pod Ludvika Naglica. Kranj se mi je sedaj močno prikupil. Vse kote sem oblazll, največ pa me je bilo poloti doli v Kokri in onstran Save. Večkrat smo z lučjo lezli v ono poiklino pod Gaštejem, ki smo jo »dular« živali. Pravilo se je, da drži v neko klet tam v šmartnem. Tudi sem rad hodil zvonit v turen velike cerkve, ki so mu zavoljo črnine dejali »dimee«. Seznanil sem se z mornarjevimi, ki so stanovali v šoli. Tukaj so se večkrat štorije pripovedovale. Neka babura je imela pisane bukve od antikrista in v njih namalano, kako grozno pregrozni kristjane martra in iz njih nam je kar pred hišo, na kamniti klopici sedeč, brala take stvari, da so nam lasje pokonci stali.
SVET PRAVLJIC
Valjavčevo fantazijo pa so burile že prej mnogošteviilne zgodbe, ki jih je slišal na Beli od deda in babice. Posebno ded po materini strani, je imel Matijo prav posebno rad: zato iker je bil fant » sam je imel le hčere — in zato ker mu je bilo ime Matija kot njemu samemu.
Tu pri dedu in babici je bil oni neizčrpni vir pravljic, povesti in pesmi, ki jih je Valjavec pozneje umetniško nekoliko predelane, zlil v svoje pripovedne pesmi. Saj Valjavčeva veljava ko't prve- . ga našega epika še vodno drži.
Kako močno epične so bile Valjavčerve pesnitve, lahko presodimo že po dejstvu, da je z njimi oplajal številne poznejše slovenske pripovedke. Le kdo ne poana, na primer, Milčinskega Pravljice, prirejene prav po Valjavčevih epskih pesniitvah in njegovih zapiskih ljudskih pesmi?
Vsekakor pa je bilo Valjav-
čevo pisateljsko delo gotovo pogojeno že s pokrajino in z ljudmi, na katere je bil vse življenje tako navezan.
»Pesnikova duša je bila s tisočerimi vezmi priklenjena na Storžičevo deželico, eno najlepših pokrajin naše ljube domovine. Na zahodu obdana od sinje Save in zelene Bistrice, na vzhodu od globoke tekoče Kokre, se razprostira nad starodavnim Kranjem do sivih Karavank ravna zemlja, polna šumečih potokov, zelenih lok, bogatega pel j a in temnečih gozdov; polna prijaznih vasi, belih cerkva in starih gradov.«
»In na ta prekrasni svet gleda od severa dol gozda polni, proti vrhu skalnati, s snegom pokriti Storžič s svojo sosedo, zelleno Zaplato na desni in po'ožno Kriško goro na levi. Dalje proti zahodu se vzdigujejo sinje triglavske planine, na vzhodu pa kipi v nebo skalnati Grintovc«
Rozmanovo ime je ostalo pri hiši do 1. 1942, ko se je priženil nov gospodar, Bre-šar. Ko sem ondan obiskal Valjavčev rojstni dom, so me prijazno sprejele tri prikupne Brešarjeve hčere. Glej, spet so le dekleta pri hiši, fanta nobenega.
In da bo nomen res omen še to naključje: Milica, ena od teh deklet, je tajnica osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru! Je pa hiša vsaj na ta način še enkrat povezana s pesnikovim imenom.
Tudi še to moramo povedati v današnjem zapisu: da so domačini 1. 1957 vzidali v zunanjo steno vzhodnega hišnega pročelja lepo spominsko ploščo. Napis na njej je pa tale:
V tej hiši se je rodil Matija Valjavec-Kračman pesnik in jezikoslovec roj. 17. 2. 1831, umrl 15. 3.1897 Postavili vaščani ob 60-letnici smrti.
Valjavčeva rojstna hiša na Srednji Beli
Tako navdušeno je opisal Fran Leveč pokrajino, ki je dala Valj avcu največ snovi, sprva za njegove lirične, pozneje pa tudi za skoiro vse njegove pripovedne pesmi. To je Storžičeva deželica, ki jo slavi v tolikerih svojih delih Kračmanov Matija!
Preden pa pospremimo Matijo v ljubljanske in dunajske šole pa v Varaždin in Zagreb, kjer je učil na gimnazijah — bo gotovo prav, če pogledamo v Srednjo Belo, kako je kaj danes s pesnikovim rojstnim domom.
NEDELJSKI OBISK
Domačiji se še večino pravi »pri Kračmanu«. Valjavčevega imena pa ni več pri hiši, ki nosi tablico Srednja Bela št. 16. — Po Matijevem očetu je grunt prevzel pesnikov brat Miha. Imel jc- karesme-rootrok, in slabotno žene. Zato je začelo posestvo propadati in lezti v dolgove. Ni bilo drugega izhoda feot prodaja .. . Hišo z zemljo in viseim, kar je še spadalo h gruntu, je 1. 1870 kupila Marija Rozman. Ta je dala hišo precej prenovitri, to pričata nad vhojdnirnii tvrail v kamenk okjvir vklesani črki MR in letnica 1873.
Povedati je tudi treba ob tej priložnosti, da se tako domačini kot sedanji lastniki Valjavčevega rojstnega doma, zavedajo kulturno-zgodovin-skega pomena te častitljive stare hiše. To spoznati, pri' jetno de, spričo povsem drugačnih razmer drugje, kjer ljudje ne znajo biti več ponosni na svoje davne in slavne prodnike. »Narod, ki svojih umrlih velmož ne časti, ni vreden, da jih je imel,« je rekel hrvaški pesnik Ma-žurartič.
V Kračmanovi hiši pa je danes lepo tudi zato, ker je tu še vedno pesem doma. Brešarjeve hčere Milica, Anica in Francka čez vse rade prepevajo. Ko so mi pred dnev-i, ko sem se mudil v njihovi hiši, z milimi glasovi ubrano zapele pesem o rožmarinu, o hišici očetovi in še eno — mi je v hipu prišla misel: kako čudovito jc, da prav v nekdanjem pesnikovem domu živi taka ljubezen do pesnili in petja!
(Nadal j ©vanj e prihodnjič) ČRTOMIR ZOREČ
ME POZABITE!
OBIŠČITE 9. GOSTOVANJE DUNAJSKE REVIJE } NA LEDU
Z NOVIM PROGRAMOM »EPISODEN«
REViJA BO OD 8. DO 18. FEBRUARJA 1968 V SEJEMSKI DVORANI V CELOVCU. ZAČETEK REVIJE VSAK DAN OB 14.30 IN 19.30
Kaj moramo vedeti in upoštevati
Pri zidavi hišic ali drugih objektov
Občinske skupščine so te dni sprejele odloke o urbanističnem redu za svoja območja. V teh naseljih ne bo potrebno ee lokacijsko, temveč samo gradbeno dovoljenje. Gre za pP^en Postopek pr; izdajanju gradbenih dovoljenj v na-ščina  k' ^ z urDanističnim redom določi občinska skupna     'zdaji dovoljenj pa se morajo upoštevati nekatera sploš-načela, ki jih pri zidavi moramo vedeti in se po njih Vr»ati. Zato jih navajamo:
do\-n.ase'i'h' ^i se urejajo z urbanističnim redom, se sme k_voiItj gra(jnja jn a(japtacija objektov le za tako dejavnost, se Je v skladu z elementi urbanističnega programa (ne sme je' na p.r'mer' izdati gradbeno dovoljenje na zemljišču, ki ArlvIe^V'^eno za ^ru8e namene: cesto, tovarno, hotel ipd.). arh'tC'ttUra novih objektov mora biti skladna z obstoječo sn ltek,Uro naselja. Funkcija obstoječih objektov se lahko
erneni le, če je v skladu z urbanističnim programom. Pre-no.!?ev. °bJektov, ki nimajo spomeniške ali urbanistične vred-pr • je pod enakimi pogoji, ki veljajo za novo gradnjo, v   ?°V'tVe objektov, ki so spomeniki ali imajo urbanistično
unost, so dopustne v notranjosti objekta, medtem ko to [a zunanji del objekta ohranjen, ta spomenike velja nj.,e v Primeru, če izda soglasje pristojni organ za spome-rilo.? Varstvo. V namensko določenih območjih in tistih ob-j. .c"n naselij, ki so določena za urejanje z urbanističnim je*01?1' ie.^ov°lJeno graditi nove objekte ali prenoviti obsto-v d i - .l'st' namen, ki je določen in dovoljen za ta območja
oločilih o namembnosti in v skladu z elementi urbanistična Programa.
1 v3 .z'c*avo novih objektov sme biti izbrana samo taka tak    '^a' na kateri se objekt dobro vključi v okolje; prav
0 mora biti arhitektura teh objektov skladna z okoljem, ben^''^V °k°''ce pa mora biti obvezno končana hkrati z grad-in 1011 ^C''* slednjo zahtevo so posebno gradbena podjetja
'nvestitorji v preteklosti slabo spoštovali. Zato ni čudno, v i^11131110 v mestih stanovanjske bloke, ki so bili zidani in lic -M6 S° se stanovalci naselili že pred več leti, toda oko-na   "ck°v ie šc vedno neurejena in skrb za ureditev kasneje
adno bremeni občinsko skupščino.
J. Vidic
Vstopnice pri potovalnih uradih ■
Atlas - Zagreb, Kompas - Ljubljana, Ljubljana-Transport, Putnik, SAP Ljubljana, Transturist, TT Ljubljana
Neoboroženi britanski bobbyji
V Veliki Britaniji je nenavadno, če nosi orožje kriminalec. Prav tako je znano, da niso oboroženi niti policaji. Ti uporabljajo orožje zelo redko. Britanski policisti pravijo, da jim zadostuje njihovo poznavanje ne-oborožene borbe s piščalkami in gumijevkami.
Vsaka policijska postaja sicer ima svojo orožarno, vendar imajo le malo revolverjev. Upora'bijajo jih samo takrat, kadar imajo opravka z zelo nevarnimi zločinci. Celo v normalnih okoliščinah je treba dobiti predstojnikovo dovoljenje za izdajo orožja. Pred več leti je bilo zelo težko oditi oboroženemu policaju s policijske postaje, ampak danes pri tem ni več toliko težav.
Kako zamotana je vsa ta reč, nam postane jasno ob pripovedi nekega policista iz
manjšega angleškega mesta na severu. Kadar policija obkoli oboroženega kriminalca, tedaj vodja patrulje pokliče prek radijske zveze ali prek telefona policijsko postajo in pove šifro. Na postaji odpro posebno kuverto, kjer je šifra za odpiranje orožarne in pa natančna navodila za izdajo orožja.
Do nedavnega so se britanski policisti vadili v streljanju na streliščih na devet metrov oddaljen cilj. Zadnji čas se v streljanju vadi vse več policajev, tako da se ne bi moglo reči, da bi bili britanski policisti nespretni v streljanju. Večina policijskih postaj ima nekaj policistov posebno veščih v streljanju. Te ljudi izbero, kadar love kakega posebno nevarnega kriminalca, ki ga je treba v skrajnem primeru tudi ustreliti. Vendar imajo vsi poli-
Potres na Siciliji
Katastrofalen potres, ki je zajel zahodno Sicilijo, je po dosedanjih ugotovitvah terjal več kot 600 mrtvih in mnogo ranjenih. Potresni sunki, ki so se začeli že v nedeljo, so ponoči dosegli rušilno moč, nadaljevali pa so se tudi v ponedeljek dopoldne. Podrti mostovi, razrušene ceste, zemeljski in snežni plazovi otežujejo ali onemogočajo dostop do prizadetih predelov.
Najhujšo tragedijo je doživelo mestece Montevago, kjer je pod ruševinami ostalo dvesto ljudi, a tudi v številnih drugih krajih se je podrlo 50 do 80 odstotkov hiš. Porušenih je na stotine raztresenih kmetij Položaj prizadetega prebivalstva otežuje ledeno vreme, ki že nekaj dni zajema južno Italijo. Zadnji večji potres na tem območju je bil pred 28 leti.
snega"'* *Bld* 7lma Je razveselila predvsem smučarje. Končno je tudi na smučarskih lerenih na Gorenjskem dovolj • »e posebej pa so z letošnjo zimo zadovoljni v Kranjski gori. — Foto: Franc Perdan
cisti navodila, da streljajo samo v noge. Prav tako je naročeno, da se morajo, če je le mogoče izogniti ubijanju, tudi za ceno lastnega življenja.
Bob Fabian, eden največjih detektivov pri Scotland Yardu, pravi: »Britanska policija je ponosna na svojo tradicijo. Nošenje orožja pač ne bo preprečilo ubijanje policistov, ampak ga bo še povečalo. Mogoče je malo smešno, toda v Britaniji obstoji gentlemenski sporazum med policijo in podzemljem. Sam sem aretiral že oborožene ljudi, toda nikoli ne nosim revolverja. Niti mi ne bi v takih primerih pomagal.
Nekoč so nekega človeka, ki se je mudil v hotelu, osumili, da je ukradel nakit. Moral sem ga aretirati. Ko smo odhajali iz sobe, se je ta mož nagnil čez posteljo in cegeđ pod blazino. Moral sem tvegati, zato sem se pognal nanj. Pod blazino je bil napolnjen avtomatski revolver. Prav lahko bi sicer bila tam denarnica ...«
Nedavno je bilo v Veliki Britaniji več policistov ut tih. Avgusta leta 1968 so li trije policisti ustreljeni, ko so ustavili neki avtomobiL Ubijalca so ujeli. Po teh ubojih kaže, da je policijska federacija malo spremenila mišljenje glede nošenja orožja,
Redka lovska trofeja
Planinskih orlov pri nas ni veliko, zato je bila ta pt\ roparica z lovskim zakc dolgo zaščitena. Zadnji pa se spet lahko strelja. Le redki lovci se lahko ponašajo z orlovo trofejo. Pred ča« som pa je Slavko Zima, sicer prometnik na železniški postaji v Bohinjska Bistrici, ustrelil planinskega orla ▼ Soteski, to je blizu cestnega mostu čez železniško Orla je dal nagačiti. Cez ruta je ustreljen moril metra in dvajset centimett nagačen pa ima vsega skj. 195 centimetrov. Avgust pravi, da je v navpičnih nah Soteske opazili ortj zadnja leta. Pozimi ji« ker se preselijo na primorsko stran.
Na zamedenl cesti so gasilcem priskočili na pomoč tudi delavci iz Puškarne
Požar v kranjski Puškami
Škodabi bila lai
i %f
manjša
Delavci Puškarne »reševali« gasilce — Če bi bila cesta splužena takrat, kot so obljubili ... — Samo, da so rešili deklici
Kranj,   13.   januarja. —
Bilo je jasno in mrzlo zim-rfco jutro. Severni veter je ir sunkih nosil sneg in rezal ▼ kosti. Kazalo je, da bo aicer sončen vendar neprijeten, mrzel dan.
Delavci kranjske Puškarne niso imeli proste sobote. Nekaj prod šesto so se iz Btražišča prebijali proti podjetju. »Zapet je veter zame-det cesto. Če ne bo kmalu očiščena,   danes avtomobili
I
ne bodo mogli v podjetje,«
so modrovali spotoma.
SIRENE OB 8.47
Sedel sem v uredništvu in razmišljal, kam naj se podam v tem, sicer sončnem, vendar neprijetnem vremenu. 2e sem hotel odditi »na teren«, kot temu pravimo časnikarji, ko nenadoma za-slišim avtomobilske sirene. Pomislim, kdo je danes na obisku v Kranju ali na Gorenjskem, ko zagledam ga-
I i
silski avtomobil in potem še enega in še enega. V hipu sežem po telefonu in 'pokličem gasilce. Dežurni gasilec mi pove, da so jih poklicali iz kranjske Puškarne. Nekaj trenutkov, nekaj besed in že smo bili v avtomobilu.
DELAVCI REŠEVALI GASILCE
Odpeljemo se proti Stra-žišču in zavijemo na cesto proti Puškami. Na križišču zagledamo dokaj nenavaden prizor. Gasilski avto je bil močno nagnjen na levo stran. Obtičal je v snegu in ise skoraj prevrnil. Sredi polja pa vidimo, kako delavci z lopatami čistijo cesto in tako utirajo pot prvemu gasilskemu avomobilu. Naprej ne gre več z avtomobilom. Zato se peš odpravimo proti Puškami. Veter neusmiljeno brije in nosi sneg, iz gozda pa se je pravkar začelo močno kaditi. Obidemo napol prevrnjen gasilski avto in se prepričamo, da so tokrat v težavah tudi kranjski poklicni gasilci. Mimogrede prehitirno tovorni avtomobil ts plugom, ki je prav tako obtičal v snegu. Nazadnje pa prehitimo še gasilski avto, ki ni mogel ne naprej ne nazaj in že smo v gozdu. Medtem so prvi gasilski avto le »rešili« iz snežnih žametov. Pogledam na uro in ugotovim, da je reševanje avtomobila trajalo skoraj 15 minut. i
15  USODNIH MINUT
Ko smo prihiteli na dvorišče, je bil prizor res žalosten. Stavba — za katero sem zvedel, da je bilo v I. nadstropju računovodstvo in stanovanje, v pritličju pa oddelek za pripravo dela — je bila vsa v dimu, del strehe pa je že zgorel. Delavci so reševali pohištvo, arhiv, obleke, posteljnino itd., na lestvi in strehi pa so že bili gasilci.
Prvemu, ki ga srečam se predstavim in poprašam, če ve, kaj je povzročilo požar. Slučajno je bil to tehnični direktor Viktor Fiat.
»Kaže, da je začelo goreti na podstrešju. Najbrž je kriv dimnik.«
Kdaj pa ste opazili požar?
»Nekaj pred osmo sem zvedel zanj. Takrat smo opazili dim. Takoj smo poklicali gasilce, vendar niso prišli takoj. Naši delavci so morali namreč z lopatami očistiti del poti, da je avto lahko prišel sem. Prepričan sem, 6e bi bila cesa splužena, da ogenj ne bi prebil strehe. Tako pa ne vem, kako bo.«
Stanko štemberger
Kdo pa ' mora piužiti to cesto?
»Komunalni servis. Že ob ti-ičetrt na sedem sem jim sporočil, naj očistijo cesio in obljubili so mi, da jo bodo čez pol ure.«
Ura j a bila že skoraj tri-četrt na deset, vendar ces'a še vedno ni bila splužena in druga dva gasilska avtomobila sta bila na'j'brž še vedno na pol poti.
Vajenec Stanko Štemberger iz Ilirsko Bistrice je zaposlen v podjetju, štiri mesece in je prvi opazil požar.
r »Videl sem, da se iz strehe kadi. Povedal sem sodelavcu in hitro sva obvestila druge.«
Zdenka Lilkozar je doma iz Stražišča in je v podjetju od 1S51. leta, dela pa v računovodstvu.
»Pravkar sem postavila na peč mleko za malico, ko je v dimniku nekaj zašumelo. Najprej sem mislila, da je na podstrešju dimnikar. Tedaj pa so mi sodelavke povedale, da nad nami gori.*
Delavec Lipanovič: V trenutku, ko sem videl, kaj se dogaja, sem se spomnil na otroke. Stekel sem do stanovanja, odrinil vrata, zgrabil še speči napol goli punekii in ju odnesel ven. 2e takrat se je v stanovanju kadilo. Ce bi hoteli reševati nekaj trenutkov kasneje, ne vem, kako bi bilo.
Franc Zoro, ki je zaposlen v podjetju, zraven računovodstva pa imata z ženo stanovanje, je bil to jutro prost.
»Sel sem nakupovat, ker žena dela. Ko sem se vračal in videl, kaj se je zgodilo, sem mislil samo na Marto in Magdo. K sreči so ju že rešili.
Kaj pa pohištvo in drugo?
»Kar je bilo na podstrešju, jc prav gotovo zgorelo; za drugo pa še ne vem.«
Mama triletne Marte m štki mesece stare Magde Pa je delala v tovarni Sava.
»Bila sem ravno na malici* ko so mc poklicali na telefon. Sprva nisem verjela, da mc kdo kliče. Ko pa sem zvedela, kaj se je zsrodiio, sem vso pot tekla in mislila samo na hčerkici.«
ŠKODA BI BILA LAHKO MANJŠA
Medtem ko sem se pogovarjal, pa je ogenj tako rekoč že opravil svoje. Požar jo bil že skoraj pogažen, le tu in tam se je še kadilo. Stavba v kateri so pred dobro uro in pol še delali, zraven v stanovanju pa sta brezskrbno spali Marta in Magda, ni bila več stavba. Veter se je zaganjal v zoglenela rebra strehe, strop v I. nadstropju se je zrušil* gasilci pa so morali podreti tudi vmesne stene.
Zamislil sem so in si v" nekaj trenutkih obnovil dogodke. Pretresen in jezen hkrati sem pomislili na neprevozno cesto. Mar ne bi bila škoda lahko manjša?
Pcprašam za mnenje m vodjo poklicnih gasilcev.
»Takoj po pozivu smo odšli na pot, venidar pa smo se precej dolgo zamudili v zametu. Ce bi bila cesta dobra, bi bila najbrž tudi škoda manjša.«
Pokušnja vin v Kranju
»Slovenci ne znamo piti«
9r
o so prisu gasilci, so ognjeni zublji že predrli streho
Se enkrat poiščem tehničnega direktorja in ga popra-fm.   če   ve,   kolikima je škoda.
*N« vem. Prepričan pa Sen>. da je precejšnja.«
Kdo
neprimerno vprašanje.
pa je tisti hip računal na škodo. Samo, da so re-žiii Marto in Magdo.
včeraj sem izvedel, da je t^iar nastal zaradi nepravilno postavljenega dimnika, v podjetju pa pravijo, da škoda po grobih dosedanjih ^nitvah na stavbi znaša okrog deset milijonov starih carjev.
Ko smo se vračali iz Pu-*karne, je bilo sonce ie pre-
cej visoko, vendar je veter fie vedno hladil njegove žarke. Na poti smo srečali tovornjak 6 plugom, ki sta ga dva delavca z lopatami skušala rešiti iz snežnega objema.
In vse to zaradi vetra, ki je zamedel cesto. Pa vendar, je res bil kriv 6amo veter? Mar ni bil tudi tisti phig malo »preslaboten« za tako oviro. In Puškama. Mar ni to eden izmed objektov, ko človek nikdar ne ve, kaj se lahko zgodi, čeprav tokrat ni bila kriva neprevidnost pri delu.
Kakor koli ie. Spomnil 6em se na pregovor, ki pravi, da je po toči prepozno zvoniti oziroma po požaru pri pozno gasiti. V Puškami pa je ogenj prav zaradi zamude opravil svoje.
Besedilo: Andrej Zalar Slike: I'rane Perdan
ca,.f,n* M-ria in štiri mesece stara Magda bosta za nekaj ,a Pn stiui mami
0 testiranju izdelkov široke potrošnje pripoveduje sodelavka Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana Maruša Lap
V petek popoldne in zvečer prejšnji teden je bilo v kranjski restavraciji Park nenavadno živahno. Franček Erjavec, direktor restavracije, kar ni vedel, kje naj bi bil; tekal je okrog, polne roke dela jc imel, z drugim osebjem je skrbel, da je šlo res vse kot jc treba. V zadnjem delu restavracije je za dolgo mizo sedelo veliko ljudi, Kranjčanov, samih znanih obrazov. Po.-.kušali so bela namizna vina in jih ocenjevali. Na vzonio servirani mizi je bilo vse polno kozarcev, pred vsakim ocenjevalcem — potrošnikom pa list, na katerega je vpisoval svoje mnenje o vinu: okus, vonj, barva itd.
Revija Tovariš že tretje leto skupaj s Centralnim zavodom za napredek gospodinjstva Ljubljana prireja testiranje najrazličnejših artiklov za široko potrošnjo, npr. živil, gospodinjskih naprav, pralnih sredstev itd. Vse te izdelke vedno ocenjujeta dve komisiji: komisija potrošnikov in strokovna komisija Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva. Rezultate testiranj polom sproti objavljajo v reviji Tovariš in to jc potrošnikom - bralcem važno vodilo pri nakupovanju. »Ko smo lami hoteli to rubriko ukiniti,« mi je povedala novinarka Tovariša Alenka Bibič, »so nas bralci zasuli s pismi, naj nadaljujemo, ker ljudje to radi berojo, ker jim je to vodilo pri nakupih. Morala smo nadaljevati, saj nam jc bil to samo dokaz, da so rezultati testov res priljubljeno in koristno branje.«
Strokovni sodelavki Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva iz Ljubljane Maruši Lap sem pri ocenjevanju belih namiznih vin v rcstavraaiji Park Kranj zastavil nekaj vprašanj.
— Kako ste Izbrali vina in kako publiko — komisijo potrošnikov, ki jih Jc ocenjevala?
»Oboje slučajno. Tokrat smo se odločili, da bomo ocenjevali bela namizna vina poprečnih kakovosti Ne vem, zakaj, prišla so na vrsto. Nismo hoteli ocenjevati boljših vin, ampak tista, ki jih ljudje vsak dan največ pijejo, torej tista za široko potrošnjo. Kupili smo jih v kranjskih trgovinah. Za sestavo komisiijc smo spet uporabili tako imenovana slučajni vzorec potrošnikov; nekaj smo jih povabili, nekaj pa smo jih izbrali izmed tistih, ki so biLi tisti čas v restavraciji. Ista vina bo pozneje ocenila še strokovna komisija in rezultate obeh komisij bomo objavili.«
— Kako to, da ste izbrali tokrat prav Kranj?
»Komisije potrošnikov izbiramo vedno po večjih slo venskih krajih, npr. v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Ptuju, Novi Gorici itd. Tokrat smo se odločili za Kranj kot pomembno industrijsko sre-
dišče. Nič posebnega nas ni vodilo pri tej izbiri. Odločili smo se pač za Kranj in šli smo v Kranj.«
— Katera vina ste ocenjevali?
»Kot sem že rekla: bela namizna vina poprečne kakovo sti, tista, ki jih potroštrki lahko vsak dan kupijo v na-šh trgovinah in ki jih tudi največ kupujejo: briško rebulo, rebulo Slovin, vipavca, en starček, izmed bo<!jših vin
pa še traminca. /Rezultati kranjske komisije pobošnl-kov in strokovne komisij« bodo objavljeni v reviji Tovariš 20. februarja. Rada bi izkoristila to priliko, s!(ato prosim, da zapišete: Kranjčani, kupujte in berite Tovariša s testi o blagu za široko potrošnjo, ki vam bodo koristen vodnik pri nakupih!«
— Kakšni so rezultati? Kako ste zadovoljni s kranjsko komisijo?
»Rezultati še niso aiuuni. Nismo jih še obdelali, razen tega pa mora vina ocenili se strokovna komisija. Publiko pa moram pohvaliti. Veselo sem bila presenečena, da so se Kranjčani na naše povabilo odzvali v tako rdikem številu in da so te&iranje vzeli resno. Vzdušje je bilo prijetno. Morda takšna priložnost pripomore kaj tudi k oblikovanju tako imenovane pivske kulture, saj jo znana in včasih boleča resnica, da Slovenci ne znamo piti.
A. Triler
Obiskali so oskrbovance
V Domu oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru je danes 117 oskrbovancev iz devetih slovenskih občin. Tako kot vsako leto pral novim letom so jih tudi letos obiskali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, šol, ustanov in drugi ter jim zaželeli vso srečo v prihodnje.
Tako so jih tudi lotos nekaj dni pred novim letom obiskale dijakinje Ekonomske srednje šole iz Kranja. 50 dijakinj jim je pnir*"avilo kp kulturni program, nazadnje pa so jih šc obdarile. Prav tako, kot že nekaj let nazaj,   so  oskrbovance iz
Potrošniški svet v Cerkljah
Na zadnji seji krajevne skupnosti Cerklje so med drugim razpravljali Hudi o problemih preskrbe na tem področju. Prebivalcem se zdi potrebno, da bi nekdo stalno spremljal vsakodnevno preskrbo s prehrambenimi in drugimi potresnimi predmeti. Na seji krajevne skupnosti so izvolili petčlanski potrošniško svet, ki mu predseduje Avgust Pome. Naloga potrošniškega sveta bo spremljati stanje preskrbe, potrebj in želje potrošnikov ter trgovine in predlagati razne spremembe ter izboljšave. Potrošniški svet bo na primer lahko so deloval s svojimi predlogi pri oddaji nekaterih lokalov, potem ko bo podjetje Živila iz Kranja uredilo v Cerkljah trgovsko bbqovn!co.
škofjeloške občane obiskali in obdarovali tudi predstavniki škofjeloške skupščine m občinskega  odbora rdečega
križa.
Obdarili in obiskala pa so jih tudi predstavnika občinskega sindikalnega sveta Kranj, tovarna Sava, ki ima nad njimi patronat, predstavniki zveze borcev iz Kranja in drugi.
Predstavniki uprave doma so nam povedali, da se oskrbovanci teh in podobnih obiskov ob drugih prilikah id nekaj mesecev prej veselijo. Radi jim verjamemo. 6aj, če komu, potem ravno njim stik roke in prijazna beseda res veliko pomeni.
Nekaj dni pred novim letom so pjedstavruka krajevne organizacije rdečega križa Pnimsiko-vOt-KTancc pri Kranju obiskali okrog 60 starčkov in bolnikov na terenu in v Domu oskrbovancev v Preddvoru. Ob tej priliki so jim zaželeli vso srečo v novem letu in jih obdarili. Zvedeli smo, da predstavniki rdečega križa te krajevne organizacije vsako leto vsaj enkrat obiščejo bolnike in starčke. Povedati so nam tudi, da bodo lotos za dan žena obiskali vse starejše žene, hkrati pa predlagajo, da bi podobno včasih naredile tudi druge krajevne organizacije.
Tako kot na Primskovcm so starčke in bolnike obtafrifli tudi predstavniki krajevnih organizacij rdečega križa Zlato polje io Vodovodni st^jJp.
V nedeljo dve hudi nesreči
V nedeljo ob 10.45 sta na cesti tretjega reda med vasmi Luže in Velesovo trčila osebni avto LJ 388-34, ki ga je vozil dr. Lojze Korsika iz Ljubljane in osebni avto KR 87-74, voznik Janez Žagar, doma iz štefanje gore pri Cerkljah. Ker je Korsika vozil od Visokega proti Cerkljam z neprimerno hitrostjo, ga je pred srečanjem z Žagarjem zaradi zaviranja začelo zanašati po poledeneli cesti in je prišlo do trčenja. Na obeh avtomobilih je škode za 400.000 starih dinarjev. Voznika nista bila ranjena.
Ob 14.15 pa je v Kranjski gori voznik z nemško registracijo Bojan Šumet podrl Marico Celmič iz Zagreba. 16-letna Zagrebčanka je šla še s štirimi znanci po cesti, ko jo je voznik šumet zadel in podrl po tleh. Ima pretres možganov in so jo odpeljali v bolnišnico.
Zaradi poledice v tovornjak
V Mostah pri Žirovnici se je v petek ob 9.15 zgodila lažja prometna nesreča med osebnim avtomobilom LJ 661-66, ki ga je vozil Boris Hladnik iz Ljubljane in tovornjakom LJ 293-50, voznik Julijan Laznik, prav tako doma iz Ljubljane. Voznik osebnega avtomobila je vozil iz Lesc proti Žirovnici, kjer se je v ovinku srečaval s tovornjakom. Zaradi poledenele ceste ga je zaneslo nekoliko v levo in je trčil v zadnji del tovornjaka. Škode je za 350.000 starih dinarjev.
Nesreča v železarni
V soboto ob 15. uri se je v jeseniški železarni ranil 32-letni delavce Ojob, doma z Jesenic, Benedičičeva ulica 1.
Ojob je na »težkih škarjah« rezal staro železo. Med njim je bilo tudi nekaj jeklenih palic, katere bi moral izločiti od železnih. Ker tega ni storil, mu je pri rezanju jeklenih palic odletel košček jekla v prsa. Prebil mu je prsni koš in obstal v pljučih. Odpeljali so gt. v jeseniško bolnišnico.
Manjši požar na podstrešju
V ponedeljek ob 14. uri je nastal manjši požar na podstrešju zgradbe občinskega sodišča v Skofji Loki. Ker je zmrznila voda v ceveh vodovoda in so jo skušali odtajati, so se pri tem zgrele stene in ovoj filca pri ceveh. Požar so takoj opazili in so ga gasilci preprečili. Zato je škoda malenkostna.
Smučarski teki
Najboljša brata Markič
V nedeljo dopoldne je TVD Partizan Duplje priredil društveno tekmovanje v smučarskih tekih. Med tekmovalci je nastopilo največ pionirjev. V Dupljah imajo nekaj dobrih in nadarjenih tekačev, vendar do sedaj brez tekmovanj niso mogli pokazati vsega znanja. Na nedeljskem tekmovanju sta zmagala Tadej in Alojz Markič.
REZULTATI — pionirji: 1. T. Markič, 2. Boncelj, 3. Teran, 4. Rakovec, 5. Klančnik; mladinci: 1. A. Markič, 2. Ra-kovec, 3. Kuhar.
Pionirji so tekli en krog, mladinci pa dva. V kombinaciji so zmagali pri pionirjih: 1. Boncelj, 2. Klančnik B, 3. Teran B; pri mladincih: 1. Rakovec, 2. Kuhar.
J. K.
Skoki
Kranjčani in Dupljanci
TVD Partizan Duplje je minulo nedeljo priredil na 25-nie-trski skakalnici v Dupljah meddruštvene skakalne tekme. Nastopilo je nad 30 skakalcev iz treh klubov. Največ prvih mest so osvojili skakalci Triglava iz Kranja, medtem ko so domačini osvojili dve prvi mesti, dvakrat pa so bili drugi. Tekmovanje si je ogledalo 250 obiskovalcev.
REZULTATI — mlajši pionirji: 1. Grahar, 2. BelančiČ, 3. Kišpret (vsi Ttifjlav); st. pionirji: 1. Konc, 2. Slcnovec (oba Tr.), 3. Boncelj (Duplje); ml. mladinci: 1. Rozman (Dup.), 2. Babic (Podb.), 3. Klančnik (Dup.); st. mladinci: 1. Rakovec (£>up.), 2. Potočnik (Tr.), 3. Pirih (Podb.); člani: 1. Kuhar A. (Tr.).
Najdlje sta skočila Konc in Potočnik (22 metrov), vendar sta padla.
J. K.
Kranj CENTER
17. januarja ital. barv. CS film SEDEM ZLATIH M02 ob 16., 18. in 20. uri
18. januarja amer. angleški barv. CS film LIKVIDATOR ob 16., 18. in 20. uri
19. janaurja amer. anglešiki barv. CS film LIKVIDATOR ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORZlC
17. januarja franc. film GALIA ob 16., 18. in 20. uri
18. januarja jap. barv. CS film SKRIVNOSTNA SLUŽBA ob 16., 18. in 20. uri
10. januarja jap. barv. CS film SKRIVNOSTNA SLUŽBA ob 15. in 19. uri, italij. barv. CS film SEDEM ZLATIH MOŽ ob 17. uri, premiera franc. barv. CS filma ZAROTNIK MATIJA SANDOR ob 21. uri
Stražišče SVOBODA
17. januarja jap. barv. CS film SKRIVNOSTNA SLUŽBA ob 19. uri
Jesenice RADIO
17. januarja ital. franc. barv. CS film MALEZIJSKI GUSARJI
18. januarja amer. film OTROCI OKLAHOME
19. januarja egiip. film GREH
Jesenice PLAVŽ
17. januarja ameriški film OTROCI OKLAHOME
18. januarja franc. barvni CS film LUKSUZNA RESTAVRACIJA
19. januarja franc. barvni CS film LUKSUZNA RESTAVRACIJA
Dovje-Mojslrana
18. januarja amer. barvni CS film BEN HUR
Kranjska gora
18. jr.inuarja ital. francoski barv. CS film MALEZIJSKI GUSARJI
19. januarja amer. barvni CS film BEN HUR
Skofja Loka SORA
17. januarja angl. barv. CS film NALOGA ESKADRILE 633 ob 18. in 20. uri
18. januarja franc. film ŽIVLJENJE V DVORCU db 20. uri
19. januarja franc. film ŽIVLJENJE V DVORCU db 18. in 20. uri
Kamnik DOM
17. januarja franc. film TIGER IMA RAD SVEŽE MESO cb 20. uri
18. januarja franc. film TIGER IMA RAD SVEŽE MESO ob 17.15 in 20. uri
Simultanka
Šahovska sekcija Svobode v Duplici pri Kamniku je priredila simultanko domačih šahistov z velemojstrom Vasjo Pircem. Proti 26 nasprotnikom je velemojster dosegel rezultat 16,5:9,5.
Veleslalom
Osem Gorenjcev
V Trbovljah je bil v nedeljo meddruštveni veleslalom za šašev memori-al. Nastopilo je 59 tekmovalcev iz devetih klubov. To tekmovanje je bilo obenem za kategorizacijo članov in članic. Pri članih je zmagal Tržičan So-klič, pri članicah pa je
bila najboljša domačinka Bevčava.
Zanimivo je, da je med prvo deseterico kar osem tekmovalcev z Gorenjske.
-h
Hokej
Zmaga Jesenic
Na tekmi za alpski pokal je moštvo Jesenic na drsališču pod Mežakljo premagalo moštvo Inns-brucka s 6:3. 1500 gledalcem, ki so prišli na tekmo, prav gotovo ni bilo žal, da so prezebali več kot dve uri. Nadvse lep zadetek je na tekmi dosegel Felc • v 56. minuti, ko je vratarju Inssbru-dka dobesedno izbil palico iz rok.
Prešernovo gledališče v Kraniu
ČETRTEK —  18. januarja,
ob 19.30 za red KOLEKTIVI-CETRTEK Rene de Obaldia: VETER V VEJAH SASAF-RASA-gostuje Mestno gledališče iz Ljubljane.
Ni mogel preboleti ženine smrti
V ponedeljek zjutraj si je s strelom iz pištole vzel življenje 534etni Jože šebat iz Gozda št. 1 pri Tržiču. It poslovilnega pisma, ki ga je napisal pred smrtjo, je razvidno, da pokojni ni mogel prebereti ženine (smnti^ ki mu je umrla pred dobrim mesecem. Že takrat si je hotel vzeti življenje, vendar so mu svojci to preprečili.
Veter, ki, je pred dnevi pihal po vscij Gorenjski, j« zametel precej cest, med njimi tudi 3 kilometre ceste i* Radovljice proti Zapužam« kjer so snežni zameti precej visoki
foto: Franc Perdan
Zahvala
Ob hudi izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in svakinje
Amalije Pestar
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih urah, posebno še dr. Novaku za toliko požrtvovalnih obiskov na domu in to ob vsaki uri ponoči. Iskrena hvala vsem sosedom za darovane vence in pomoč, posebno Coljovim. Hvala tudi zdravnikom in osebju infekcijskega oddelka na Golniku.
žalujoči: sinovi Tine, Francelj, Feliks, hčerki Micka, Ivanka z družinama, varovanka Marija in brat Preša Slavko
SREDA — 17. Januarja 1968 MALI OGLASI GLAS * 15. STRAN
100 ROČNIH UR DARWIL
bo žreb razdelil med tiste naročnike lista PAVLI HA, ki bodo do konca februarja plačali celoletno naročnino 48 Ndin
Ljubljana, Gradišče 4/1    SDK: 501-1-45/1
Prodam
Prodam nov GUMIVOZ. ™Mukar Janez, Zg. Gorje (Kovaštvo) 172
	posteljnina
	Pri Kranjcu
KRANJ	Cankarjeva 7
renault-4, nov, neregistriran zadnji model prodam. Škofjeloška c. 24, Kranj
173
Zelo ugodno predam avtomatični PRALNI STROJ z °dlično centrifugo, kombini-ta'n italijanski otroški VOZIČEK »Peg« ter otroško STAJICO. Rebolj, Kranj, Mlakarjeva 2, telefon 22-27(1 174
Predam ŠTEDILNIK, kuhinjsko kredenco, MIZO in STOLE. Naslov v oglasnem oddelku 175
Prodam CEMENT. Lahov-*8 42, Cerklje 176
Prodam dva BIKCA, DESKE in DRVA. Trstenik 15, Golnik 177
Prodam dva PRAŠIČA za
zakol. Kranj, Gorenjesavska 20 178
Prodam ELEKTROMOTOR »siemens«, 3 kW po zelo ugodni ceni. Križaj Janez, Zg. Bitnje 15, Zabnica 179
Predam skoraj novo TRO-DELNO OMARO (jesen furnir), Ul. 31. divizije 22, Kranj 180
Predam mlado KRAVO s telclam. Sr. Bela 21, Preddvor 131
Prodam dobro ohranjen čevljarski ŠIVALNI STiilOJ hohlcr. Nask>v v oglasnem oddelku 182
Prodam dve mladi KRAVI po izbiri, 8 mesecev breji, in večjo količino JABOLK voščenk. Valburga 15, Smlednik 133
Prodam KRAVO, ki bo konec januarja drugič teletila. Vadnjav Stanko, Križe 38 184
Predam MERJASCA, 9 mesecev starega, št. gora 9, Cerklje 185
Ugodno prodam SANI za vprego. Zalog 17, Cerklje
186
Ugodno prodam večjo količino bukovih DRVA. Preddvor 10 187
Predelava plastičnih mas TERMOPOL SOVODENJ
RAZPISUJE
prosto delovno mesto za administrativno delovno moč.
Kandidati morajo imeti končano administrativno ali srednjo ekonomsko šolo z znanjem strojepisja in srbohrvaščine. Osebni dohodki po pravilniku oz. po dogovoru. Stanovanja ni. Ponudbe sprejemamo do konca januarja 1968.
Predam   6   tednov stare PRAŠIČKE. Milje 14, Šenčur 188
Kupim
Kupim SLAMOREZNICO s puhci'.nikcm in verigo. Suha 33, Kranj 157
Kupim droben KROMPIR in ajdove PLEVE. Krč Ja-
Hotel Grad Hrib
v Preddvoru
vabi goste na obisk hotela, kjer imate možnost smučanja, sankanja in drsanja na jezeru Crnjava. Vse športne rekvizite dobite na posodo v recepciji hotela. Vlečnica tudi že obratuje. Priporoča se kolektiv.
NOVI PLESNI TEČAJI
V DELAVSKEM DOMU
V KRANJU
Plesna in baletna šola organizirata v novem letu plesne tečaje za začetnike in nadaljevalni plesni tečaj. Začetek začetnega plesnega tečaja (ob torkih in petkih od 18.30 do 20.30) bo 12. januarja, nedeljskega tečaja (samo ob nedeljah od 9. do 12. ure) pa bo 21. januarja. Nadaljevalni plesni tečaj (ob ponedeljkih in četrtkih) se začne 15. januarja. Zveze z avtobusa ugodne. Vpis je možen vsak dan od 18.30 do 20.30 v Delavskem domu Kranj, vhod 4/1. Plesalke imajo prost vstop.
OBVESTILO KUPCEM!
Velctrgovsko podjetje KOKRA Kranj naproša vse srečne dobitnike novoletnega nagradnega žrebanja, da najkasneje do 15.2.1968 vzamejo ročne ure v prodajalnah, kjer so izžrebani. Po tem datumu izžrebane številke paragonskih blokov zapadejo.
Za obisk se priporoča
m
KOKRA KRANJ
nez, Kokrekl log 10, Kranj-Primskovo 189
Našel sem zlato ZAPESTNICO pri kino Storžič. Dobi se C. na Klanec 47, Kranj 190
Oddam opremljeno SOBO. Ponudbe poslati pod »Stra-žisče« 191
SOBO dobi ŠTUDENTKA, ki bi   instruirala angleščino
za  5.  razred osnovne šole; Skofja Loka — Stara Loka 41 192 8. 1. 1968 sem na avtobusu iz Trate pri Velesovem ob 6.15  izgubil  šop  ključev v, etuiju z  zadrgo.  To je na relaciji Trata do  Trebi je v. Poljanski   dolini. Poštenega najditelja  prosim,  da proti j nagradi vrne:  Koglar Ivan* Adergas 31, Cerklje 193 Zahvaljujem se KOLEKTIVU   PUŠKARNE   za požrtvovalno   reševanje mojo družine. Hvaležni Zore Franc 194
Ker
KOMPAS KRANJ
prireja POTOVANJA
od 8. II. do 18. II. 1968
vsak dan CELODNEVNI IZLET
NA DRSALNO REVIJO
V CELOVEC PREK TRBIŽA
še vedno pa organizira vsak petek ob 14.30 izlete v Trbiž, po stari ceni. Cene konkurenčne.
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja podjetja Pekarne in slaščičarne skofja Loka, po sklepu DS z dne 19.12.1967
razpisuje delovno mesto
direktorja podjetja
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da ima višjo ali srednjo šolo, po možnosti ekonomske smeri z vsaj petletno prakso na ustreznih delovnih mestih
— da je pekovski ali slaščičarski mojster z najmanj triletno prakso na vodilnih mestih
Kandidati n?.j pošljejo pismene prijave komisiji do 1/2-1968. Prijavi je potrebno priložiti kratek življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazilo o izobrazbi. Stanovanja ni na voljo.
i i I, A 8
SPORT
SREDA — 17. ■Januarja 1968
XIV. tekmovanje v smučarskih tekih v Bohinju
Huda konkurenca in težka proga
V soboto in nedeljo je bilo v Bohinja XIV. mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih. Udeležilo se ga je 105 tekmovalcev in tekmovalk iz ZRN, Avstrije, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Italije, Poljske, ČSSR in Jugoslavije. Prvi dan tekmovanja so bili na sporedu teki za člane, članice, mladince in mladinke. Drugi dan pa je bilo tekmovanje štafet. Oba dneva je tekmovalce precej oviral močan veter, razen tega pa je bite tudi proga precej težka in marsikje zametena.
V teku na 15 kilometrov dolgi progi so v soboto nastopili člani, že na startu pri hotelu Jezero so se najhitreje pognali po progi Italijani. Naši tekmovalci Bavče, Kerštajn, Mlinar itd. so za njimi kmalu precej zaostali. Vseeno pa smo z njihovo uvrstitvijo ob koncu lahko zadovoljni, čeprav smo bili nad Bavčetom malo razočarani, pa mu ob izredno hudi konkurenci ne moremo ničesar očitati za doseženo de-veto mesto
Izredno huda konkurenca pa je bila med članicami v teku na 10 kilometrov. Nastopilo je kar 22 tekmovalk iz sed-raih držav. Od. Jugoslovank sta startali Lidija Pšenica, ki je že na začetku zlomila smučko, domačinka Repinčeva pa se jo uvrstila na 18. mesto.
V teku mladincev na 10 km je startalo 32 tekmovalcev, v teku mladink na 5 km pa 13, med njimi štiri Italijanke. Presenetila je Raven-čanka Jožica Bavče, ki j $ premagala tudi domačinko Darinko Podlipnik.
Drugi dan (v nedeljo) pa je bil na sporedu tek štafet. Najbolj zanimiv je prav gotovo boj članskih štafet, kjer jih je startalo 12. V tej panogi je bila prva štafeta Italije, druga češkoslovaške in tretja Jugoslavije (Mlinar, Kerštajn, Bavče). Med članicami je nastopilo deset štafet. Prva je bila štafeta Zvezne republike Nemčije, naša štafeta pa je bila sedma. V mladinski konkurenci pa so Jugoslovani uoravičili priča-
Skoki
• v*
SI
Kranjčani
Na 35-metrski skakalnici v Adergasu je bilo v nedeljo tekmovanje v smučarskih skokih. Tekmovanje je pripravilo športno društvo Proleter iz Ader-gasa.
Rezultati   —   člani: 1.
Razpor (Tr.) 155,4 (27,5, 29,5p), 2. Lipar (Adergas)
152.4 (25,5, 26,5), 3. Kaš-pred (Tr.) 147,9 (26,5, 25,5) mladinci: 1. Križnar (Tr). 174,7 (29,5 29,5), 2. Faga-nel (Podnart) 163,3 (28, 27,5),   3.   Kapušin (Tr.)
158.5 (30 p, 35 p).
Slalom
100 tekmovalcev
Na smučarskih terenih Kranceljma je smučarski klub Transturist Skofja Loka v nedeljo priredil meddruštveni slalom. Nastopilo je nad 100 tekmovalk in tekmovalcev iz desetih klubov.
REZULTATI — člani: 1.
M.   Klinar  (JNA) 1:12,6,
2. Gašperšič (JNA) 1:14,4,
3. J. Cop (Jes.) 1:15,9. St. mladinci: 1. Leben 1:25,9,
2. Meglic 1: 29,8, 3. Sober (vsi Tržič) 1:33,7. Ml. mladinci: 1. Jurjevčič (Tržič) 1:37,5,  2.   Krničar 1:38,7,
3. L. Knničar (oba Jesenice) 1:42,4.
Prvi Lakota
V okviru prireditev Po stezah partizanske Jelovice je v soboto TVD Partizan Železniki pripravil nočni slalom, na katerem je nastopilo 100 tekmovalcev v vseh kategorijah. Čeprav so bile razmere precej neugodne, je bila proga odlična.
REZULTATI — člani: 1. Lakota (Jes) 75,5, 2. Kle-menoič (Tržič) 77,5, 3. J. Čop (Jes) 83,1. Mladinci: 1. Branko (Jes) 93,5, 2. Bamik (Jes) 98,5, 3. Dolenc (Železniki) 120,9. članice: 1. Pirnat (Br. Maribor) 91,3, 2. Kumik (Tržič) 92,9, 3. Vatovec (Br. Maribor) 98,3. Mladinke: 1. Kramar (Tržič) 92,9, 2. Gazvoda (Jes) 99,3, 3. Me-dja (Tr. Kranj) 128,0.
-h
Šah
Borec: JLA
V nedeljo sta se v prijateljskem dvoboju v Kranju srečali ekipi $K Borec in ekipa JLA. Zmagala je ekipa Borca z rezultatom 17 in pol proti 7 in pol.
Rezultati na prvih desetih deskah: Bavdek : štrbac 1:0, Mali : Džordževič remi, Presitrl : šuiler 1:0) Bertoncelj : Žnidaršič remi, Džordževič : Remiih 1:0, Zbil : Novak 1:0, Pod gornik : Šutanovac 1:0 Požar : Ristič 1:0, Zbiljić : Rastegorac 1:0, Mezek Kreševič 1:0.
kovanje in premagali Poljake in Italijane.
REZULTATI — tek članov na 15 km: 1. Pilkr (It.), 2. Zanon (It.) 3. GabrieUi (It.), 9. Bavče (Jug), 11. Mlinar, 12. Keritajn. članice (10 km): 1. Mi-kias (ZRN), 2. Bartoševa (ČSSR), 18. Repinc (Jug), 23. Pšenica (Jug). Mladinci (19 kilometrov): 1. Bulliane (It), 2. Kalan (Jug), 4. Slovnik (Jug). Mladinke (Slon): 1. J. Bavče (Jug), 2. Peyrot (It), 4. Foulipnik (Jug).
Darinka Podlipnik
Zvezni kapetan za teke Gregor Klančnik je po tekmovanju izjavil, da se bo zavzemal, da bi Jugoslavijo na bližnjih olimpijsldh igrah zastopali člani Bavče, Mlinar, Kerštajn in Seljak, ki bi lahko nastopili tudi v štafeti.
ž.
Priprave na Vitrancu
9. in 10. marca bo v Kranjski gori velika mednarodna prireditev v alpskem smučanju za 7. pokal Vitranca, ki se bo letos prvič štel za svetovni pokal. Zadnji podatki kažejo, da bo letos na tem tekmovanju rekordna udeležba tekmovalcev, saj prireditelji pričakujejo, da bodo sodelovali tekmovalci iz 21 držav. Upajo, da se bo na prireditvi zbralo 75 tekmovalcev z vseh kontinentov.
Organizacijski komite je v precejšnjih težavah, ker je prireditev iz leta v loto dražja in zahtevnejša. Zato organizator prosi vse ustanove in podjetja, da tekmovanje podprejo.
Zavrnjena pritožba štirih
tov
V petek je bila na Jesenicah izredna seja upravnega odbora športnega društva Jesenice, na kateri so obravnavali pritožbo štirih hokejistov Juga, R. Hiti ja, R. Smo-leja in Beravsa. Pismeno pritožbo so oddali vsi Štirje hokejisti, daljšo obrazložitev pa je podal le Rudi Hiiiti. (Drugi trije so se z njim strinjali.)
V obrazložitvi Hiti navaja, da na tekmi KAC : Jesenice niso nastopali, ker za to niso dobili dovoljenja od vojaških oblasti. Pokazalo pa se je, da ta trditev ni bila resnična, ker igralci tega pred tekmo niso navajali. Zahtevali so namreč le potrdilo, da bodo po odsluženju JLA dobili iz-
pdsnice. če bi torej takšno potrdilo dobili, bi na tekmi tudi nastopili. Zato je njihova pritožba toliko bolj nelogična.
Upravni odbor športnega društva Jesenice je po daljši razpravi ugotovil, da je pritožba neutemeljena in potrdil odločbo disciplinske komisije o izrečeni kazini; to j0 prepoved nastopanja na vseh prireditvah doma in v tnijottSJ za dobo petih let. Igralci se na to pritožbo ne morejo več pritožiti. Upravni odbor 50 Jesenice pa bo o tem obvestil tudi zvezo za telesno kulturo Slovenije in olimpijski komite.
L. K.
Radovljiško občinsko prvenstvo v veleslalomu
Pohvala za mlajše mladince
V nedeljo je bilo na smučarskih terenih Krpina v Begunjah radovljiško občinsko prvenstvo v veleslalomu. Dobro pripravljenega tekmovanja, ki ga je pripravil S K Begunje, se je udeležilo 144 tekmovalcev in tekmovalk.
še posebej smo lahko zadovoljni z nastopom mlajših mladincev in članov. Najboljši mlajši mladinec Željan je bil namreč boljši od starejših mladincev, med člani pa bi se uvrstil na odlično četrto mesto. Med člani pa je bil najboljši Pesjak, ki je premagal celo veterana Mu-leja. Na tekmovanju pa se je pojavil tudi bivši repre-zantant Fric Detičck, ki je zasedel tretje mesto.
člani in mladinci so tekmovali na 1200 metrov dolgi progi, članice in mladinke pa na 900. Proga za pionirje in pionirke je bila dolga 450 m-
REZULTATI — ml. pionirke: Fon (Bled) 50,0; st. pionirke: Pikcn (Rad.) 47,5; mL mladinke: Gorlšak (Radovljica) 1:14,1; st. mladinke: Tolar (Pod.) 1:05,0; članice: Bem (Rad.) 1:04,1.
Ml. pionirji: Kolman (Beg) 50,4; st. pionirji: Gorišek (Radovljica) 41,6; ml. mladinci: željan (Bled) 1:16,7; st. mladinci: Krivic (Beg.) 1:17,9; člani: 1. Pesjak (Rad.) 1:11,7; 2. Mulej (Beg.) 1:12,2; 3. De-tiček (Bled) 1:13,4.
J. Justin
Rekordna udeležba v Selcah
V nedeljo, 14. januarja, je bilo v Selcah nad Škofje Loko sankaško tdkmovanje v okviru zimsko športnih prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Na startu se je zbralo rekordno število tekmovalcev — kar 175 iz petnajstih sankaških klubov. Največ tekmovalcev je bilo iz Tržiča. Tekmovali so z navadnimi sanmi, tekmovalnimi in dvosedi. Sankaška proga je bila dolga 1000 metrov z devetimi zavoji.
Rezultati; tekmovalne sani: starejši člani: česen (Tr.), člani: Ulčar (Jes.) članice: Ovsenek (Tr.), mladinci: Pi-
Nogometaši že trenirajo
Minulo sredo so se v Kranju sestali nogometaši kranjskega Triglava in se dogovorili, da bodo že sedaj začeli trenirati za spomladanski nastop v slovenski nogometni ligi. Najprej bodo imeli treninge trikrat na teden, kasneje (tik pred začetkom prvenstva) pa štirikrat.
Tudi letos bo trener kranjskih nogometašev bivši igralec Olimpije Mladomovič. Na zadnjem sestanku je poudaril, da bodo do začetka prvenstva imeli trideset treningov in 10 tekem. Povedal je tudi, da od moštva letos pričakuje več kot lani, posebno še ker ima na voljo 20 dokaj izenačenih igralcev.
ken (Boh. Bistr.), mladinke: Kavčič (Boh. Bistr.) Dvosedi: Ulčar in Klinar (Jes.). Navadne sani; starejši člani: Valjavec (Tr.), člani: Golmajs'1* (Tr.)), članice: Tišler (Tr.), mladinke: Meglic (Tr.), mladinci: Debeljak (Selca). Dvosedi: Ahačič in Sreonik (Tr.) Samotežna sani: ekipa Iskre Železniki.
L. Mencinger
Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Te lcfoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.—Ndin. Cena posamez nih številk 0.40 N din -Inozemstvo 40.00 N din. r* Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.